GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE".
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto IS K, za pol leta 9 K, za četrt leta K 4 50 in na mesec K 1’50. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in posiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Pozor!
Klerikalna „Kmetska zveza" in liberalna „Samostojna kmetska stranka" pošiljajo po deželi neke pole in nabirajo podpise za kandidatne liste in volitve. To je grda hinavščina in nesramna sleparija, s katero hočejo premotiti in ogoljufati ne-vedneže in lahkoverneže. Možje, sodrugi in zaupniki, ne podpišite ničesar, če ste pa že kaj podpisali, pa takoj prekličite svoj podpis. Naznanite vsak tak slučaj nemudoma osrednjemu tajništvu K. D. Z. v Ljubljano (Frančiškanska ul. 6/11.) ali okrožnemu tajništvu v Maribor (Ljudski dom, Brežna ul. 4). Naša „Kmetsko-delavska zveza" bo nastopila pri volitvah samostojno in se ne bo pajdašila ne s klerikalnimi ne liberalnimi hlapci kapitalizma. Osrednje tajništvo K. D. Z.
Vsem krajevnim organizacijam K. D. Z.!
Vse krajevne organizacije K. D. Z., ki tega še niso storile, zlasti one iz mariborskega okrožja, naj javijo nemudoma osrednjemu tajništvu K. D. Z. v Ljubljani (Frančiškanska ul. 6/11.) natančne naslove vseh svojih odbornikov in natančen seznam članov, da moremo preskrbeti redno pošiljanje „Ljudskega glasu". Enako naj se sproti naznanjajo novi člani.
Osrednje tajništvo K. D. Z.
Zaupniki!
V vsaki slovenski občini moramo imeti krajevno organizacijo K. D. Z. Nujno poživljamo naše somišljenike, da se nemudoma prijavijo osrednjemu tajništvu prostovoljno kot zaupniki. Dogovorite se med seboj, da se javi iz vsake občine vsaj eden. Z njim se bo osrednje tajništvo K. D. Z. potem dogovorilo vse potrebno glede shoda, oziroma glede ustanovitve krajevne organizacije. Ce želite shod, javite to vsaj 2 do 3 tedne preje, napišite uro, kedaj bi se vršil in lokal, v katerem se lahko vrši shod.
Osrednje tajništvo K. D. Z.
Smrkavci.
Po vojni je naša stranka silno narasla. Prav nič čudnega ni tedaj, če se je v njo priteplo tudi par smrkavih dohtarjev in drugih takih frkolinov, ki so hoteli postati kar čez noč slavni ljudje in sedeti pri polnih koritih.
No, naša stranka pa ni stranka kori-tarjev, zato je tem ljudem stopila hitro na prste in jih poučila, da je pri nas prostor le za one, ki znajo držati disciplino, na vodilna mesta pridejo pa le oni, ki kaj znajo in ki tudi kaj delajo.
Nič čudnega ni tedaj, da so se ti mladi pritepenci čutili vsled tega silno užaljene in so na tihem že dolgo rovarili proti stranki in njenim voditeljem v zvezi s klerikalci. To jim pa še ni zadostovalo. Pred
nekaj dnevi so šli ter skušali uprizoriti nezaslišano
lumparijo in izdajstvo.
Te dohtarske reve so hotele splezati na površje s tem, da so poskušale vreči v našo stranko bakljo razkola. Ustanovili so namreč lastno „Socialistično delavsko stranko". Izdajajo se za komuniste in boljševike, a so čisto navadni sleparji, kori-tarji, častihlepneži in pustolovci.
Sleparji!
Spominjate se še, kako divje so zahtevali naši klerikalci, zlasti umazani „Lažiljub" volivno pravico tudi za — žen- . ske. Volivni načrt, ki ga je sklenila prejšnja demokratsko-socialistična vlada, je v resnici dovoljeval tudi veliki večini žensk volivno pravico, a ne zato, ker so jo za^ htevali klerikalci, ampak ker smo jo zahtevali mi socialisti.
Klerikalci so prišli na vlado. Naenkrat so pohabili na vse obljube in zahteve in po novem klerikalnem volivnem načrtu nimajo volivne pravice niti najzvestejše klerikalne pristašinje, to so farovške kuharice in članice Marijine družbe.
Glej, ljudstvo, tako se igrajo klerikalni sleparji s teboj! Kaj še vedno ne boš iz-previdelo, kako nesramno te vlečejo za nos?
Kdor tega še vedno ne veruje, naj vzame v roke par mesecev stare „Domoljube". Tam naj bere, kaj klerikalci vse zahtevajo in kaj so vse obljubovali in sedaj naj gleda, kaj bodo izvršili, na vladi so in tudi moč imajo. Takoj se bo vsak na lastne oči prepričal, da jih moremo imenovati le navadne — sleparje.
LISTEK.
Kuta v ljudskem humorju.
(Dalje.)
„Oče v nebesih," so stokali ranjeni, »»odkod pa je vendar priletela ta težka klop?" „Bodite no že enkrat mirni" — je zavpil Opička — „vidi se, da ste bili hudo Vzhičeni. Morda bi hoteli še enkrat začeti? Pojdite vsak v svojo celico in na-spite se." Zjutraj so prinesli bratje palice nazaj. Smehljajoč se, je Opička rekel: *»Ako bi hoteli še enkrat nekaj podobnega Napraviti, pridite k meni. Moj arsenal bo v kratkem dobil novo, če mogoče še boljše orožje ...“
Tri tedne ni bilo nobene maše v sa-no0suan - nobenih litanij in drugih pobož-
miruBFnkr?tPiČkV pa hudobija ni dala
stana Pri ?LSV Vakasn11 izven sam°-da mora nrin!^ Jv ie, p°Polnoma pozabil, mora pripraviti dobro večerjo za svoje
duhovne sobrate. Sele, kadar se je naredila noč, se je spomnil na „uradno dolžnost". Kaj bo danes kuhal? Nič ni imel pripravljenega. Spotoma je slučajno videl debelo kravo, ki se je pasla tik za samostanskim zidom. Ni premišljal dolgo. Ubil je kravo, odtrgal ji kos plečeta in odnesel ga v kuhinjo. Tukaj je hitro začel deiati in predno so gospodje prišli od večerne pobožnosti, je bilo V(Se gotovo. Menihi niso slutili, da jedo ukradeno meso; sicer pa ne vem, ako bi jim manj teknilo, ker so bili njih trebuhi večji kot njih vest... Med tem, ko so se menihi mastili, je kmet iskal kravo. Klical je — zaman. Od nikoder bučenja ali glas zvonca. Po dolgem iskanju je vendar videl tri kravje noge štrleti pp koncu. „Kaj za en hudič je to ubogo fival tako raztrgal? To ni bil volk" — je jezno zavpil. Mislil si je — pa tako: »Isti lump, ki je to storil, bo gotovo prišel se po ostalo meso — počakam."
Sklenil je in se vlegel za debelo drevo, trdne volje, čakati tudi do zjutraj. Ko tako premišljuje, začelo je čudno šumeti med drevjem, tako, da ga je začelo biti strah. Kmalu pa je uvidel, kaj se godi. Bila je namreč noč, ko so imeli vragi zbo-
rovanje. Prvi je priletel sam vladar pekla — Lucifer — s svojim spremstvom in se vsedel ravno na isto drevo, pod katerim je kmet ležal. Takoj nato so bili drugi na mestu. Začelo se je izpraševanje: „Kaj si storil ti, Belcebube?" Vrag, katerega je Lucifer vprašal, je odgovoril: „Danes zjutraj je brat brata ubil, jaz sem jih naščuval." „Dobro, dobiš visoko nagrado." Obrnil se je k drugemu: „Kakšno je bilo tvoje delo?‘ — „Gospod — se je smejal vrag — znano ti je, da zahajam samo v boljše kroge. Bila mi je igrača, enemu kralju našepetati, da bi bilo dobro, majhen košček zemlje — ki je mimogrede rečeno brez vsake vrednosti — pridobiti. Jutri bo že za to brezvredno ozemlje najkrvavejša bitka, ki jo je svet videl. Oba nasprotnika sta grozovito razgreta. Kri bo tekla kar v potokih in upam, da dobimo tudi nekaj duš velikih vojskovodij, ki nam bodo pri naši peklenski vojski gotovo koristili."
