Nabrežinsko knjižnico poimenovali po Nadi Pertot V Dolu in Jamljah nočejo tovornjakov in rešujejo krastače O slovenskih šolah oz. šolanju v slovenščini se veliko govori. Teme, malo drugače, seje lotil tudi Klop / 22 Primorski Nismo rasisti, vendar pa smo Aljoša Fonda »Nisem rasist, ampak jezen sem, ker nam tujci kradejo delo.« »Nisem rasist, ampak ob vsakem TV dnevniku se kar zgrozim, saj so tile Romuni taki kriminalci.« »Nisem rasist, ampak na jetra mi gre, da moram v vrsti za dokumente čakati s prišleki, ki jim morajo vsako črko posebej razlagati.« »Nisem rasist, ampak to mesto z vsemi temi tujci ni več moje.« Verjetno je vsakdo izmed nas kdaj pomislil ali vsaj slišal kaj podobnega. Niti prebivalci kalabrijskega Rosarna niso rasisti. Kdor je streljal na afriške priseljence, ki so se uprli neznosnim delovnim in življenjskim razmeram v mafijski omaki, se je pač čutil ogroženega. Nihče torej ni rasist. Kljub temu pa je raziskava, ki jo je inštitut SWG predstavil v italijanskem parlamentu, pokazala, da ima 46% mladih Italijanov do tujcev bolj ali manj sovražen pristop. Kako je to mogoče v državi, iz katere se je v nedavni preteklosti izselilo več milijonov ljudi, vse te družine pa so na lastni koži okusile pomen besed ksenofobija in šovinizem? Dokler bodo politiki v svojih izjavah in zakonih ter mediji v svojih poročilih istovetili tujce s kriminalci, bo to mogoče. Proti izkrivljenemu miselnemu vzorcu, ki jih vsak dan izčrpava, bodo 1. marca stavkali tuji delavci (ki proizvajajo desetino italijanskega BDP-ja), njihove družine in prijatelji. Slovenci pa gotovo ne slovimo po odprtosti. Polemike o izbrisanih, Romih in džamijah so še sveže, če pa obiščem spletno stran kateregakoli medija iz Slovenije, se mi pri branju komentarjev bralcev naježijo lasje, ko berem o »makaronarjih«, »čefurjih« in »ustaših«. Pa naj živi skupni evropski dom ... dnevnik PETEK, 26. FEBRUARJA 2010 Št. 48 (19.755) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € PROTESTI - Afera »Duttogliano« o slovenskih krajih v pokrajinah Trst in Gorica odmevala v RS Ministrstvo za šolstvo črtalo slovenske »občine« Slovenski zunanji minister poklical na pogovor italijanskega veleposlanika OLIMPIJSKE IGRE - »Srebrna« tudi v veleslalomu Najboljša je Tina Postala je prva Slovenka z dvema olimpijskima medaljama - Od prvega mesta so jo ločile le 4 stotinke WHISTLER - Šestindvajset-letna slovenska alpska smučarka Tina Maze (na sliki, STA) je na veleslalomu osvojila srebrno kolajno, že drugo na letošnjih olimpijskih igrah in se tako vpisala v slovensko športno zgodovino kot prva Slo- venka z dvema olimpijskima odlič-jema. S tem je prehitela Jureta Franka in Matejo svet, ki sta imela po eno srebrno kolajno. Do zlata, ki ga je osvojila 20-letna nemška smučarka Viktoria Rebensburg, so ji tokrat zmanj- kale samo 4 stotinke. Črnjanka je za razliko od nekaterih drugih odlično premagala pritisk prestavitve 2. vožnje zaradi slabega vremena, in se izboljšala za štiri mesta. Po prvi vožnji v sredo je bila namreč peta. Na 18. strani TRST - Italijansko ministrstvo za šolstvo je sinoči črtalo imena slovenskih krajev in Reke s seznamov občin tržaške in goriške pokrajine na svojem portalu Scuola mia. Vključitev slovenskih »občin« na uradni seznam italijanskega ministrstva je sprožila v Sloveniji val protestov. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je poklical na pogovor italijanskega veleposlanika v Sloveniji Alessandra Pietromarchija, protestirala sta novogoriški župan Mirko Brulc in predsednik SNS Zmago Jelinčič, medtem ko je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec vložil interpelacijo. Na 2. strani Borut Pahor: Z Italijo ni bilo nobenega barantanja Na 3. strani Obrtniki SDGZ opozorili deželno upravo na probleme Na 4. strani Tudi v Trstu so tujci naveličani nestrpnosti Na 7. strani O prizivih proti uplinjevalniku v Laciju Na 8. strani V Gorici kmalu gradnja slovenskih jasli Na 14. strani ITALIJA - Kasacijsko sodišče Primer Mills zavržen, ker je zločin zastaral RIM - Kasacijsko sodišče je sinoči zaradi zastaranja zavrglo primer zaradi korupcije proti Britancu Davidu Millsu, odvetniku premiera Silvia Berlusconija. Moral pa bo plačati 250.000 evrov vladi, ker je škodoval njenemu ugledu. Kot je dejal predsednik vrhovnega sodišča Torquato Gemelli, je Mills res sprejel podkupnino od Silvia Berlusconija, kot sta ugotovila prvostopenjski in prizivni proces, vendar pa je primer po desetih letih zastaral. Podoben sodni razplet naj bi se obetal Berlusconiju, proti kateremu je proces še v teku. Na 6. strani JUBILEJ - 75-letnica mešanega pevskega zbora Rupa-Peč V Rupi že tričetrt stoletja predani zborovskemu petju RUPA - V rupenski cerkvi je v sredo potekal jubilejni koncert mešanega pevskega zbora Rupa-Peč, ki je praznoval 75-letnico delovanja. Praznične prireditve so se udeležili številni domačini, prišli pa so tudi ljubitelji zborovskega petja iz vseh sosednjih vasi in krajev. Prisotne je nagovorila predsednica društva Ru-pa-Peč Martina Gereon, ki je zlasti mlade pozvala, naj se pridružijo zboru in naj negujejo pevsko tradicijo. Slavnostni koncert sta oblikovala otroški in mešani pevski zbor Rupa-Peč; oba vodi mlada dirigentka Zulejka Devetak. Na 16. strani 26 Sobota, 27. februarja 2010 ALPE-JADRAN / afera - Po vključitvi slovenskih krajev in Reke med občine tržaške in goriške pokrajine Ministrstvo za šolstvo črtalo »Duttogliano« s svojega seznama Slovenski zunanji minister Žbogar poklical italijanskega veleposlanika Pietromarchija - Protesti in odmevi TRST - Sinoči, pet minut pred 19. uro, je tajnica šefa kabineta italijanske ministrice za šolstvo Mariastelle Gelmini, odv. Vincenza Nunziate, sporočila Primorskemu dnevniku, da so s spletne strani ministrstva odstranili slovenske kraje in hrvaško Reko, ki so bili vključeni v seznam italijanskih občin v tržaški in goriški pokrajini. In res: na seznamu občin v tržaški pokrajini ni bilo več »občin« Duttogliano, Fiume, Postumia Grotte, San Martino del Car-so in Villa Slavina, s seznama občin v goriški pokrajini pa so izginile vrinjene »občine« Canale d'Isonzo, Caporetto, Graccova Serravalle, Idria, Merna, Ran-ziano, Salona d'Isonzo in San Martino Quisca. Pičle pol ure potem, ko je Primorski dnevnik vprašal italijansko ministrstvo za šolstvo, zakaj je prišlo do tako hudih zemljepisnih napak na njegovi uradni spletni strani, je bila zadeva, ki jo je odkril profesor tehnologije Miloš Jugovic in ki je včeraj sprožila v Sloveniji in v zamejstvu cel val protestov, posegov in diplomatskih prijemov, rešena. Afera »Duttogliano«, kot bi jo lahko poimenovali po kraški vasi, ki jo je portal ministrstva prekrstil v (italijansko) občino, je včeraj odmevala v slovenskem političnem in medijskem svetu. Že zjutraj se je nanjo odzval novo-goriški župan in poslanec državnega zbora Mirko Brulc, višek pa je dosegla popoldne, ko je slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar na pogovor poklical italijanskega veleposlanika v Sloveniji Alessandra Pietromarchija in mu izrazil oster protest zaradi spornih podatkov na portalu Scuola mia italijanskega ministrstva za šolstvo. Slovenija je zahtevala, naj »se zadeva čim prej uredi ter prilagodi dejstvom med Slovenijo in Italijo.