Zaušesa zgrabi paglavca! Neskončna babatost, brezstidDO zaničevanje vsega, kar se ne vjema s klerikalnimi načrti, to je signum temporis slovenske duhovniške stranke. Vsi so edini v zasraehovanju učiteljstva: štajerski ,,Slovenski Gospodar", goriška ,,Gorica" — o prismukiijenem .Slovencu" in znorelem ^Domoljubu'' še govorimo ne. Neznansko bebasti so razni učenci Krekove šole. Po njih barabskih člankih sodeč, si moramo misliti, da so pozabili še tisto trohico manire, ki so si jo menda prisvojili na gimnaziji. Nepoboljšljive sirovine skozinskoz. Pa tudi sila nevedni in neizobraženi so po ogromnem številu naši posvečeni prijatelji. ,,Slovenec" — njih evangelij, »Domoljub", BNaša moč" in drngi klerikalni listi njih edina duševna hrana, odkar so bili aprobirani na Ijubljanskem semenižču za — katoliške organizatorje. V poštene, izobražene kroge nimajo dostopa. Popolni afriški divjaki so zlasti v naših gorskih občinah, kjer je' klerikalni fanatizem že davno prestopil mcjfl dopustnosti. In če se poklicana oblastva ne bodo ganila, je čisto sigurno, da bo treba v Ijubljanskera duhovniškem zavetišču prirediti v dogledn m času poseben, precej obsežen oddelek — za uraobolne božje namestnike. čuda ni, da smo prišli tako dalcč, saj je že uveljavljena prislovica, da se duhovniku ne sme zgoditi nič žalega, pa naj se še tako pregreši. Faktum je, da so pri zadnjih državnozborskih volitvah neženirano kupovali glasove, pritiskali z vsemi sredstvi po prižnici in izpoveduici na volilce, a skoraj v vsakem slučaju so ušli — zasluženi kazni. Škoda časa, ki ga je porabil parlament v ustvarjenje zakona za varstvo volilne svobode! Pa tudi drugače se zdi, da za duhovnike ne veljajo kazenski paragrafi v isti meri kot za druge Ijudi. Krive prispge, onečaš_evanja nežne m'adine, to in še mnogo drugega imarao pred očmi. A kaj se je zgodilo? Dolge sodnijske preiskave, naogoče maleokostna kazen — navadno pa opro^titev. — Ako korajžen fant v pozai nočni uri veselo zavriska svoji ljubici, je zato zašit 24 ur; božji namestnik pa, čigar svinsko življenje je doneslo nežni otroški duši iu telesu toliko gorja — izvršuje neovirano svojo duhovniško službo. Ako je dober klerikalni agitator, ga kaznuje škof navadno na način, da ga prestavi na boljše mesto, v najslabšem slučaju se mu da denarna podpora, da jo labko pravočasno popiha v Ameriko. In kdo bi si upal nasprotovati vladiki, kdo obsoditi, kdo preganjati človeka, ki je pod katoliško zaščito! ? Gorje uradpiku, ki bi se zameril cerkveaemu knezu! Škof veleva — duhovniki slušajo; pokaže se ljudska volja, in Presvetlemu zoperni gospod odfiči, pa če uživa tudi čast samega — dežflnega predsednika. Učitelj, ki dela med Ijudstvom za probujo naroda, je v današnjih dneh pravi mučenik. Fanatiška kaplaneta Iažejo o njem po svojih časopisih, vodijo k šoUkim oblastnijam deputaeije nezavednih kmetov, nabirajo raed ljudstvora podpise za prestaro, hujskajo proti obravnavi šolskih zamud i. t. d. — Ako dobi otrok klerikalca slab red, če je zanikrni katoliški oče kaznovan zaradi šolskih zaraud, je to že pristransko in krivično. Potem pa protestirajo na vse strani, in reči moramo, da imajo po katoliških advokatih sestavljene pritožbe pri višjih šolskih iaštancah nenavadno — veliko moč. A kadar se šolski voditelj pritoži zoper nepokoruo Slomškarico ali zoper krajni šolski svet — o, jerum jerum Jeruzalem ! — najbolje, da molčirao, ker sieer Ijudje prehitro zvedo, kako se vse take reči obravuava v — gla^e rokovicah. Pod takirai okoloostmi ni prav nič čudnega, ako neženirano sede za mizo kak ošabni Gostincar ali kak seksualui fllozof pa napiše o poštpnem in uspešnem delovanju uMteljstva — ostudni paraflet. Mož je na rnestu, saj deluje v duhu tistih, ki so ga faktično iz?olili. In to so duhovniki, saj naše dobro, a danes še zavedeno ljudstvo je bile le nekak .Stimmvieh" najsvetejša čuvstva katoliškega kristjana izrabIjiijočib božjih namestnikov. Vzlie temu smo pričakovali od Gostinčarja več dostojnosti napram učiteljstvu. In sicer opravifeno, ker srao prepričani, da bi moral krščansko-socialni poslanček, ako bi ga ljudski ucitelji z najvefjo težavo ne vadili dobrih manir, po žgledu raznih Žanetov pobirati še daues čike pred ljubljanskimi gostilnieami in kavarnami. Toda — dovolj o tem! Bečemo le še eno. Učiteljstvo je organizovano, in Ijubljanski klerikalni žtab je t veliki zmoti, ako meui, da bo upregel kdaj ogrorano večino zavednih vzgojevaleev naroda v svoj uazadojaški voz; irelevantno, če poizkušajo katoliški gospodje doseči uspehe z grožnjami ali 8 sladkitni obljubami. Zavedni uČitelji, tudi če so lačni, ne bodo prodali svojega raoštva za skledico leče in bodo ostali samostojni, značajni, neomahljivi, pa naj zapiha po prihodnjih deželnozborskih volitvah napram naprednemu učiteljstvu še tako ostra burja. Pa še nekaj naj si dobro zapomnijo razni Gostinčarji! Slovensko učiteljstvo ima trdo kožo, a nekega due poreče: nDovolj trpljenja; do tu inniti koraka naprej!" In takrat bomo pošteno dokazali, da imarao _apram svojim zakletim sovražnikom tudi — j u n a š k o s r c e , ki je pripravljeno žrtvovati za ugled svojVga stanu vse, prav vse! Morda prejme svojpfasno tudi Gostinčar za umazane pamflete zasluženo plačilo, in sicer na radikaluejši način, kot kaže naslov pričujočega članka.