„Dobro, zelo dobro!" je radostno vzkliknil Lucifer. „Vojska je gotovo najboljše vražje delo in Čudim se, da vladarji nas vrage tako radi ubogajo."
(Konec prih.)
Sicer pa ljudstvo to dobro ve in bo šlo pri volitvah kakor en mož proti njim v boj pod zastavo „Kmetsko - delavske zveze“.
Naročajte, berite in širite med ljudstvo!
1.	Ljudski glas. Glasilo „Kmetsko-
delavske zveze“. Izhaja vsako sredo. Člani KDZ ga dobe brezplačno, za ostale velja četrtletno 4 K 50 v, celoletno 18 K. Oglašajte v njem.
2.	Fran Erjavec: Za staro pravdo. To je knjiga, ki v poljudni obliki razpravlja o najvažnejših vprašanjih našega kmetsko delavskega ljudstva, zato bi jo ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiši. Stane 6 K.
3.	G. Keler: Don Gorrea. Velezani-miva povest, k! jo bo z veseljem bralo staro in mlado. Cena 3 K.
4.	Jurij Skopec: Kaj hoče kmeisko-delavska zveza? Knjižica obsega program, pravila in vsa navodila za ustanovitev krajevnih organizacij KDZ. Knjižica je namenjena propagandi, zato se razpošilja najmanj 10 izvodov skupaj. 1 izvod stane 60 v.
Ljudstvo, zavedaj se, da leži !e v organizaciji in izobrazbi tvoja moč. Neizobražena masa je najzvestejši suženj kapitalističnim strankam, zato v vsako hišo naše liste, knjige in brošure. Organizacijam ni treba pošiljati denarja naprej in dobe 10 odstotkov popusta v prid blagajni krajevne organizacije. Vse knjige se naročajo v
Upravi „Ljudskeva glasu*1, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Klerikalni tatovi.
Kakor znano, imamo pri nas velike križe s takozvano valutno reformo. Še do danes je nismo rešili, zato ni čudno, če je naše gospodarstvo vsled tega silno trpelo.
Imeli smo še avstrijske bankovce, katere smo enkrat žigosali, nato kolkovali, a vse to ni moglo preprečiti, da ne bi vtihotapljali razni židovski verižniki stotine milijonov ponarejenih bankovcev čez mejo.
To se je moralo ustaviti, sicer bi prišel naš denar prav ob ves kredit. Prejšnja demokratsko-socialistična vlada je sklenila v to svrho, da izda nove bankovce in jih zamenja v razmerju 1:1, torej krono za krono. Končno odločitev je prepustila izvoljenemu parlamentu. S tem bi bila vsa stvar za enkrat rešena in Še najbolje.
Vsi se spominjate, kako se je tedaj drlo klerikalno časopisje, zlasti barabski „Smrdiljub**, ki je rjul kot znorel, hujskal in lagal, da hoče demokratsko-socialistična vlada zamenjati naše krone z dinarjem tako. da bi dobili za štiri krone en sam dinar. Zahteval je. da se mora zamenjati en dinar za eno krono.
Časi so se obrnili. Na krmilo so prišli klerikalci in vsak, ki le še malo veruje klerikalnim hinavcem, bi mislil, da bodo sedaj storili, kar so preje tako vneto zahtevali.
Pa zmotili smo se. Komaj so prišli 2e so ugodili srbskim staroradik^nim bankirjem in verižnikom ter sklenili, da naj se zamenja en dinar zr štiri krone.
Kaj veš ti, ubogo slovensko ljudstvo, kaj se to pravi? Ob tri četrtine svojega, nemu ljudstvu ukrade tri četrtine imetja, boš. Klerikalni falotje, ki danes vladajo v Belgradu, so sklenili, da se našemu revnemu ljudstvu ukrado tri četrtine imetja, za ostanek bodete pa dobili ravnotako ničvredni srbski dinar.
Sedaj, hinavski in lažnjivi „Domo-' Ijub“, steguj svoj umazani jezik! Ce imaš le malo vesti še, povej odkrito, kakšni sleparji so tvoji poslanci, ki so glasovali za to tatvino na našem ljudskem premoženju.
Ljudstvo! Povej to klerikalnim Goljufom, ki bodo prišli na deželo na shode im tam slepili ubogo zapeljano ljudstvo. Brezobzirno tirjajte od njih račun. Straš-i na bo ura, ko pridejo volitve!
Na nogel
Že v zadnji številki našega lista smo j obširnejše poročali o ustanovitvi naše i „Kmetsko delavske zveze**, ki bodi mogočna, organizirana armada našega de-j lavnega ljudstva na kmetih.
Vse moči napenja poginjajoči kleri-1 kalizem, pod novo firmo „Samostojne I kmetske stranke** se hoče dvigniti libera-; ližem, zato je naša dolžnost, da enkrat za I vselej premagamo te smrtne sovražnike ' našega ubogega kmetskega ljudstva.
Zmagali ga bomo le z organizacijo. Naša dolžnost je toraj, da zanesemo | „Kmetsko delavsko zvezo** v zadnjo slo-; vensko občino ter ustvarimo tako mogo-! čen jez, ob katerem se bo za večno razbil i sleparski klerikalizem in preživel liberalizem.
Prijatelji, sodrugi, zaupniki! Vsako ! nedeljo bo naša K. D. Z. priredila po več ; shodov in ustanovila na teh shodih kraj.
organizacije K. D. Z. Počasi pridejo na I vrsto vse občine. Vaša dolžnost je pa, da že pred shodom pripravljate potrebno za ustanovitev. Agitirajte med malimi kmeti, bajtarji, posli, obrtniki in kmetskimi delavci! Razložite jim naš program in naše ! zahteve. Vsi ti spadajo v K. D. Z., ki tvori j zanje edino rešitev. Če imate vse priprav-; Ijeno, se obrnite na uredništvo našega lista, da pošlje govornika.
Bližajo se volitve! Oorje tedaj Ijud-1 stvu, če ne bo pripravljeno nanje. Zopet bo zavladal pri nas krvavi klerikalizem, ki je prinese! že toliko gorja našemu narodu. Delovale bodo prižnice in spovednice, grozilo se bo s peklom in hudičem, zato narn more prinesti zmago le trdna organizacija, na vse občine raztezena „Kmetsko delavska zveza**.
V silnem pomanjkanju živi naše .jud-stvo. Nima ne moke, ne obleke, ne obutve. To strašno izrabljajo klerikalni in liberalni oderuhi, ki derejo po svojih štacunah naše ubogo ljudstvo. Rabimo gospodarske osamosvojitve in tudi to bo skušala izvesti K. D. Z. s tem, da bo preskrbovala člane z raznimi življenskimi potrebščinami.
Zato vsi v K. D. Z.. V vsako občino K. D. Z.!
Iz Kmetsko-delavske zveze.
Pristopnina h K. D. Z. znaša za vsako osebo 1 K. Ta znesek obdrži krajevna organizacija za sebe in poravnava iz njega stroške za tiskovine (kakor članske izkaznice K. D. Z. i .dr.).	_____
Pogrebnega fonda In bolniške podpore se pri K. D. Z. za enkrat še ne vpelje, dokler ne bo vsa organizacija temeljito izgrajena. Toliko na znanje zlasti krajev, organizacijam mariborskega okrožja.
Bolniška podpora se uvede na inicijativo K. D. Z. od strani vlade že v kratkem. Za enkrat le za viničarje, pozneje za vse revno kmetsko ljudstvo. Preje K. D. Z. ne bo mirovala.