«. Žbogar je tudi izrazil obžalovanje, da je do tega prišlo in tudi napovedal, da se bo slovenski odpravnik poslov v Italiji Gregor Šuc na to temo pogovarjal na italijanskem zunanjem ministrstvu. Mirko Brulc je pisal pismo Žbo-garju in slovenskemu ministru za šolstvo Igorju Lukšiču, v katerem ju je pozval, »da v okviru svoje pristojnosti nemudoma ukrepate in od italijanskih oblasti zahtevate, da sporne sezname uskladijo z dejanskim italijanskim ozemljem in da se (vsaj) primorskemu prebivalstvu upravičijo.« Novogoriški župan je nadalje namignil, da bi bilo potrebno, »da se od italijanske vlade zahteva tudi, da se preveri, kje vse se še uporabljajo taki seznami, ker je po našem mnenju pričakovati, da zgoraj navedeni niso edini.« Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je na vlado naslovil pisno poslansko pobudo. V njej je od vlade zahteval, »da nemudoma protestira, ne le pri italijanski vladi, ampak tudi na sedežu Združenih narodov, ter vloži pritožbo na Varnostni svet ZN ter ustrezne institucije Evropske unije.« Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je vložil v deželni svet interpelacijo »v zvezi z neverjetnimi novicami« s spletne strani ministrstva za šolstvo. »Čeprav živimo v obdobju Schengenskih sporazumov spominja zadeva bolj na čase Rapalske pogodbe,« je zapisal in zahteval, da se neverjetne napake nemudoma odpravijo, »saj smešijo deželo samo ter lahko resno škodijo dobrim čezmejnim odnosom.« Neposredno »prizadeta«, predsednika tržaške in goriške pokrajine z zadevo nista bila seznanjena. Ko sta izvedela, za kaj gre, sta prasnila v smeh. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je ocenila, da gre za »napako«, in da bo obvestila pristojno odbornico Adele Pino za ustrezen poseg. Njen goriški kolega Enrico Gherg-hetta pa je menil, da primer »dokazuje izpopolnjevalno raven državne birokracije.« Slovenski mediji so o aferi obšir- no poročali. Na spletni strani slovenske televizije je v nekaj urah izzvala več kot sto komentarjev. Na italijanskem ministrstvu za šolstvo včeraj popoldne o zadevi niso vedeli ničesar. Šef kabineta odv. Vin-cenzo Nunziata je bil službeno zadržan z ministrico Gelminijevo izven Rima. Ko je njegova tajnica izvedela za mednarodne odmeve, je hotela sama preveriti, ali je ministrstvo zakrivilo napako. Po novinarjevih nasvetih iz Trsta se je prebila do portala Scuola mia, poiskala najprej deželo (Furlanijo-Julijsko krajino), nato pokrajino (Trst) in tako ugotovila, da so ji bile priključene občine »Postumia Grotte«, »Fiume« in ostali slovenski kraji. Takoj se je zavedla, da gre za napake. Potem ko je preverila, da so se podobne napake vrinile tudi med občine goriške pokrajine, je novinarja zaprosila, naj ji našteje »tuje«, ne-itali-janske občine, da bi jih črtali s seznama. Slabe pol ure kasneje je sporočila, da »je bila zadeva urejena«. Namestnica šefa kabineta Sabrina Bono je tehničnemu osebju na ministrstvu izdala ukaz, da črtajo ne-italijanske občine z obeh pokrajinskih seznamov, kar je bilo tudi storjeno. Na vprašanje, zakaj je sploh prišlo do tako hude napake, pa sinoči na italijanskem šolskem ministrstvu niso vedeli odgovora. Marjan Kemperle SPOMIN - Starejši občani se še spominjajo časov občine »Duttogliano« V Dutovljah so imeli »Municipio« Šola je bila poimenovana po vojvodu »Duca d'Aosta« - Občinsko in šolsko poslopje še stojita, a sta v zasebni lasti Dutovlje so bile med Ventenniom res »Comune di Duttogliano«, kot ga je še do sinoči, 67 let po kapitulaciji fašistične Italije, priznavala uradna spletna stran italijanskega ministrstva za šolstvo. In takrat je v občini delovala tudi osnovna šola. Italijanska, seveda. Edi Tavčar, letnik 1930, domačin, se je dobro spominja. Obiskoval jo je, a sploh ni mogel razumeti italijanskega učitelja. V vas je vnesel tuj jezik. Šolsko poslopje so zgradili Italijani, ob vhodu v vas iz smeri Repentabor. »Šolo so odprli leta 1933,« ga je dopolnil Jože Čandek, ki stanuje le kakih sto metrov od šolskega poslopja. Jože je bil premlad, da bi obiskoval italijansko šolo, jo je pa obiskovala njegova sestra Zora. Mama Marija mu je večkrat pravila, kako se je sam duca d'Aosta pripeljal na slovesno odprtje, ker je bila šola po njem poimenovana. Občinsko poslopje je stalo ob cesti, le kakih sto metrov od šole, v smeri proti središču vasi, ob ostrem ovinku v levo. Edi Tavčar ima zavidljiv zgodovinski spomin: »Ko so prišli Italijani, so tu na Krasu ustanovili celo vrsto občin. Tudi Tomaj, ki leži komaj dva kilometra od Dutovelj, je postal obči- na - Comune di Tomadio. In tudi tam so imeli svojo italijansko osnovno šolo.« Toda na seznamu »občin v Pokrajini Trst« na spletni strani ministrstva za šolstvo občine »Tomadio« ni. Pozabljivost rimskega birokrata? Občinsko poslopje je imelo svoje italijansko ime - Municipio. Vsi so mu tako pravili, se je spomnila tudi Wilma Sladič, priletna domačinka. Župan je bil neki Kompare iz bližnjih Kre-pelj. Po padcu fašizma je tudi sam, z ženo, padel pod streli partizanov. »Municipio«, »Dopolavoro« -fašistovska hiša v središču vasi in šola so bile italijanske postojanke v Du-tovljah. »Šola je bila za tiste čase res lepa, prostorna,« je priznal Edi Tavčar, ki sedaj preživlja svojo jesen z ženo Albino na domačiji priznanega vinarstva, ki nosi ime po njem. Med pogovorom je ponosno povedal, da se je pri njih, v tisti hiši, rodil oče nepozabnega Josipa Tavčarja, profesorja, dramatika in dolgoletnega predsednika Slovenskega gledališča v Trstu. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 so domačini šolo zažgali, da je »ne bi prevzeli Nemci,« je požig pojasnil Jože Čavdek. Po vojni so nove slovenske oblasti šolsko poslopje obnovile, tu je nato delovala slovenska osnovna šola, dokler niso na drugi strani vasi, v bližini železniške postaje, zgradili novo, veliko šolsko poslopje s telovadnico in otroškim vrtcem. Občina je potem staro poslopje prodala, pred leti so jo novi lastniki obnovili, prebarvali zunanjost v vinsko barvo, in tam kjer je stala italijanska šola, sedaj deluje Izobraževalni zavod Memory. Tudi poslopje nekdanjega »Mu-nicipia« še stoji ob ovinku pred vhodom v vas. Stavbo so po vojnipodrža-vili, že leta pa ima zelena zgradba zasebnega lastnika. Upravno srce vasi, sedež krajevne skupnosti, je v središču, na glavnem trgu, saj Dutovlje niso občina. Spadajo pod občino Sežana. M.K. Desno: poslopje nekdanjega »Municipia« v Dutovljah; spodaj: Jože Čandek s šolskim poslopjem v ozadju; Edi in Albina Tavčar; levo: Vilma Sladič foto marjan kemperle / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. februarja 2010 3 LJUBLJANA - Stališče predsednika slovenske vlade o »vrnitvi« manjkajočega milijona evrov Pahor: Sredstva za slovensko manjšino niso trgovina s plinskimi terminali Berlusconi naj bi se v kratkem srečal z Italijani v Sloveniji - Žekš sedaj pričakuje sistemske rešitve problema LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je včeraj izjavil, da odlok italijanskega premiera Silvia Ber-lusconija, ki slovenski manjšini v Italiji podeljuje manjkajoči milijon evrov državnih sredstev, ne predstavlja »kakšne trgovine«, ki bi na drugi strani pomenila »kakšne bolj razumljive poglede Slovenije glede gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.« Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril, da je šlo za jasen dogovor med njim in njegovim italijanskim kolegom pred dnevi v Bruslju. V skladu s tem dogovorom je Berlusconi po Pahorjevih besedah sprejel odločitev, da bo podpisal omenjeni odlok, sam pa se je na drugi strani zavezal, »da bo v kratkem sprejel predstavnike italijanske manjšine v Sloveniji in pogledal, kako lahko pripomoremo k izboljšanju njihovega položaja.« Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je v izjavi za Slo- vensko tiskovno agencijo izrazil zadovoljstvo, da se je z odlokom premiera Ber-lusconija končno rešil problem financiranja slovenske manjšine za letošnje leto. A hkrati je izpostavil tudi nujnost sistemske rešitve. Ta milijon bo vrnjen, stvar je zaenkrat rešena, je ocenil Žekš, a poudaril, da samo zaenkrat in da je potrebna neka sistemska rešitev, »da se ne bomo vsako leto ukvarjali s tem,« saj postaja zadeva »že majčkeno neprijetna in celo ponižujoča za Slovenijo«. «Lani se je ta problem rešil pet minut pred dvanajsto, letos pa se je rešil pet minut po dvanajsti, že po sprejemu sprememb proračuna. Ne ve pa se, kako bo prihodnje leto. Če bo šlo v tej smeri, bo še huje,« je dodal minister in poudaril, da bi se morali vsi skupaj potruditi, da bi prišli do neke stabilne rešitve, ki bo zagotovila to nujno potrebno, dogovorjeno, zakonsko zahtevano financiranje slovenske manjšine. Slovenski premier Borut Pahor Žekš tudi meni, da za zaplete pri financiranju ni vzrok finančna kriza, saj milijon evrov ni tako velika vsota. »Mislim, da gre tukaj za cel sklop odnosov med Italijo in Slovenijo, ki se komplici- Stojan Spetič MANJŠINA - Stojan Spetič Načrtovano triletno krčenje prispevkov ostaja v veljavi TRST -»Oblast v Ita- | liji se vede kakor uzmovič, ki je kmetu ukradel v hlevu konja, nato ga pripeljal pred hišo in ga gospodarju prodal. Silvio Berlusconi je Slovencem v Italiji vrnil odvzeti milijon evrov. S samostojnim dekretom, da bi dokazal, kako se ne zmeni za parlamentarne pobude in dopolnila«, pravi Sto-jan Spetič, deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov in član deželnega vodstva novoustanovljene Zveze levice. Berlusconi je po Spetičevem prepričanju naredil uslugo Borutu Pahorju in si sedaj najbrž pričakuje pro-tiuslugo. »Kje? Morda glede žaveljskega uplinjevalni-ka, ali jedrske elektrarne v Krškem, ali pa želežniških povezav v okviru petega evropskega koridorja... Prej ali slej bo tudi to jasno,« piše v sporočilu za javnost Spe-tič. Predvsem pa je dekret enkraten, kar po mnenju deželnega tajnika SIK pomeni, da načrtovano triletno krčenje prispevkov ostaja v veljavi in da bomo čez leto dni ob dva milijona evrov. Tudi usoda prispevkov za tisk ni po Spetičevem prepričanju povsem jasna. Baje so v večnamenski proračunski odlok vključili pravico dnevnikov do celovitega prispevka za minulo leto, ki bo šele izplačan. Potem pa je spet vse nejasno, saj vlada pravi, da bo spremenila pravilnike ali celo zakonodajo o podporah založništvu do konca pomladi. Skratka, potrebna je budnost, kajti pritiskov na manjšino gotovo še ni konec, piše še v izjavi Spetič. Igor Gabrovec manjšina - Igor Gabrovec Tondo naj našim ustanovam zagotovi normalno življenje TRST - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabro-vec je že od srede decembra dalje večkrat opozoril tako predsednika Dežele Renza Tonda, kot pristojnega odbornika Roberta Molinara na nevzdržne posledice, ki bi jih povzročil prej napovedan milijonski rez v državnih finančnih dotacijah za slovensko manjšino. O tem je tekla beseda tudi ob priložnosti Tondove udeležbe na novoletnem sprejemu SSk v Prečniku januarja letos. Na predsednikovo prošnjo je nato Gabrovec Tondu posredoval krajšo spomenico in ga opozoril na dopis, ki sta mu ga v tem smislu dostavili tudi krovni organizaciji. Predstavnik SSk v svojem dokumentu opozarja predvsem na izničenje deželne proračunske postavke za slovensko manjšino in napovedane reze v poglavjih za tisk in medije. Vse to bi lahko bilo po vsej verjetnosti usodno za življenje številnih kulturnih, športnih, znanstvenih in socialnih ustanov, organizacij ter društev slovenske narodne skupnosti, ki so že danes v velikih težavah. Gabrovec sprašuje predsednika Dežele Furlanije-Julijske krajine katere korake je storil oz. kaj namerava še narediti, da zagotovi manjšini normalno življenje in delovanje, saj bi v nasprotnem primeru predvidljive posledice močno prizadele deželno družbeno tkivo. O tem bo govor na eni izmed prihodnjih sej deželnega sveta. koper - Reševanje se je sinoči uspešno končalo Kitajska ladja včeraj zjutraj nasedla pri Debelem rtiču KOPER - Kitajsko ladjo, ki je včeraj zjutraj nasedla pred Debelim rtičem, so sinoči uspešno rešili. Hujših problemov pri reševanju ni bilo. Ob morebitnemu razlitju nafte pa bodo posredovali s pivniki in s t.i. plavajočimi zavesami. Vzrok nesreče je bila najbrž neprilagojena hitrost. Ladja je namreč kljub zmanjšani vidljivosti, ki zaradi goste megle ni presegla 100 metrov, vozila s hitrostjo petih vozlov. Že zato, ker se je ladja približevala sidrišču, bi morala biti njena hitrost znatno nižja, zaradi slabe vidljivosti pa ne bi smela preseči enega vozla, opozarjajo na upravi za pomorstvo. Opozoril, da se bliža plitkemu morju, po- veljnik ni upošteval, in je hitrost zmanjšal, ko je bilo že prepozno. Ladja se je obali Debelega rtiča približala skoraj pod pravim kotom in se s premcem zarila približno pet metrov globoko v muljnato dno. Po ugotovitvah potapljačev, ki so si ladjo ogledali z morja, je v mulj zakopane približno 15 do 25 metrov sicer 227 metrov dolge ladje. Ladja, ki ima na krovu več kot 66.500 ton premoga, sicer ni utrpela večjih poškodb. Med sondiranjem balastnih tankov so ugotovili, da dvojno dno ne pušča, do izpustov goriva pa ni prišlo. V dvojnem dnu niso našli prisotnosti goriva, zao-ljenih vod ali polutanantov, kar zmanj- šuje možnost, da bi med reševanjem lahko prišlo do onesnaženja. Zaradi večje varnosti in lažjega reševanja so na ladji prečrpali gorivo iz sprednjega dela na krmo. Med nesrečo se ni poškodoval nihče od 22 članov kitajske posadke. Direktor pomorske inšpekcije Ivo Maraspin, ki je ladjo pregledal, je sicer odredil zaustavitev ladje in ji začasno odvzel dve spričevali. Reševalna akcija, v kateri je sodelovalo pet vlačilcev, je, kot rečeno, zvečer obrodila uspeh. V nasprotnem primeru naj bi jo ponovili danes, ko naj bi bila plima še višja. Danes naj bi zapihal tudi blag jugo, ki naj bi olajšal reševanje. Minister Boštjan Žekš rajo na različnih nivojih, del katerega je tudi ta ubogi milijon,» je