Opozarjamo ponovno na sklepe ustanovnega zborovanja K. D. Z. s pozivom, da se jih vse krajevne organizacije točno drže. Glase se: 1. Ustanovni zbor potrjuje
že znana pravila K. D. Z. in naroča osred-nj: nu vodstvu, da jih po potrebi še dopolni. 2. Vsa organizacija K. D. Z. bodi popolnoma enotna. Deli se v krajevne organizacije, okrožne zveze in osrednja zvezo. Za vse veljajo isti prispevki, ista pravila in iste tiskovine. 3. Krajevne organizacije upravljajo ’ samostojno zadeve svoje občine; okrožne zveze samostojno j svojega okrožja, osrednja zveza pa je vr-; hovno vodstvo vse organizacije. Sklepi ! osrednjega vodstva so veljavni za; vse | okrožne :n krajevne organizacije. Važnejši i sklepi krajevnih organizacij in okrožnih : zvez se morajo predložiti preje v odobre-I nje osrednjemr vodstvu. 4. Vpisnin? za I člane K. D. Z. je 1 K, prispevek pa 3 K mesečno. Vse krajevne organizacije poberejo te prispevke mesečno od svojih članov. Od tega obdrže po 20 vin. za vsakega člana za kritje lastnih izdatkov, ostaio, to je po 2 K 80 v od vsakega člana I pa pošiljajo naravnost osrednjemu vod-I stvu v Ljubljano. Izdatke okrožne zveze krije osrednje vodstvo, in sicer dobi okr. ; zveza za vsakega člana v svejem okrožja J po 25 v mesečno. Iz ostanka krije osrednje i vodstvo naročnino za „Lj. Glas**, strankin davek, prispevek za strokovno komisijo in svoje lastne izdatke.
Članske izkaznice K. D. Z. so že v tisku. Ko bodo gotove, jih razpošljemo vsem krajevnim organizacijam. Zahtevajte jih pa takoj in naredite tudi število. Enako je v tisku članska knjiga za vse krajevne organizacije. Drugih tiskovin K. D. Z. za enkrat ne bo imela.
Prispevki za K. D. Z., kakor znano, znašajo mesečno 3 K. V tej vsoti je obsežena tudi naročnina za „Ljudski Glas**, ki znaša za člane 1.70 K na mesec. Ker se pa zgodi, da je pri eni hiši lahko več članov K. D. Z., bi tako prišlo v eno hišo tudi več izvodov „Lj. Glasu**. To je pa nepotrebno, zato je načelstvo K. D. Z. sklenilo, da plača v takih slučajih 3 K mesečnega prispevka le eden član (hišni gospodar), za ostale rodbinske člane (sinove, hčere, brate, sestre itd.), če stanujejo v skupnem gospodinjstvu, pa znaša mesečni prispevek le 1.30 K (3 — 1.70 za „Lj Glas** je 1.30 K). Toliko na znanje vsem članom in blagajnikom krajevnih organizacij.
Kmetska kri Je tekla!
(Dopis iz Zgornje Sv. Kunigunde pri Mariboru.)
Klerikalna kmečka zveza je priredila v nedeljo, 22. t. m. v ljudski šoli v Zgornji Sv. Krnigundi ljudski shod, na katerem sta govorila znani hujskač Žebot, ki je radi poskusa volilne goljufije v sodnijski preiskavi in dr. Leskovar iz Maribora. — To kar se je zgodilo na tem shodu je vredno naj večjega obžalovanja. Tekla je kri kmetov in viničarjev, in da je tekla kri, je odgovoren klerikalni hujskač Žebot. — Shod je otvoril občinski predstojnik naše vasi Volavšek, predsednik shoda je bil občinski predstojnik Sv. Križa Filip Ka-lunder, ki je že pred shodmn napajal svoje pristaše z vinom, da so bili pijani. Ravno-tako je bil pijan Žebot. Mariborski advokat dr. Leskovar je zmerjal na vse načine čez socijaliste in Samostojno Kmečko stranko. Žebot se je pijan gugal ob steni pri oknu s palico v roki. Ravnotako oboroženi so bili drugi nahujskani kmetje. Ko je Žebot videl pri oknu, da pridejo 4 možie v šolo, je zakričal dr. Leskovarju: »Nehajte z govorom, fantje gredo!« Zbran« kmete pa je hujskal z besedami: »Mezi® in fantje, vsi, ki imate palice, k vratom!* — Ko so prišli v šolo brata Ivan in Krištof, kmečki delavec Anton Kapun m Anton Krebs so skočili nahujskani kmetje po njih s palicami, ter pobili do nezavesti
Antona Krebsa in Ivana Krištofa. — Pripo-ininjamo, da je Žebct organiziral to po-bojstvo, kar se vidi tudi iz tega, da ie naročil enemu izmed kmetov, da je zaklenil šolo, da niso mogli imemovam uiti! V šoli so še na tla pobili posestnika Andreja Uerda. — Orožništvo je napravilo konec pobijanju, in zadnjo besedo bo izpregovo-rilo sodišče. Ivan Krištof ima na glavi 7 in na desni roki 3 rane; Jožef KrŠtof ima 5 ran na glavi, Andrej Gerd je zadobil težko poškodbo na glavi, Anton Krebs pa je v veliki nevarnosti, da zgubi levo oko. — Vsi pobiti niso naši člani, eden izmed njili je v Samostojni kmečki stranki, pobijalci po so klerikalci.— Pijani hujskač Žebol ne kričal pred šolo, da bodo vsi, ki niso v Kmečki zvezi in so v Samostojni kmečki stranki ali v naši kmečko-delavski zvez* v treh dneh poslani čez mejo, on da je poslanec, m ima pravico, da to nam'
2ebot, Kalunder, občinski predstc ,uik pri Sv. Križu in posestnikova sinova Gašper Pavlič :n Prane Zavcer so bili kot divji s palicami po teh štirih žrtvah. Pa zadosti je tega, tekla je kmečka kri in to je sramota, to je taka lumparija in tak greh, da bodo ti podivijani dajali odgovor sodišču in celemu našemu kmečkemu stanu. — Pozivamo deželno vlado hi vse merodajne oblasti, da se zadeva takoj pre išče in te pijane politične zverine, zlasti hujskača Zebota zapre. — Mi bi se za io stvar sploh ue zanimali, ker niso naši članu Ali iz človeškega stališča vas vprašamo kmetje, ali res se boste začeli med •seboj klati!
Ta žalostni dogodek naj bo šola vsem onim omahljivcem, ki še niso v naši Kmečko-delavski zvezi, kri, ki je tekla v Zgornji Sv»JKurigundi, naj vam odpre
oči.
Možje, viničarji, žene!
Mesto, da zahtevate svojih pravic in svobode, mesto, da zahtevate nazaj svojo zemljo, katero so vam ukradli klerikalci in liberalci, mesto, da si osnujete gospodarsko organizacijo, ki bi vam mogla pomagati, se tepete in pobijate! Odprte oči, kri je tekla!
Zapotnte vaše sleparje, ki agitirajo za klerikalno kmečko zvezo m liberalno Samostojno. Ne črna klerikalna, ne bela liberalna stranka vam ne bo pomagala, samo naša rdeča, kot vaša kri, ki je po nedolžnem tekla, naša rdeča Kmečko-dela vska zveza je vaša zvezda vodnica! —
Ustanovite podružnico naše Kmečko-delavske zveze, združite se z delavstvom vsega sveta, vi trpini, pridite k nam m zmagali bomo. Klerikalci in liberalci so vas gnali na vojsko, kjer je po nedolžnem tekla vaša kri, doma vas Hujskajo eden Proti drugemu, ua teče zopet kri!
Možje, zadosti je!
Spodite te pijane hujskače, ki vas hočejo ogoitjuiati za vaše glasove in pridite v našo rdečo Kmecko-delavsko zvezo!
Ne pozabite: Vaša kri je tekla!...
Cene iz Slov. Goric.