dodal minister Žekš. Ocenjuje, da bi bilo treba celotne odnose z Italijo pogledati v malce drugačni luči, kar je sicer glavna naloge vlade v celoti. Zasluge za dogovor je minister Žekš pripisal predvsem predsedniku vlade Pahorju in njegovemu kabinetu, ki je bil v stalnem stiku s kabinetom italijanskega premiera. Ob tem je še poudaril, da ne gre pozabiti tudi na aktivnosti obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji in slovenskih politikov v Italiji. Poslanec SDS in predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek je tudi izrazil zadovoljstvo poslanske skupine SDS, da je Berlusconi podpisal dekret. Ob tem so opozorili, da se je zgodilo že drugič zapored, da je denar zagotovil šele po velikem nezadovoljstvu in tudi protestih slovenske narodne skupnosti in slovenske države. V poslanski skupini SDS zato od premiera Pahorja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja pričakujejo, da bosta v pogovorih z ita- lijansko vlado dosegla sistemsko in stalno rešitev financiranja slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini . V duhu dobrih odnosov med državama, predvsem pa zaradi skrbi za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji, je namreč treba zagotoviti stalna, stabilna in zadostna finančna sredstva. «Italija na način, ko najprej odvzame denar in ga nato po glasnem negodovanju in protestih milostno vrne, ponižuje tudi slovensko državo in slovensko diplomacijo. Slovenski narodni skupnosti pa skozi te finančne akrobacije daje vedeti, kako je njena usoda odvisna od volje vsakokratne aktualne politike v Rimu,« je še v izjavi zapisal poslanec Petek. Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) je v sporočilu za javnost opozorila, da je Berlusconi z odlokom zgolj vzpostavil prvotno stanje in da je tovrstne pritiske in neenakopravno obravnavanje potrebno preprečiti in urediti na ravni manjšin celotne Evropske unije. Ob tem je spomnila, da je prav zaradi finančnih pritiskov in neenakopravnega obravnavanja slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pozvala Evropsko komisijo k ukrepanju na področju zaščite manjšin. Da je Berlusconi podpisal odlok, ki zagotavlja slovenski manjšini manjkajoči milijon evrov državnih prispevkov, je v sredo zvečer - kot smo poročali - prvi sporočil kabinet slovenskega premiera Pahorja, kmalu zatem pa je to Primorskemu dnevniku potrdil deželni odbornik FJK za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro. Italijanska vlada bo namreč milijon evrov namenila FJK, ki ga bo potem skupaj z ostalimi prispevki za leto 2010 (okoli 5 milijonov evrov) razdelila manjšini. REGISNE AUTONSMA FRIÜLI VÉNEZIA GIUUA ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI ciu KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA PREDNOSTNA NALOGA 1 »INOVACIJA, RAZISKOVANJE, TEHNOLOŠKI PRENOS IN PODJETNIŠTVO« DEJAVNOST 1.1 .a »SPODBUJANJE INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA, RAZVOJA IN INOVACIJE PODJETIJ« AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Organ upravljanja: Glavna direkcija za mednarodne in evropske stike; Ustanova za izvajanje: Glavna direkcija za proizvodne dejavnosti Obveščamo, da so bili objavljeni v Redni prilogi št. 5 Dežele Furlanije Julijske krajine z dne 10. februarja 2010 sledeči razpisi: - SPODBUDE ZA REALIZACIJO RAZISKOVALNIH, RAZVOJNIH IN INOVACIJSKIH PROJEKTOV S STRANI OBRTNIŠKIH PODJETIJ FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Rok za predložitev prošenj zapade 30. aprila 2010 - SPODBUDE ZA REALIZACIJO RAZISKOVALNIH, RAZVOJNIH IN INOVACIJSKIH PROJEKTOV S STRANI TRGOVSKIH, TURISTIČNIH IN STORITVENIH PODJETIJ FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Rok za predložitev prošenj zapade 30. aprila 2010 - SPODBUDE ZA REALIZACIJO RAZISKOVALNIH, RAZVOJNIH IN INOVACIJSKIH PROJEKTOV S STRANI INDUSTRIJSKIH PODJETIJ FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Rok za predložitev prošenj zapade 30. aprila 2010 Razpisna dokumentacija in obrazci za izpolnitev so na voljo na spletni strani dežele www.regione.fvg.it v sekcijah, ki obravnavajo ta področja (industrija, turizem, trgovina, storitve in obrtništvo; dostopna so s strani "Economia e imprese ) in v sekciji namenjeni ROP FESR (dostopna je na bannerju na prvi strani spleta). NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST K— Mluppo Eionomko REG1QNE AUTON9MA FRWLI VtNEZlA GIUUA 4 Sobota, 27. februarja 2010 GOSPODARSTVO OBRT - Zagotovila deželne odbornice za finance Sandre Savino Deželni odbor razmišlja o dvigu dotacij za rotacijski sklad Sklad FRIA je sicer že prejel 30 milijonov evrov z deželnim zakonom št. 11/2009 TRST - Deželni odbor ocenjuje, ali bo glede na razpoložljiva denarna sredstva za letošnje leto, lahko zagotovil nove finančne dotacije rotacijskemu skladu za obrt. Kot je povedala deželna odbornica za finance Sandra Savino, bi Dežela tako odgovorila na potrebe, ki so jih izrazila obrtna podjetja. Dežela bi s svežim denarjem povečala vsoto 30 milijonov evrov, ki jih je že nakazala v obrtni rotacijski sklad (FRIA) z deželnim zakonom št. 11/2009, medtem ko je bilo nadaljnjih 50 milijonov evrov -tudi za obrtni sektor - nakazanih v jamstveni sklad za majhna in srednja podjetja. Odbornica je ob tem dodala, da so bila sredstva v teku lanskega leta implementirana s 60 milijoni evrov za sklad FRIA in 30 milijoni za jamstveni sklad za majhna in srednja podjetja. V proračun Dežele FJK za letošnje leto je bilo tako po besedah Sandre Savino vključeno več kot tri milijone evrov, in to v postavke, namenjene obrtnemu sektorju (14 milijonov evrov pa bolj splošno za gospodarske sektorje), medtem ko je kreditni zavod Mediocredito prejel 12 milijonov evrov za razvoj deželnega obrtništva. Odbornica Savino je ob tem spomnila na znižanje stopnje davka Irap (deželni davek na proizvodnje dejavnosti) in povedala, da veljavna deželna zakonodaja predvideva znižane stopnje za nova obrtna podjetja, ki se vpišejo v pokrajinske sezname obrtnih podjetij (deželni zakon z dne 26. januarja 2004), za podjetja v goratih območjih (deželni zakon z dne 23. januarja 2007), za podjetja majhnih dimenzij (2. člen deželnega zokona z dne 30. decembra 2008) in za posebno uspešna podjetja (2. člen deželnega zakona z dne 18. januarja 2006). V zvezi s povpraševanjem po socialnih blažilcih oziroma dopolnilni blagajni je deželna odbornica za finance povedala, da lahko obrtna podjetja in njihovi uslužbenci zaprosijo za dve vrsti dopolnilne blagajne. Prva je redno obravnavanje brezposelnosti, za katerega lahko zaprosi suspendirani delavec v primeru krize podjetja, ki predvideva največ 90 delovnih dni na leto. Druga vrsta pa je deželni sporazum o socialnih blažilcih, uveden s protikriznim paketom, ki predvideva možnost, da obrtna podjetja zaprosijo za uvedbo dopolnilne blagajne pri deželni službi za delo. V tem primeru gre za zakonsko izjemo, ki omogoča največ 1039 ur dopolnilne blagajne za vsakega zaposlenega na leto, v primeru zaposlenih s polovičnim delovnim časom pa 699 ur ali največ 20 delovnih ur na teden. Obrtna cona v Dolini arhiv OBRT - Predsednik obrtnikov SDGZ David Stupar Za razvoj majhnih podjetij nujna posebna pozornost institucij TRST - Napoved finančnih spodbud, ki se letos obetajo obrtnemu sektorju v Furlaniji-Julijski krajini za projekte na področju raziskovanja, razvoja in inovativnosti, je naletela na zelo ugoden sprejem tudi med slovenskimi obrtniki, včlanjenimi v obrtno sekcijo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ). Kot je na srečanju predstavnikov obrtnih stanovskih organizacij s podpredsednikom deželnega odbora in odbornikom za proizvodne dejavnosti Luco Cirianijem povedal predsednik obrtne sekcije SDGZ David Stupar, so napovedana sredstva v vrednosti sedem milijonov evrov, ki jih bo Dežela črpala iz evropskih skladov, za podjetja tudi priznanje pri njihovih prizadevanjih za dosego odličnosti na omenjenih področjih. »Naša panoga se je desetletja odlikovala po svojih odnosih z ozemljem, po tradiciji in fleksibilnosti. Hkrati pa je znala izraziti tudi odli- čnost, ki je proizvode iz naše dežele ponesla po svetu. Ta odličnost izhaja neposredno iz raziskovanja, razvoja in inovativnosti v majhnih in srednjih podjetjih, ki so znala razmišljati kot velika,« je na sredinem sestanku s Cirianijem v Vidmu dejal Stupar. Ravno odličnost je po njegovih besedah zmagovalna karta na trgu, ki bo po koncu krize popolnoma drugačen, kot je bil še pred kratkim. »Želim pa tudi poudariti, kot operater, ki je vsak dan v prvi vrsti, da se majhna in srednja podjetja oziroma obrtna podjetja nahajajo v zelo težavnem položaju; kriza namreč niti približno ni končana, primanjkuje naročil, manjkajo pa tudi zakoni, ki bi jamčili povrnitev kreditov, podjetjem zmanjkuje likvidnost, predvsem pa pogrešamo pravilen odnos bank. Te so namreč naše glavne partnerice, če jih lahko tako opredelimo, zato njihova rigidnost zelo negativno vpliva na razvoj podjetja,« je opozoril predsednik sloven- skih obrtnikov. Finančni instrument, ki ga je na srečanju v videmskem avditoriju Dežele FJK predstavnikom obrtnikov orisal Ciriani, je po oceni Stuparja in direktorja SDGZ Andreja Šika, ki sta se srečanja udeležila, namenjen ovrednotenju sektorja na najbolj ustrezen način. »Naša naloga bo, da bomo promovirali uporabo teh možnosti med našimi člani, da jih bomo navedli k razmišljanju o izrabi priložnosti tudi v tako težavnih časih, kakršne doživljamo. Pristojni organi pa bodo morali jamčiti, da bo dostop do spodbujevalnikov čim bolj preprost in hiter, da ne bi tvegali razvodenitev učinkovitosti posegov, ki jih naša podjetja - s svojimi uslužbenci in obveznostmi, ki jih bremenijo - nujno potrebujejo,« je poudaril Stupar in dodal, da morajo biti institucije še posebej pozorne na majhna in srednja podjetja, ki jim je treba pomagati pri razvoju in dimenzijski rasti. LETALIŠČA - Dežela FJK in letališki konzorcij Stekle priprave na lastniški preustroj letališča v Ronkah SEJMI - Slovenija na IFT Beorad Veliko zanimanje za naravna zdravilišča Adria Airways s 1. marcem uvaja povezavo med prestolnicama Ryanair od maja iz Ronk v Duesseldorf RONKE - Letalska družba Ryanair je včeraj napovedala, da bo 25. maja uvedla novo progo z letališča v Ronkah, in sicer trikrat tedensko povezavo z letališčem Duesseldorf-Weeze. Letališče leži na zelo gosto naseljenem delu Nemčije ob meji z Nizozemsko, od mesta Duesseldorf je oddaljeno 78, od nizozemskega Eindhovna pa 86 kilometrov. Gre za eno najbolj industrializiranih regij v Evropi. To bo že peta letalska zveza, ki jo irski nizkocenovni letalski prevoznik opravlja z letališča v Ronkah. Kot smo poročali, bo 30. marca vzpostavil novo povezavo s Trapanijem na Siciliji, že utečene pa so povezave z Birminghamom, Brusljem, Cagliarijem in Londonom. TRST - Z včerajšnjim sestankom deželnih odbornikov za infrastrukture in finance, Riccarda Riccardija in Sandre Savino, s predsednikom letališkega konzorcija Adalbertom Donaggiom, je lastniška preosnova letališča v Ronkah prešla v operativno fazo. Strani sta potrdili namen odkupa oziroma prodaje 51-odstotnega lastniškega deleža, ki ga ima konzorcij lokalnih uprav in ki ga namerava Dežela FJK prevzeti v celoti in tako postati 100-odstotna lastnica letališča oziroma družbe, ki ga upravlja s 40-letno koncesijsko pogodbo. Lastniški delež konzorcija bo odkupila deželna finančna družba Friulia, medtem pa bodo tehniki preverili veljavnost pred časom opravljene ocene vrednosti letališča (in jo po potrebi osvežili), na osnovi katere bo določena cena kupoprodajne operacije. Sogovorniki so se tudi v celoti strinjali, da je treba v čim krajšem času sprožiti neobhodno dokapitalizacijo letališke družbe, ki je potrebna za izvedbo naložb, predvidenih v koncesijski pogodbi. LJUBLJANA - Slovenija in slovenski turizem se od srede predstavljata na mednarodnem turističnem sejmu IFT Beograd kot partnerja sejma. Do nedelje, dokler traja sejem, bo rdeča nit predstavitve slovenskega turizma na 152 kvadratnih metrov veliki stojnici ponudba skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.Srbija je za slovenski turizem vse pomembnejši emitivni trg, Slovenija kot ciljna destinacija pa je s postopkom vizumske liberalizacije za goste s tega trga postala še dostopnejša. »To potrjujejo tudi statistični podatki prihodov in prenočitev srbskih gostov v januarju, ki kažejo kar 55- oziroma 52-od-stotno rast glede na lanski januar,« je Slovenska turistična organizacija (STO) pojasnila v sporočilu za javnost. Zanimanje za predstavitev na omenjenem sejmu s strani slovenskega turističnega gospodarstva je bilo zelo veliko, saj se na sejmu v okviru slovenske stojnice predstavlja kar 22 podjetij. Že prvi dan sejma, ki je bil name- njen poslovni javnosti in medijem, je slovensko stojnico obiskalo veliko število poslovnih partnerjev in novinarjev, na stojnici pa so gostili tudi hrvaškega ministra za turizem Damirja Bajsa. Slovensko stojnico so prvi dan sejma obiskali tudi srbski minister za gospodarstvo in regionalni razvoj in podpredsednik vlade Mladjan Dinkic, direktor hrvaške turistične organizacije Niko Bulic in direktorica srbske turistične organizacije Gordana Plamenac. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je na sejmu napovedal vzpostavitev letalske povezave, ki bo od 1. marca večkrat tedensko povezovala obe glavni mesti. Za več kot 40 odstotkov se je januarja v primerjavi z enakim mesecem lani povečal obisk Slovenije s stani državljanov Srbije, pa tudi Makedonije in Črne gore, ki v skladu s postopkom vi-zumske liberalizacije od 19. decembra lani v Slovenijo lahko vstopajo brez vizumov. (STA) EVRO 1,3489 $ -0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 25.2. 