Shodi K. D. Z.
K. D. Z. priredi z dnevnim recjpin: L Ljudski shod,
2.	Vpisovanje v kraj. org. K. D. Z.
3.	Ustanovni občni zbor K. O. Z. “asiednja zborovanja po Sloveniji.
V nedeljo, 14. marca t. L:
v	Qorie ob pol 4. uri popoldne
v gostilni Vincenc Jan.
Žirovnica ob 11. uri dopoldne.
Poldne vanradf Sku0fjo Lcko ob 11. uri do-dne v prostorih g. Aleša Potočnika.
Železniki ob 3. popoldne.
Bohinjska Bistrica ob 1. uri popoldne na Cojzovem dvoru.
V	Besnici ob 3. uri popoldne pri Erženu.
Ovšiše pri Podnartu ob 9. uri dopoldne v gostilni A. Pogačnika.
V	nedeljo, dne 21. marca 1.1.:
Čatež ob 8. uri dopoldne.
Brežice ob 2. uri popoldne.
Zg. Bela pri Predvoru ob 1. uri popoldne v gostilni Janeza Sotlarja.
V	Stražišču ob 3. uri popoldne na Ga-šteju.
V	Šmihelu pri Novem mestu ob 3. uri popoldne pri Hrastarju.
V nedeljo, 28. marca t. K:
V	Semiču ob 8. uri zjutraj.
V	Petrovi vasi ob 2. uri popoldne.
V	Blokah ob 8. uri zjutraj.
Pri Sv. Trojici pri iiiokati ob 11. uri dopoldne.	........
V	Plšecah ob 8. uri zjutraj.
Zepelcvce ob 2. uri popoldne.
V	pondeljek, dne 5. aprila 1.1.:
V	Tacnu pod Šmarno goro.
Na Brezovci pri Ljubljani.
Na Črnučah pri Ljubljani.
Pod Lipo pri Vrhniki.
V	Rudniku pri Ljubljani.
Zaupniki, skrbite za velike udeležbo. Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri prošnjah za stiode vedno navedejo tudi lokal, kjer Di se shod vršil in pa uro, kdaj
naj se vrši.	____
Osreduje tajništvo K. U. Z.
Dopisi.
Selnica nad Mariborom.
Klerikalci so pri nas ob ves kredit in ob vso moc, zato sta g. župnik in kaplan vsa iz šene. Zlasti naš klerikalni župan
J.	S. se trudi, kako bi socijalistom nagajal, celo pri ubozni akciji. Ta to ne bo šio dolgo. Tri volitvah bo sfrčal kakor je dolg in širok.
Jz Semiča.
Klerikalci so naredili pri nas shod in glej, čudo, ne župan, ne druga klerikalna gospodu se niso upali pokazati pred ljudstvo, ker so se bali njegove sodbe. Najeli so nekega cerkvenega ključarja in par klerikalnih babnic, da bi reševale potap-ijajiočo se Klerikalno barko. Zlasti neka A. M. se je dria na vso moč in zmerjala iante-vojaKe. Pozabila je le povedati, so klerikalci najbolj Hujskali na vojno m da imajo zato na vesti tisoče in tisoče naših invalidov. Zmerjala nas je z ušivci, a to se bo klerikalcem pri volitvau še hudo vtepalo. Ljudstvo se je že davno odločilo za socijaliste, ker vidi le v tej stranki resnično prijateljico ljudstva. Zastonj so vsi napori črnili klerikalcev.
Pragersko.
Tovarnar Steinklauber in sinovi so pravi vzgled nemškega, brezobzirnega kapitalista, ki sovraži vse, kar ne trobi v njegov kapitalistični rog. Organizacije ne priznava in ne trpi.. Vsak, kdor je organiziran, ga vrže na cesto. Vdove, mlade žene, vse mora proč, ker si on rajši z lesno trgovino polni žepe, mesto da bi preskrbel tein ljudem delo za malo boljšo plačo.
Vlada, vrzi ven to pijavko iz naše države. Kje ste vi narodni advokati? Ali pa morda ščitite nemškega oderuha? Mi pa mu bodemo že še pokazali, da brez delavca tudi tovarnar lahko zgubi svoje milijončke!
Sp. Polskava.
V nedeljo 29. februarja se je na dobro obiskanem shodu ustanovila podružnica „Kmetsko delavske zveze“. Poročilo s. Tavčarja iz Maribora, ki nam je opisal sedanji politični položaj in napredek soci-jalističnega gibanja, so poslušalci z zanimanjem poslušali in odobravali. Vse kaže, da se je mali kmet začel zavedati, da mora v močni organizaciji roko v roki hoditi z delavcem, ko se hoče kdaj otresti verig kapitalistične družbe in klerikalnega absolutizma.
Šlkole pri Pragerskem.
Na shod, ki se je tu vršil pri nas to nedeljo, so prišli naši kmetje v prav zares lepem številu. S. Taval iz Maribora nam je povedal o današnjih razmerah, o sve-lovni politiki in o naši sedanji vladi v Beogradu. Pokazal je, da mora delovno ljudstvo, ako hoče učakati boljših časov, se izobraževati in napredovati v znamenju socijalizma in vzajemnosti med industrijskim in kmetskim delavcem. Dokazal je tudi nesamostojnost Samostojnežev, ki so jim voditelji advokatje in drugi voditelji ostarele liberalne stranke. Zato naj se bi vsi organizirali v „Kmetsko delavski zvezi“, ker le socijalistična stranka je v stanu, ustvariti močno, nepremagljivo stanovsko organizacijo vseh zatiranih.
Dragučova pri Mariboru.
Na naši žošti ni vse v redu v Sv. Marjeti. Ljudski glas obdrže na pošti in prav neredno prinaja. — Zahtevamo, da se nam ga redno pošilja na naslov, sicer bomo poiskali druga pota. Pošte, ki ne dela svoje službe ne potrebujemol
Zamenjavanje denarja
Id se vrši sedaj, je tako krivično in vnebo-vpijoče, ker zadene najbolj naše ubogo ljudstvo, ki ne more poznati, kaieri denar je ponarejen. Bogataši, ki imajo svoj denar v bankah, ne izgube ničesar, ubogi kmet in kmečki delavec, temu se pa vzame še to, kar si je v potu svojega obraza zaslužil. Ali ie tako naprej, saj se bliža plačilni uanl	^
Slivnica pri Mariboru.
Malokaterikrat pride glas iz naše občine, pa tudi pri nas so se začeli zavedati kočarja in mali kmetje, delavci, šolarji in drugi, zato imamo že lepo podružnico. — Poslanec klerikalcev Pisek, ki je že obogatel s svojo zadrugo straši po Beogradu, ali za nas uboge ljudi, še ni nič naredil. — Krivice se nam gode m delajo jih klerikalci. Poslušajte dragi bralci Ljudskega glasu; Tebant iz Maribora ima tu veliko posestvo, katerega je imelo dosedaj v najemu ubogo ljudstvo, da se je moglo preživeli. Slivniški župnik pa je sedaj to zemljo ubogim ljudem proč vzei in jo ima sam. — Ali se Vam, gospod župnik, res prav nič ne smilijo ti ubogi ljudje, ki stradajo, nimajo obleke. Ali nimate zadosti zemlje? Tudi klerikalni občinski svetovalec Kolman je vzel en del te zemlje, lake ljudi torej smo izvolili v občinski odbor, ki nam pobirajo še to malo, kar imamo, — Sram vas bodi! — in veste kako plačujejo klerikalci uboge delavce v Orehovi vasi: Babnik po 15 krajcarjev na dan, Pungartnk, Divjak, Gojčič po 20 krajcarjev, Meglič 25 krajcarjev m dan. — Ali naj s temi soldi ubogi človek živi, ali je to ljubezen do blžnjega, ali je tako učil Kristus! — To je Vaša »pravica«, sram Vas bodi. — Kako naj si kupimo kruha, obleke, če še za žveplenke ne zaslužimo! kajti to bo za vas klerikalni hinavci sodni
Hoče pri Mariboru.
Dne 22. februarja se je vršil pri nas shod socijalno-demokratične stranke, na katerem je govoril sodr. Kaučič iz Maribora. Prostori gostilne Rottner so bili na-
tlačeno polni in zborovalci so pazljivo sl*> bili izvajanjem govornikovim, za kar je žel burno odobravanje. Med zborovalci se je nahajal en jako majhen možicelj, a toliko večji klerikalni petelin in ta je mogočen paša in klerikalni podrepnik gosp. župan iz Sv. Nikolaja po domačem iz St. Miklavža, kateri hoče baje postati državni poslanec v blatni luži, prestolnici žab. Tega klerikalnega možiceljna so močno spekle govornikove besede, ko je ta razkrinkal njegovo krivično postopanje z volilnimi listinami in to ga je tako podžgalo, da je zrastel za 6 goljate velik in zaklical: Zupan iz St. Miklavža je tudi tukaj! Ah ko mu je govornik začel metati v obraz vse grehe klerikalnih čifutov in čikmei-strov, je obledel kot zid ter postajal čimdalje manjši, a ko mu je iz vseh strani zagrmelo na ušesa: Vunta z njim, je ta poprej tako velikanski goljat izginil kakor kafra. Odsihdob bomo se s tem mo-žiceljnom pogosteje pečali, ter ga opozorili, da naj se ne igra z ognjem, ker bo si drugače posmodil gob... c, pardon prste. Pridobili smo tudi mnogo naročnkov za »Ljudski glas«.	Več kmetov.
Rečica ob Savinji
Velemožni dopisnik, ki se širokousti v 8. št. Sl. Gospodarja: piše nekaj zaradi rdeče Rečice, pa mu povemo naravnost, da je več rdeče, kot črne. Ali nisi zadnjič videl, ko je bil klerikalni shod? — Kar se pa tiče dopisnika, ki poroča novice v Ljudski glas, se pa ne obračajo ljudje od njega, kakor od nekaterih klerikalnih mogotcev. Vzemimo n. pr. g. T. On si je za svoje klerikalne zasluge zaslužil usnjato svetinjo, žal da jo še nima. Ko je bil ta gospod žitni komisar pri trhli Avstriji, je bil baje velik prijatelj komisarja Milila pri ekspozituri v Mozirju, katerega poznamo kot največjega zatiralca revnih ljudi. Ta nem-čursk Mihi je pobral pri preobrate; šila in kopita, šel nekam in pi ga bilo več nazaj, revež T. pa je ostal sam. Sedaj se ta gospod zopet prilizuje revnemu ljudstvu, katerega v vojski ni poznal; toda vse skupaj mu nič ne pomaga, ker ljudstvo ga pozna, da je on imel v vojnem času vsega v obilici in da si je doma žepe polnil, ko je ubogo ljudstvo trpelo v strelskih jarkih pomanjkanje. — Dopisniku Sl. Gospodarja povemo, da je lažnivec, ker trdi, da so Rečičani razžaljeni zapustili dvorano, ko lih je na veselici v imenu požarne hrambe pozdravil g. liavliček. — Tebi dopisnik kličemo, le pridno poročaj takšne čenče v Maribor, tvojemu črnemu Sl. Sleparju. Ko ustanovimo K. D. Z., takrat šele Te bo glavica bolela od jezo, ko boš mogel na lastne oči gledati, kako zahaja Tvoja zvezda. Na znanje Vam tudi, da zavedni Rečičani ne bodo pomandrali naših listov. Najbrže zadene ta usoda Sl. Gospodaija, Domoljuba itd. Naše stranke ne poman-drate nikdar, za to Vam jamčimo. — 2ivel Ljudski glas.
Iz Utika pri Vodicah.
V nedeljo 7. marca je sklicala K. D. Z. shod pri nas. Prišla sta dva poročevalca iz Ljubljane in eden iz Kamnika. Zborovalci, katerih je bilo okrog 80 so pazno sledili izvajanjem govornikov, kateri so nam očrtali sedanji položaj stranke in namen K. D. Z.
Po shodu smo ustanovili podružnico
K.	D. Z., h kateri je takoj pristopilo okrog 50 članov. Torej odprle so se oči tudi pri nas ljudem, dasi je bila do zadnjega časa tukaj najmočnejša klerikalna trdnjava! — Ljudstvo ie spregledalo, in ti močni klerikalni stebri so se pričeli majati. Seveda gg. »frakarjem« to ni prav, se zelo jezijo nad socijalisti, toda ljudstvo jih več ne posluša, ker ve kam ga je privedlo njihovo gospodarstvo. Delo je započeto in ml bodemo pa neustrašeno korakali po začrtani
poti, ter gledali, da se naša rdeča armada po številu zviša in doseže končno zmago. Živela K. D. Z.
Loke pri Zagorju ob Savi.
Pred kratkim se je vršil tu shod klerikalne kmečke zveze, kateremu je predsedoval M. Bervar. Govoril je neki ljubljanski klerikalni agitator, ki je priporočal zbranemu ljudstvu nove klerikalne limanice, to je Kmečko zvezo, v kateri vlečejo revno ljudstvo za nos. No, brumni možakar jo je pa pošteno skupil. Razjarjeno ljudstvo mu je hotelo na licu mesta pokazati, da se ne pusti vleči od klerikalcev za nos in možakar se je komaj rešil v župnišče. Shod se jirn je temeljito ponesrečil. Naše revno ljudstvo po deželi hoče le v našo »Kmetsko delavsko zvezo«, za katero vlada tu veliko zanimanje.
Pesem o pravici.
1.
Ko so pravico pokopali.
Jaz sem ravno zraven bil.
Na grobu njenem so plesali.
Jaz sem grenke solze lil.
2.
Ljubil, vedno sem pravico. Spoštoval sem jo povsod,
Podal sem vedno jej desnico. Druge reševal sem zmot.
3.
Srce moje vedno plače.
Skuša najti zopet jo.
Ono ne verjame tega.
Da jo pokopali so.
4.
Ko mogel hi jo spet zbuditi.
Bi rad zastavil srčno kri,
Al eden človek je brez moči,
To morajo storiti vsi.
5.
Združimo se vsi trpini.
Podajmo si roke.
In prej ne smemo odnehati.
Da pravica vstala bo.
6.
Ona ni še vsa strohnela.
Lahko zbudimo jo še,
Trpin s trpinom naj se združi, Potem dobimo ,-o v roke.
7.
Kadar pravica bode vstala. Prižgala luč ti bo, trpin.
Jarma bodeš takrat rešen, Rešen bodeš bolečin.
Naročnikom!
Vsled silnega podraženja vseh tiskar-niških izdelkov, smo primorani zopet povišati naročnino „Ljudskega Glasu11. Odslej, to je od L aprila t. 1. dalje bo stal „Ljudski Glas“ mesečno 2 K, četrtletno 6 K, celoletno 24 K. Ne ustrašite se tega, saj stane danes že 1 liter vina J4 K.
To povišanje pa ne velja za člane K. D. Z., ki dobivajo list brezplačno in je njihova naročnina všteta že v prispevkih za K. D. Z.
Prosimo vse naročnike, da čim preje poravnajo zaostalo naročnino, oziroma to razliko. — Uprava „Ljudskega Gla*u“.
sss Po svetu, zss
Jadransko vprašanje
so zopet odložili. Ententa bi rada ugodila Lahom, Wilson se pa ne uklone. Proti Ameriki pa ententa tudi ne more delati, ker se je bojijo, zato so rešitev tega vprašanja odložili. Skoro poldrugo leto se že vleče ta stvar na našo ogromno gospodarsko škodo in sedaj se bo zopet iznova zavlekla. Tako delajo „mir“.