24.2. ameriški dolar japonski jen 1,3489 120,66 9,2087 1,3547 122,16 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 40,5950 62,5000 9,2485 40,6900 62,6990 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti ini" 7,4427 0,88090 7,4427 0,87750 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ KJfOOKJyKJ 9,7496 8,0405 9,7850 8,0290 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 25,935 1 4633 25,880 1 4641 jVIV-CIIjM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 270,45 15,6466 270,50 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9926 1 4278 3,9926 1 4306 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5186 1,9558 1,5191 1 9558 ICV romunski lev I litac 4,1260 3,4528 4,1260 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7093 2,4678 0,7093 2,4692 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0894 290,00 2,0958 LUI jIVCI lil o hrvaška kuna 7,2700 7,2699 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 25. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2287 0,2519 0,3968 0,84 LIBOR (EUR) 0,3825 0,602 0,9137 1,1962 LIBOR (CHF) 0,0916 0,25 0,3 0,6183 EURIBOR (EUR) 0,418 0,658 0,959 1,218 ZLATO (999,99 %%) za kg 26.205,59 € +189,69 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,18 -0,15 KRKA 64,84 +0,36 MERCATOR 23,37 160,25 -1,40 TELEKOM SLOVENIJE 306,67 123,47 -0,49 +0,23 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,09 DELO PRODAJA - -0,89 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,07 +0,58 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 25,92 10,71 -0,19 -1,65 SAVA 244,44 +1,03 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 97,30 23,95 +2,42 -0,21 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. februarja 2010 -2,35 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,247 82,3 -2,43 +0,24 BANCO POPOLARE 4,54 -2,96 -1,68 BCA POP MILANO 4,27 -1,10 -1,84 ENEL ENI 1,37 3,9 -2,07 FIAT 7,73 -2,44 -2,15 GENERALI 9,3 16,39 -2,41 -2,09 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,58 -0,86 LUXOTT1CA 19,09 +0,79 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,47 7,70 -3,36 -1,41 PIRELLI e C 0,37 -3,36 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,09 -2,72 -1,19 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 6,27 +0,00 0,87 TENARIS TERNA 15,06 -2,84 -11,62 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,99 0,15 +0,08 -1,11 UNICREDIT 9,09 1,83 -3,43 SOD NAFTE (159 litrov) 78,33 $ +0,20 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. februarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.997,67 972,99 -0,62 -0,56 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.143,20 -0,79 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 301,81 1.723,81 -0,79 +0,24 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.895,93 -0,40 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.273,87 1.801,53 -0,97 -0,61 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.097.19 1.133.20 5.532,33 5.278,23 -0,73 +0,42 -1,48 CAC 40, Pariz 3.640,77 2.440,58 -2,02 -2,30 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.126,0 2.684,42 -1,05 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.101.96 2.749,15 20.399,57 3.060,61 16.255.97 -0,94 -0,47 -0,33 +1,27 -0,01 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 25. februarja 2010 584 ŽARIŠČE Odmevi ob stoletnici David Bandelj Kot eden izmed udeležencev simpozija ob stoletnici rojstva Ljubke Šorli me je prejšnji petek silno razveselilo dejstvo, da je po maratonskem, več kot ose-murnem intenzivnem delu ob njeni figuri, bilo razvidno, kako je njen lik ženske, žene, vzgojiteljice, pesnice in umetnice zaživel v novi luči, ki je popolnoma razsvetlila literarno obzorje, skozi katerega smo doslej poznali pesnico. Pravzaprav bi bilo treba povedati, da je njeno ime končno zaplavalo tudi v centralno Slovenijo, kjer je bila doslej le malo znana, pa tudi le malo njenih knjig je prišlo do Ljubljane ... No, veselje ob doseženem rezultatu, kjer je bilo razvidno, da je ime Ljubke Šorli preraslo lokalne meje in si bo počasi utiralo pot tudi v širši slovenski svet je skazilo dejstvo, ki me je, po pravici povedano, zelo zmotilo: v celem dnevu simpozija, ki je potekal od jutra do poznega popoldneva, ni bilo na spregled niti sence kakega srednje - ali višješolskega profesorja slovenskega jezika in književnosti, kaj šele dijakov . Naj mi torej cenjeni kolegi ne zamerijo, če te vrstice namenjam predvsem njim, saj mi ne gre za kritiko česarkoli, ampak na opozorilo tistim, ki se bodo morda nekoč odločili za ta poklic in na obujanje zavesti tistih, ki so se za ta poklic odločili in ga še vedno z ljubeznijo opravljajo. Najprej vprašanje: zakaj bi moral dotični profesor slovenščine sploh biti na simpoziju o Ljubki Šorli? Morda ker gre za pesniško ime, ki ga med Slovenci v Italiji poznamo, vsakdo izmed nas jo je kdaj bral, malokdo pa je o njej poučil svoje dijake, misleč morda, da gre za otroško pesnico. Že zaradi tega bi bilo vredno, da kdaj pa kdaj profesor obišče taka znanstvena srečanja, zato da svoje vedenje razširi in se pred svojimi dijaki predstavi kot človek, ki je o aktualnem dogajanju na področju literature in slovenistike poučen in informiran. Toda za našo šolo je verjetno pouk bolj bistven kot življenje, in glede na komaj minuli pustni teden, ki je naše šole zaprl za kar nekaj časa, je verjetno bilo potrebno nadoknaditi izgubljeno in še en dan brez pouka, ko bi profesorji z višjimi razredi lahko prisluhnili vsaj delu simpozija, je bilo očitno preveč za obstoj našega šolskega sistema. Pustne norčije so torej bolj pomembne kot izobrazba . Nič novega pod soncem . Sicer za to niso niti profesorji krivi . Če pa vsaj »delovna obveznost« ni gnala naših šolnikov na simpozij, pa bi jih lahko vsaj strokovna radovednost . in to je tisti faktor, ki me je še najbolj za-skrbel. Ker priča o tem, da je tudi profe-sura, oz. vzgojiteljska služba postala uradniška. Ko opravim svoje ure, sem pač zaključil s tlako in lahko grem domov . Ob Ljubki Šorli, ki je bila sama vzgojiteljica, pa se mi poraja misel, da je treba to službo jemati drugače, ne samo kot poklic, ampak kot poklicanost ... Zato, pomnite, bodoči profesorji, da vas ta služba zavezuje 24 ur na dan, da svoje ži- vljenje namenjam temu, da jezik, kultura in literatura (in vzgoja in izobrazba in ...) so moje središče zanimanja tudi izven delovnega urnika. Edini način, da svoje dijake vzgojimo v zavedne in ponosne pripadnike naše skupnosti je namreč osebni zgled, to menda vsi, ki so starši, že vedo . Če pa dijaki ne bodo dobili zgleda v svojih profesorjih, lahko le pričakujemo, da jim bosta slovenski jezik in kultura postala le »obvezna tlaka« in jih zagotovo ne bodo vzeli za svoje, ampak za priučene . Pa naj mi tu še kdo reče, da pouk slovenščine ni več vreden od ostalih predmetov. Seveda je! Če ne zaradi drugega, zaradi tega, ker tudi ostali profesorji, ki niso predmetni profesorji slovenščine, poučujejo v tem jeziku ... Pa tudi zato, ker mora profesor slovenskega jezika in književnosti vključevati čustveni odnos do predmeta poučevanja . Oz. mora pokazati globoko ljubezen do svojega jezika in do literature . Še najboljše bi bilo, da bi to delal z aktivnim udej-stvovanjem v kulturnem življenju, kar bi pogojevalo njegovo poučevanje, ne pa obratno, da bi ga dejstvo da je profesor moralno prisililo h kulturnemu