Mirovne pogodbe,
ki so jih sklenili kapitalisti v Parizu, stoje na trhlih nogah. Že se oglašajo vesti, zlasti iz Amerike, ki kažejo, da se bodo morale vse doslej sklenjene pogodbe znatno omiliti. Da, da, človeštva ne bo več brezskrbno davilo par zastopnikov ententnih bank.
Z boljševlki
se bodo začele ententne države pogajati, ker uvidijo, da jih s silo ne bodo uklonili. Sicer so pa tudi boijševiki že silno mnogo popustili ter odjenjali in danes že davno niso več tako radikalni, kot nekdaj. Vračajo se počasi k zmerni in pametni politiki, ki jo je vedno zagovarjala socialna demokracija.
Na Madžarskem
divja klerikalno tolovajstvo dalje. Streljajo in obešajo bolj, kot so delali to boijševiki. Kdor ne trobi brezpogojno v ""hov rog, je deležen „krščanskega dela usmiljenja" in izgine kar čez noč iz te solzne doline. Vrhovno rabeljsko službo opravlja admiral Hortv. katerega so sedaj izvolili za državnega upravnika, ali	kralja,
s plačico 3 milijone kron na leto. 'laka je klerikalna vlada.
Na Turškem
so silne zmede. Vse je narobe '^obrali jim bodo do malega vso zemljo Angleži, Lahi, Francozi in Grki. Turki se močno upirajo in na vseh koncih in krajih se še vojskujejo proti tujim vsiljivcem.
Priprave za agrarno reformo.
(Konec.)
Po preteku 8 dni je razglasiti kraj, dan in uro volitve. Kdor je vpisan v imeniku, lahko voli in je lahko voljen. Pravico do volitve imajo tudi vse polnoletne žene, če vodijo gospodarstvo kot samostojne gospodinje. Glasuje se tajno z listki, ki se vržejo v posebno posodo. Člani, vpisani v prvi in drugi kategoriji, volijo skupno in tvorijo prvo volilno skupino. Tretja, četrta in peta kategorija zopet skupno in tvori drugo volilno skupino. V prvi skupini pride en odbornik na 10 volilcev, v drugi skupini na 20, ulomki se štejejo za celo število. Volitev vodi župan ali njegov namestnik in pritegne v komisijo 2 najstarejša pismena moška iz prve skupine in enega iz druge. Tajnika imenuje sam. Po glasovanju prešteje komisija glasove in izvoljeni tvorijo potem občinski agrarni odbor. Proti volitvam je dopuščen priziv tekom 8 dni na glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo. Najkasneje v roku 7 dni skliče volilna komisija sejo občinskega agrarnega odbora, da izvoli ood njenim vodstvom predsednika, podpredsednika in tajnika.
Prva naloga odborov je, da pregleda natančno popis družin in popravi morebitne netočnosti.
Će mogoče, naj že v prvi svoji seji voli občinski agrarni odbor člane za okrožni agrarni odbor. Na vsakih 10 odbornikov prve skupine občinskega agrarnega odbora pride po en odbornik za okrožni agrarni odbor, iz druge skupine
na vsakih 30. Voli se tajno z listki. Okrajno glavarstvo skliče nato v roku 15 dni po izvršenih volitvah za občinske agrarne odbore okrožne agrarne odbornike na sejo, kjer se izvoli predsednik, podpredsednik in tajnik.
Deželni agrarni odbor tvorijo vsi predsedniki okrožnih agrarnih odborov. Odbor se konštituira na poziv glavnega poveijCnika ministrstva za agrarno reformo ter izvoli iz svoje srede predsednika, podpredsednika in tajnika.
Občinski, okrožni in deželni agrarni odbori morajo o vsaki seji pravočasno obvestiti glavnega poverjenika in mu predlagati zapisnik o sejinih sklepih.
Za agrarne odbornike ne morejo biti voljene osebe, ki so ali obsojene, ali v preiskavi radi hudodelstva. Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani lahko pošlje po enega pooblaščenca v občinske agrarne odbore, po dva v okrožne in pet v deželni agrarni odbor. Pooblaščenci morajo imeti svoje stalno bivališče v področju tistega agrarnega odbora, v katerega so delegirani, in imajo iste pravice, kot izvoljeni člani odborov. Imena pooblaščencev mora društvo priobčiti predsedniku dotičnega odbora in glavnemu poverjeniku ministrstva za agrarno reformo.
Naredba ministrstva za agrarno reformo z dne 4. februarja 1920, št. 1459, s katero se ustanavljajo agrarna zastopstva, bo izšla te dni. Volitve v agrarne odbore se bodo vršile najprej v občinah, ki so interesirane na kakem veleposestvu. ki pride v poštev.
S iz naše države. H
Deželna vlada za Slovenijo. Beograjska vlada je imenovala za Slovenijo 6 poverjenikov, in sicer so imenovani: za notranje zadeve: prof. Bogumil Remec: za uk in bogočastje: dr. Karel Verstovšek; za pravosodje: poslanec Josip Fon; za socialno skrb: dr. Andrej Gosar; za kmetijstvo: posestnik Jakob Jan; za javna dela:
inž. Dušan Semec. Ukaz o imenovanju še ni podpisan, ker je regent odsoten. Predsednik, kakor znano, je slavni dr. Brejc.
Lepi poverjeniki. V novi klerikalni deželni vladi sedijo sami možje, ki jih ljudstvo pozna in ki so storili že silno mnogo „koristnega**. Kdo ne pozna n. pr. zagrizenega klerikalnega profesorčka Remca, lenega poslanca Fona, ki ni na Dunaju nikdar odprl ust itd. Kakoršna stranka, taka njena vlada. In ljudstvo, ti boš trpelo, da te bodo vladali taki ljudje.
Belgrajska vlada stoji na zelo trhlih nogah. Pravijo, da se ne bo obdržala niti čez Veliko noč.
Parlament, ki so ga sklicali klerikalci v Belgrad, seveda ne more delati, ker nima vlada za seboj večine. Klerikalci si skušajo pomagati z goljufijami, a ne bo šlo dolgo. Ven z volitvami!
Volitev se boje klerikalci. Če bi ostala prejšnja vlada na krmilu, bi se vršile volitve že aprila, sedaj pa — Bog ve kedaj! Tistega ljudstva, katero so imeli preje vedno na jeziku, se sedaj boje, ker vedo, da jih več ne mara.
Čeden uradnik. Dr. Lemež, vodja nove „komunistične** stranke, zoblje oves iz klerikalnih vladnih jasli. Kako ta možakar razume svoje uradne dolžnosti, je razvidno iz tega, da je nekoč rekel, da nalašč noče delati, da bi se godilo ljudstvu le še slabše. Seveda tak dohtar, ki sedi pri polnem koritu, kaj je njemu mar ljudstvo. A mi takega uradnika ne bomo plačevali.
Prvi uspeh klerikalne vlade v Bel-gradu je ta, da so zvišali plačo svojim poslancem na 320 K dnevno. Ljudstvo, kaj si res pripravljeno to trpeti? Ker vedo, da jih pri volitvah ne bo volil živ krst, si skušajo preje še napolniti svoje nenasitne malhe. To je klerikalno „delo za ljudstvo**.
Krvavi minister Roškar, ki je ustrelil svojo kuharico, skrbi v Belgradu — ne za kmetijstvo, ampak za — smeh in kratek čas. Uboga država, globoko si padla, da imaš take ministre, še bo,? ubogo ljudstvo, ki te vladajo taki ministri.
Velik požar je uničil 8. t. m. v Radovljici 8 hiš. Škoda je velika.
Skrajni čas je, da dobimo nov enotni denar ter se tako stare kronske kakor tudi dinarske novčanice vzamejo iz prometa. Ako se to ne zgodi prav kmalu, nam bodo tuji tihotapci pokvarili vso vrednost denarja. Nedavno so naše carinske oblasti v špilju prijele poljskega Žida Fingerhuta, ki je imel pri sebi za 60 milijonov ponarejenih tisočakov, ki jih je hotel spraviti v Ljubljano. Za takega hudodelca je ječa premila kazen.