udej-stvovanju . Spet se mi misel vrača na Ljubko Šorli, ki se je njeni učenci še danes s hvaležnostjo spominjajo. Morda zato, ker jih je vzgajala z zgledom. Z ustvarjanjem. S pravo ljubeznijo do besede. KULINARIČNI KOTIČEK Zajec po toskansko Na spletu sem zasledil polemiko, ki je res ne razumem. Med neko televizijsko oddajo je namreč priletni gospod povedal, da so v nekaterih italijanskih pokrajinah, predvsem med vojno, naše domače mačke predstavljale užitno meso, kot so na primer zajci ali srne, teleta, konji itd. Oddajo sem pozneje pogledal na spletu in, mimo dejstva, da nisem nikoli, in tudi nikoli ne bom, jedel mačk, se mi zdi vsa zadeva močno pretirana. Ljubim pse, a se ne škandaliziram, če jih na azijskem jugovzhodu kuhajo, čeprav se mi sama misel gnusi. Zakaj bi mačka v loncu bila tabu, srnice pa lahko mirne duše lovimo in kuhamo na najrazličnejše načine? In ljubka jagnjeta? Kaj pa kozliči? Da o industrijskih kokošjih farmah niti ne govorimo. Torej, bodimo dosledni: ali smo totalni vegetarijanci, če pa nismo, se ne smemo zgražati nad tem, da nekdo uživa mačke, pse, teleta, ščurke, kače, kobilice ali kaj še bolj gnusnega. To je vsaj moje mnenje. A pustimo to in ne se bati, današnji recept ne zadeva mačk, temveč zajca, katerega meso pa je , tako pravijo, na moč podobno mačkinemu. Za zajca po toskan-sko potrebujemo: mladega zajca, čebulo, 2-3 stroke česna, korenčka, zeleno, paradižnik, rdeče vino, olivno olje, sol, poper. Zajca razrežemo na kose (kar vam seveda lahko naredi mesar), srce, jetra in pljuča pa damo na stran. Meso solimo in damo v lončeno posodo (brez olja). Po kakih desetih minutah odlijemo vodo, ki jo bo meso spustilo, ker ima dokaj neprijeten duh, kar mnoge odvrača od zajčjega mesa. Sedaj lahko sesekljamo čebulo, česen, zeleno in korenček, v posodo, iz katere smo začasno odstranili meso, zlijemo pol kozarca olivnega olja in vanj stresemo dišavnice. Pražimo nekaj minut in zalijemo s kozarcem rdečega vina ter dodamo na kose narezana jetra, srce in pljuča. Pustimo, da se zelenjava in drobovina nekaj časa pražijo, nakar dodamo meso in pustimo, da se lepo obarva, za kar ga moramo nekajkrat obrniti. Ko se je meso obarvalo, dodamo 2-3 večje paradižnike, ki smo jih olupili in jim odstranili semenčka in sok. Jed mora na tihem ognju vreti približno 45 minut, medtem pa solimo in popramo. Odstavimo, ko je meso mehko, omaka pa lepo gosta. Mnogi obogatijo tako pripravljenega zajca še z gobami, ki jih seveda moramo očistiti in narezati na ploščice. V posodo jih damo preden vanjo zlijemo paradižnik. Pustimo, da se gobe nekaj časa pražijo z mesom in zelenjavo, nakar nadaljujemo kot smo opisali. Najbrž se tako lahko pripravi tudi mačka ... Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU O davku za odpadke v Sovodnjah Občinski odbor je 20. januarja letos odobril sklep št. 6 o 26-odstotnem povišanju davka za odvoz in ravnanje z odpadki (TARSU). Vključno s poviškom bo predvidoma vnovčeni davek kril samo 89 odstotkov celotnega stroška in ne 97 odstotkov, kot se navaja v članku. Enajst odstotkov bo morala tako ali drugače kriti uprava z uporabo drugih sredstev. Točnost podatkov lahko preverite v zgoraj navedenem aktu, ki sem vam ga dostavil v fotokopiji". Vlado Klemše O duhovnosti Iz raznih žarišč, odprtih tribun in sličnih razglabljanj sem prišel do spoznanja, da si jemljejo monopol za duhovnost verniki raznih veroizpovedi, najbolj pa seveda katoličani in kristjani. Zakaj so prepričani, da gnostiki, agnostiki in posebno ateisti nimajo možnosti, pravice ali sposobnosti za poglabljanje v du-ševnost in duhovnost, mi ni prav jasno. Vendar je tako razumeti iz vseh omenjenih rubrik. Duhovnost in duševnost sta človeku prirojeni in mislim, da prav ti lastnosti karakterizirata človeka in ga postavljata na stopnjo ali dve više od živali. Ali naj bi torej bil človek le tisti ki veruje v duhove, bogove ali Boga? Torej v recimo vsaj zelo dvomljive in neduka-zljive stvari? Drugi pa, ki verujejo v konkretne, pozitivne, dokazljive stvari, kot so znanost, socializem, demokracijo, politiko itn pa niso ljudje ali so le polljudje? Mislim, da ni tako! Menim, da je ateist na višjem nivoju v raziskovanju duha in v poglabljanju v temelje čistega uma, kot vernik. Vernik ima odgovore na ogromno vprašanj in dvomov prav v svoji veri in predvsem v njenih dogmah o katerih naj ne bi smel dvomiti, če je res pravi vernik. Pa še mnogo laže mu je! Saj mu ni treba pravzaprav nič misliti. Če zgreši, se kesa in je vse v redu. V to kategorijo (dogem) sodijo vse tiste resnice o veri, morali, etiki, dolžnostih itn, ki dajejo veri celovitost in so nespremenljive. Pa niso vedno. Saj so se večkrat spremenile, ko se je zdelo cerkvenim očetom tako prav. Naj omenim samo razliko v interpretaciji, kdaj je zarodek oseba - človek: sveti Tomaž Akvinski pravi v svojih spisih, da se zarodku šele po štiridesetih dneh od spočetja vdihne duša po božji podobi in postane človek. Pred tem je nekaj časa rastlina in nato žival (Summa Theolo-giae,III,33). Danes papež trdi drugače in bi bil svetega Tomaža najbrž izobčil. Pa je svetnik in to eden najvažnejših in morda najvažnejši cerkveni oče. Ravno tako je proglasil papež za blaženega Pija iz Montalcine, čeprav so ga leta 1923 proglasili za sleparja (inspektorji iz Vatikana ; kar dvakrat), ker na njegovih ranah ni bilo krvi, temveč jodova tinktura. Te sodbe ni Vatikan nikoli uradno razveljavil! Te stvari sicer ne spadajo v pričujočo razpravo, dajejo pa misliti, da bi morali tisti, ki vzvišeno trdijo, da je duhovnost njihova domena, poglobiti odnos do tega sveta. Saj človek ne živi le od večnosti in za onostranstva, kar jasno vedo voditelji vseh Cerkev, ki si nič koliko prizadevajo za tostranske dobrine. Duhovnost je namreč nad telesnostjo. Telesnost pa je vsekakor temelj na katerega se gradi duhovnost in če ni temelj dovolj trden, je vse kar na njem stoji majavo in se lahko v trenutku sesuje. Prepričan sem, da je prav v tem glavni razlog za krizo, ki jo doživlja katoliška cerkev. Ko govorimo o morali in etiki, se spet obregnemo ob vernike, ki naj bi te stvari bolje poznali, saj jim jih je razodel sam Bog. Nimam nič proti. Vendar jih meni ni razodel bog in jih vseeno striktno upoštevam in se držim njihovih pravil. Morda bolj, kot tisti, ki verjamejo v božje razodetje. Pa smo spet tam. Vernik greši, se spove, kesa in je pripravljen, da greši znova (trden sklep, da ne bo več, je največkrat le sprenevedanje). Kaj pa laik - ateist? Ta se ne more nikomur spo-vedati in se tako očistiti. Greh mu ostane na duši in se mu kopiči, če ga ponavlja. To ga spravlja iz ravnovesja, v občutke krivde, peče ga vest in ga posledično odvrača od ponavljanja greha. Zato ima bolj pozitiven odnos in mu morala in etika nista le beseda, oblika, temveč velik izziv in pravo življensko vodilo - ži- vljenje samo. To je tir po katerem se giblje vse njedovo dejanje in nehanje. Toliko sem hotel povedati v razmislek vsem tistim, ki stereotipno mislijo (če), da je duhovnost domena tistih, ki se prepoznavajo v veri v nadnaravne stvari. Mislim da je ravno tu manj poglabljanja v tiste plasti življenja, ki so nam še neznane in se zato morajo zatekati v razna mistična razodetja. Primož Možina Razkorak med besedami in stvarnostjo V Primorskem dnevniku (P.d., 19. 