Vojaški nabori 1. 1896—1900 so odloženi. Pač pa se morajo mladeniči teh letnikov zglasiti, kakor je bilo razglašeno.
Protestantov v Jugoslaviji je 200.000 v Banatu, Bački in Baranji, 51.000 v Hrvatski in Slavoniji, 10.000 v Bosni in Hercegovini, 20.000 v Prekmurju (Slovencev) 2500 v Sloveniji in 100 v Belgradu.
Kužna spalna bolezen se je pojavila v Dalmaciji. Največ slučajev te nove bolezni je v občini Opuzena. Bolniki, ki zbolijo na tej epidemiji padejo v brezčutno spanje in v tem stanju umrejo. Govori se, da so bolezen semkaj zanesli italijanski tihotapci.
Enajst kmetij Je pogorelo v Novi vasi pri Markovcih (Sv. Marko) niže Ptuja# Ker so zgorele tudi vse zaloge in deloma živina, znaša škoda skoraj en milijon kron. Pogorelci so brez strehe, hrane in obleke. Podpore sprejema „Pomožni odbor** pri Sv. Marku.
Agrarna reforma v nevar”--^*!. Iz Beograda je došlo poročilo, da hoče nova radikalno-klerikalna vlada ustaviti najvažnejše ukrepe glede agrarne reforme, ki jih je že izdala prejšnja demokratska vlada. Klerikalni sleparji nočejo agrarne reforme.
Dunaj izumira. Ravnokar so izvršili na Dunaju ljudsko štetje. Mesto šteje danes 400.000 prebivalcev manj kakor pred desetimi leti.
Nov drobiž. Finančni minister dr. Ve-lizar Jankovič je izdal odlok no katerem
N. GOGOLJ:	(Dalje)
Majska noč ali utopljenka.
„Čemu mi bo? Ne rečem, ee bi bilo kaj dobrega. “
„Kaj ni lepa?** je vprašal župan in uprl vanj svoje oko.
„Kako bo lepa! Stara kakor vrag. Obraz ima že tako grd in zguban kakor izpraznjena denarnica.“ In nizka postava žganjarjev« se je znova razmajala od gromskega smeha.
Isti čas je pričelo nekaj praskati za vrati; vrata so se odprla — in mužik je stopil črez prag, ne da bi snel kapo, in je obstal sredi sobe kakor da razmišlja, široko zinil in si ogledoval strop. To je bil naš znanec Kalenik.
„Glej, pa sem prišel domov!“ je rekel, se vsedel na klop pri vratih in se ni zmenil za navzoče. „Viš, kako je raztegnil vražji sin satan cesto! Greš, greš in ni konca! Kakor da mi je kdo polomil noge. Dobi mi, baba, tam kožuh pa mi postelji! Na peč k tebi ne pridem, pri Bogu, ne pridem: noge me bole! Dobi ga, tam leži blizu kota; glej samo, da mi ne prevrneš piskreka z drobljenim tobakom! Toda ne, ne dotakni se, ne dotakni se! Najbrže si danes pijana . .. Pusti, ga že sarn dobim.**
Kalenik se je malo pridvignil, ali nepremagljiva sila ga je prikovala na klop.
„To mi je pa všeč!* je rekel župan, „prišel je v tujo hišo in se vede kakor doma! Kar na cesto z njim . .. !“
„Nikar, svat; naj se oddahne!* je rekel žganjar in ga zadrževal za roko. „To je koristen ovek: kolikor več takega naroda — in naša •trema bi se imenitno razvila . . .“
Sicer pa ni dobrodušnost izzvala teh besed.
Žganjar je veroval na vse vraže in da bi dognal človeka, ki se je že vsedel na klop, je zanj pomenilo klicati nesrečo.
„Tako je, ko pride starost . . . !“ je mrmral Kalenik in se vlegel na klop. „Rekel bi kdo, da sem pijan, toda ne, pijan nisem. Pri Bogu, pijan nisem! Zakaj bi lagal? Pripravljen sem to povedati županu v obraz. Kaj je meni župan? Da bi poginil, pasji sin! Da bi ga, vraga enookega, povozil voz! Da on obliva ljudi na mrazu . . .“
„Aha! Svinja je zlezla v hišo in proži noge celo na mizo,* je rekel župan in se jezno dvignil s svojega mesta; v tem hipu pa mu je priletel težak kamen, ki je razbil okno na kosce, pod noge. Župan se je ustavil. „Ce bi jaz vedel,* je rekel pobiraje kamen, „kateri kujon je zabrusil kamen, jaz bi ga naučil, kako se meče! Take neslanosti!* je nadaljeval in ogledoval kamen na roki s plamenečim pogledom. „Da bi se zadavil s tem kamnom . . . !“
„Stoj! Stoj 1 Bog te obvaruj svat!“ je zgrabil žganjar za besedo in pobledel. „Bog te obvaruj na tem in na onem svetu, dal blago, sloviš kogarkoli s tako psovko!*
„Je že prišel zagovornik! Naj pogine . . . !“ „Nikar tako, svat! Ti gotovo ne veš, kaj se je primerilo moji rajni tašči?*
„Tašči?*
„Da, tašči. Zvečer, malo prej mogoče kakor nocoj, so sedli k večerji: rajna tašča, rajni tast, pa hlapec in dekla, pa pet otrok. Tašča je iztresla nekoliko cmokov iz velikega kotla v skledo, da bi ne bili tako vroči. Po dnevnih opravkih so postali vsi lačni in niso hoteli počakati, da se cmoki ohlade. Nataknili so jih na dolge lesene palčice in pričeli jesti.
Dati« prih.
Spira Mio Ho v Ijalljaoi
: registravana zadruga z omejeno zavezo:
sprejema hranilne vlofje vsak delavnik o*d 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 4"/c.
liiiana. HMa al. 6.
registrovana zadruga z oisijeno zavora.
Tiskovine za Sole. županstva in orade, najmodernejše plakate in vadila za shode in ::	veselite. ::
Leloi! iakljiih.
Haimodernejža uredita za ti-skanje listov, knjig, itmlnr iti
straiia. = Mi
bo naš novi kovani drobiž sestajal iz zmesi cinka in aluminija.
Naknadno kolkovanje bankovcev. Finančni minister je z odlokom od 22. februarja odredil, da se rok, ki je bil določen za vlaganje prošenj pri generalnem inšpektoratu, tičočih se naknadnega kolko-vanja kronskih bankovcev, podaljša do 10. marca 1920 za vse one primere, kjer je bilo prosilcu po višji sili nemogoče, predložiti svoje kronske bankovce pravočasno v kolkovanje. Prošnje, ki bodo vložene po poteku tega roka, in one, ki ne bodo podprte z zadostnimi razlogi, se sploh ne bodo reševale.
Valuta. Ameriški dolarji 131, avstrijske krone 52, bolgarski levi žigosani 190, carski rublji 174 do 186, češke krone 144, angleški funti (1 funt) 450, napoleondor (1 komad) 490, nemške marke 180, ru-munski leji 185, italijanske lire 765.
Delo K. D. Z. za ljudstvo. K. Đ. Z. se je posrečilo dobiti 4 vagone koruze, ki jo bo nakazala nekaterim podružnicam KDZ. Blago se bo nakazovalo gospodarskim odborom, ki bodo osnovani pri krajevnih organizacijah K. D. Z. Posrečilo se nam bo dobiti tudi nekaj tisoč parov čevljev ter par tisoč metrov platna, ki ga bomo razdelili med člane K. D. Z. Hitite zato s snovanjem krajevnih organizacij. O gospodarskih odborih prinesemo v kratkem članek.
Gospodarske vesti.
Za pridelovanje sladkorne repe je dovolilo poljedelsko ministrstvo kmetovalcem posebne ugodnosti; poleg odmerjene količine sladkorja dobe namreč še 40% izcejenih ostankov in 1% prodane repe. Tudi se jim dovoli posojilo.
Spomladanska slana je najbolj nevarna dolinam in nižinam, kjer izhlapevajo vodne sopare. Slano preženemo, ako napravimo nad sadovnjaki, vinogradi ali nad poljem zgodaj zjutraj gost dim, da ne more solnce prehitro odtajati zmrzlih rastlin.
Cena hmelju. V Žalcu so zadnji čas prodajali 100 kg hmelja po 13.000 K.
Sadjerejska opravila v mesecu marcu. Letošnja mila zima nas je sicer pomaknila za celi mesec naprej, vendar še marsikje sadjerejci niso opravili dela, ki so potrebna v mesecu marcu. Ta mesec se začne cepljenje. Cepiči se lahko že režejo, posebno od poznejših vrst. Drevesa je treba snažiti, okoli njih zemljo zrahljati in oplesti. Divjaki v drevesnici naj se presadijo, sploh je čas za presajanje dre-^'- Sejati je treba peške, posebno kostanj in oreh. Drevesnice naj se obdelujejo.
Tržne cene. Moka št. 0 9 K, št. 5
5.50	K, pšenica 6 K, pšenični zdrob 9 K, ječmen 5 K, ješprenj 6.50 K, koruza 4.30 K, proso 4.50 K, kaša 7.50 K, oves 3.50 K, otrobi pšenični 2.50 K. fižol 6 T' krompir
3.50	K, zelje 3 K. Špecerijsko blago: sol 3. 40 K, vžigalice 60 v. škatljica, riž 34 K. kava 62 K, jedilno olje 64 ^ sladkor 52 K, kis 1 4.50 K, petrolej 19 K. Umetna gnojila: kostna moka 150 K za 100 kg, supcrfosfat 220 K. Modra galica 23 K. O"-—•- živina, živa teža: krave 9 do 12 K, voli 10 do 14 K, prašiči, živa teža: 18 do 24 K. Les: drva mehka 110 K, trda 140 m3, obdelan smrekov les okoli 400 Km3, deske 700 K m3.
KS5s» Drobiž.
Državni kancler brez fraka. Berlinsko časnikarsko društvo je prišlo vabit državnega kanclerja Bauerja na svoj ples. Kancler se je zahvalil in obljubil, da pride, pa dodal: „Ker vidim na vabilu tiskano, da se mora priti v fraku. Vas
opozarjam, da nimam fraka." Kancler je prišel na ples v navadnem suknjiču.
Ameriški in drugi ženini. V Koblencu na francosko-nemški meji čaka okoli 1600 ameriških vojakov, da senat v Washing-tonu ratificira mirovno pogodbo. Vojaki so zarečeni z nemškimi dekleti, toda se ne morejo poročiti toliko časa, dokler ni ratificirana mirovna pogodba med Nemčijo z Združenimi državami. Vojni de-partement v Washingtonu je nedavno opozoril dotične zaročence, da se bo smatrala poroka z nemškimi nevestami za „občevanje s sovražnikom" in ženini pridejo pred vojno sodišče. Slovencem bi bilo priporočati čim večje število ame-rikanskih nevest za zboljšanje — slabe valute. — Tudi dražestne in nedražestne francoske device se pridno možijo. Znano je, da so jih mnogo odpeljali amerikanski vojaki, ki so se udeležili svetovne vojne na francoskih tleh. Toda Francozinje imajo pa še druge ženine — kitajske kuli je. Je že tako. Tudi pšice iz poševnih oči zadenejo in tudi poljubi z — nosom morejo biti sladki!
Sto let ne bo nobene vojne v Evropi!
Lloyd George je posetil pred kratkim veliki arzenal v Wool\vichu, kjer bodo delali lokomotive in vagone. Doslej je služil arzenal za artiljerijske potrebščine. Lloyd George je rekel: Proč s topovi ki jih najmanj 100 let ne bomo rabili. Izdelajmo koristnejše reči. — LloytI George je šel med optimiste.
Viljem II. v svoji pravi podobi. Polkovnik Bauer, ki ga je svoječasno general Ludendorff označil kot najboljšega in najpametnejšega častnika nemške armade opisuje v razgovoru z ameriškim novinarjem Wiegandom, bivšega nemškega cesarja Viljema tako-le: „Bil je krasen poletni dan. Solnce je pripekalo, da je pokala zemlja. V pekoči vročini s težkimi čeladami na glavah so stali vojaki, izbrani iz raznih polkov, ter čakali na prihod Njegovega Veličanstva, da jim vroči — železne križce. Prisopela je cela vrsta avtomobilov. Cesar od pete do glave pokrit s samimi redovi, pester in sijajen, kakor pav, je izstopil iz enega izmed avtomobilov, prezerljivo pozdravil vojake in zaklical: „Na, kerlci, slišim, da ste Rusu
stolkli r... To me veseli. Nadejam se, da boste tudi Francozu še prav krepko razbili r...“ Nato kratek pozdrav in krilni adjutant je razdelil vojakom železne križce. Potem je bil odmor in žejni in gladni vojaki so lahko gledali, kako so spravljali iz avtomobilov bogate zaloge najrazličnejših delikates in jedil, kako so pokale šampanjske steklenice in kako je visoka gospoda žrla in žrla ob bogato obloženih mizah, ki so se šibile najboljših božjih darov. Zanje, ki so bili gladni in žejni, pa ni odpadla od te mize niti kapljica, niti drobtinica...“ Ej, ta Vili ni bil same norec, marveč tudi surovež „po božji volji".
O ljudeh, starejših nego sto let. Francoski zdravnik dr. Marcel Labbe je pred kratkim objavil v listu „Minerva" spomine na razne stoletne ljudi. Tako rt. pr. pripoveduje Mentzellius zgodovino nekega 120 let starega mož&, ki je imel še vse zobe in nenavadno goste lase. Neki 109-letni Madžar je šel 48 kilometrbv daleč peš, da se je dal preiskati v biharski bolnišnici. Angleški akrobat Henry Johnson je šele v starosti 98 let opustil svoje artistično delovanje. Američan Raglon, ki je umri v starosti 114 let. je bil srečen mož tridesetletne žene. Francoz Franc Noaille, ki je dosegel 119 let, je dobil sina, ko je slavil stoletnico svoje starosti. Lot-rinški kirurg Politiman se je redno vsak večer napil in je umrl, star 115 let. Anglež Brown, ki je umrl v starosti 120 let, si je izbral sledeči nagrobni napis:	„Bil je
vedno pijan, tako da se ga je celo smrt bala. Šele ko je imel nekega dne „mačka" je imela toliko poguma, da je prišla k nje-mu in ga ni več zapustila".____________
Mišš-podgarce stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuSena in splogno hvaljena sredstva kot proti poljskim mišim K 7*—, za podgane in miši K 7* —; osobito ostra pasta zn podgane K 7’ — ; zn 'SCurke K posebno motna tinktura za stenice K 7- —; uničevalec molfev. prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, prot! ušem pri perutnini K C’—; prašek proti mrčesoin 6 K; proti ušem pri Ifudch 4-8 K; mazilo za uš! pri živini 4—8 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zeUnindi (uničevalec rastlin) in mravljam K .
Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica S,
Sodrugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v Kastno hranilnico! 8
Poštni čekovni račun št. 10.532.
Telefon interurban št. 178.
Kcnsumno društvo za Uub’jano in okolico
sprejema v svojem	in jih obrestuje po
hranilnem oddelku Hl ST€8 Bi ■■■16	- - čistih 4°o. • -
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 472 / . Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad ...2 milijona ki on, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. ==r
Vloge sprešemaro in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so:
V Spodnji ŠiSki v Ljubljani; na Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul.. Sodna ul., Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Je-eniuah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjska gora; Mojstrana; Celje: Šoštanj; na Koroškem Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna L, Črna II., Pliberk; Maribor; Litiia Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču; Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Biedu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom; t    -- - .....--——	Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost.	■--------
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.