1. 2010) sem prebral tiskovno sporočilo deželnega tajništva SSk. Mojo pozornost so vzbudile še posebno besede »...da se sredstva nekoliko bolj smotrno delijo, predvsem pa bolj učinkovito porabijo za ohranjanje slovenstva v zamejstvu, za kar so pravzaprav izključno namenjena.« Zlate besede, vredne da bi jih vklesali v kamen (pa tudi v možgane tistih, ki ta sredstva delijo, če bi to bilo možno!). Zal so to le besede. Kolikšen je razkorak med besedami in stvarnostjo? Vsi želimo slovensko gledališče, a »naše« gledališče ne želi biti slovensko! Po vojni so bile gledališke predstave praznik slovenske besede, danes postavlja gledališče v ospredje vse kaj drugega: bolj kot je besedilo okrnjeno, bolj je predstava »mednarodna«. Če naj verjamem strokovnjakom, je v gledališču najzahtevnejši besedni del (My Fair Lady!), najlažje pa so kretnje (tu so lahko ljubitelji uspešnejši). To, kar nam je televizija pokazala o letošnji otvoritveni predstavi me navaja na misel, da bi kaj takega lahko uprizorila na odru tudi »klapa« predmestnih pubertetnikov. Zato me ne čudi, da so gledališki igralci pred podpisom pogodbe želeli vedeti, kaj in s kom bodo delali. Poslušal sem tudi kratke intervjuje po predstavi: moderna verzija Andersono-ve pravljice Cesarjeva nova oblačila. A nihče ni imel poguma, da bi enostavno rekel: »Cesar je nag!«. Sicer pa bi me bolj kot kakšna recenzijablabla zanimalo mnenje strokovnjakov iz drugih področij. Pred leti je v televizijski oddaji »Maurizio Castanzo Show« Afričan povedal: »Pri nas v Afriki je spolnost nekaj normalnega - kot dihanje; zato o tem ne govorimo; vi Evropejci pa si s spolnostjo vedno delate neke probleme.« Živimo v demokraciji in umetnost mora biti svobodna: zato ne bi imel nič proti, če si nekdo s predstavo »Uh, ljubezen« skuša reševati svoje probleme, če le ne bi za to trosili denarja, ki je namenjen za ohranitev slovenstva! P.S. Berem o problemu, koliko ljudi zahaja v gledališče. To je finančni problem. Kulturni problem (je gledališče kulturna ustanova?) pa je, kaj gledališče svojim obiskovalcem nudi. Vsak dan bolj lezemo v dvojezi-čnost. Dvojezičnost je lahko vljudnostna gesta do italijanskih gostov, lahko je izguba časa, če smo Slovenci sami med sabo, lahko pa je tudi vzrok, da se Italijani ne naučijo slovenščine (le zakaj se Srbi v Ljubljani niti v dvajsetih letih ne naučijo slovenščine, isti Srbi pa se v Trstu naučijo italijanščino v dveh mesecih?). Dnevno berem o problemu italijansko govorečih otrok v slovenski šoli. Kaj pa italijansko govoreči profesorji? Teh seveda na državnih šolah ni, pojavljajo pa se na naših glasbenih šolah. Verjamem, da v danem trenutku ni slovensko govorečega profesorja, vendar »začasna rešitev« prerase v prijateljstvo in prijateljstvo postane važnejše od načela. Izbira učnega kadra po prijateljstvu pa ne more voditi v kvaliteto, pa tudi z moralnega stališča ni sprejemljiva: če z otrokom govorimo v italijanščini, to ni nobena obramba slovenstva! Kaj pa naši politiki? (Politiki v širšem pomenu besede, ne le predstavniki strank, temveč tisti, ki finančna sredstva delijo). Molčijo! Gospodu Ter-pinu čestitam za v uvodu mojega pisanja citirane besede; priporočal pa bi vsem, tako na levi, kot na desni (in če bi vsak pometal na svoji strani ne bi bilo nepotrebnih polemik), da si vzamejo za zgled pisatelja Borisa Pahorja, ki pove to kar misli, in se pri tem ne ozira, če mu bo to kaj koristilo, ali če mu bo to kaj škodovalo. Ne morem si predstavljati slovenske manjšine brez Primorskega dnevnika. Zato sem na Primorski naročen in če je kdaj kaj narobe (nihče ni perfekten!), mu to rade volje odpustim. A vsega spet ne! Z zanimanjem in dobro voljo skušam prebirati prispevke, ki jih piše Milan Ra-kovac. Potem se ob prvi besedi ki je ne razumem ustavim. Zdi se mi preneum-no, da bi se mučil z jezikom ki bi bil še najbolj primeren za neko hipotetično vzhodno ligo (po vzorcu severne lige). (Ali je že kdo pomislil, da bi Dragonija - po vzorcu Padanje, trojezična kot Švica - rešila vse mejne spore med Slovenijo in Hrvaško?). Če že mora biti ekso-tika, naj bo to raje kontovelščina, ali bar-kovljanščina, ali pa (zakaj ne?) rezijan-ščina! Tudi te sicer ne razumem prav dobro, vendar bi to pomagalo ohranjevati slovenstvo in mogoče bi se še kdo prepričal, da je rezijanščina slovensko narečje. Miloš Pahor Informativni center v Narodnem domu Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Narodni dom mi je pri srcu tako, mislim, kot vsem tržaškim Slovencem. In mi ni vseeno, če je pisarna odprta ali zaprta. Če je v njem informativni center ali ne. Ko sem prebrala v uvodniku Po-ljanke Dolhar dne 23. 2., da je strošek za tisto delovno mesto okrog 15.000 evrov letno in da je namestitev odvisna od posebnega prispevka (=projekta) NŠK in ne od politične volje obeh krovnih, me je zagrabila jeza. In sem začela šteti, koliko denarja sta obe krovni organizaciji samo v zadnjem času odšteli za nekatere posamezne prireditve (skupna Prešernova proslava, božični koncert pri Sv.Justu, trikratni koncert Carmina slovenica z istim programom v Gorici in Trstu). S tem denarjem bi lahko plačali tri ali štiri uradnike, ne le enega. Prav rada se odpovem skupni Prešernovi proslavi, posebno če je taka kot letos, če vem, da smo s tem zaposlili mladega sposobnega človeka, ki drži zveze med našimi institucijami in društvi in kamor lahko usmeriš vsakogar, ki išče informacije o nas in naših neštetih dejavnostih. S spoštovanjem Vera Tuta Ban 6 Četrtek, 25. februarja 2010 ITALIJA / KASACIJSKO SODIŠČE - Razveljavljena obsodba Berlusconijevaga odvetnika Mills je bil podkupljen, a zločin je že zastaral Proces proti Berlusconiju se bo nadaljeval, a premier se bo »rešil« na podoben način POLITIKA Večnamenski odlok je včeraj postal zakon RIM - Senat je včeraj z glasovi desne sredine dokončno uzakonil večnamenski proračunski odlok. Potrebno je bilo drugo parlamentarno branje, saj je poslanska zbornica spremenila ukrep, ki ga je ministrski svet odobril tik ob izteku lanskega leta. Spremembe zadevajo zakon o založništvu in pravni položaj univerzitetnih raziskovalcev. Leva sredina je glasovala proti odloku z utemeljitvijo, da je ukrep nepopoln in da ne odgovarja realnim potrebam državljanov. Večnamenski odlok za časopise, ki jih izdajajo zadruge, politične stranke in narodne manjšine spet vzpostavlja t.i. subjektivno pravico do državnih prispevkov. To pa je zajamčeno le za preteklo leto, v tem letu pa naj bi vlada pripravila nova pravila za delitev prispevkov, ki jih sicer obljublja kar že nekaj časa. Večnamenski odlok bo vsekakor močno prizadel zasebne radijske postaje in italijanske časopise, ki izhajajo v tujini. Slednji bodo po novem dobivali polovico manj državnih prispevkov, kar je povzročilo proteste novinarjev in njihovega sindikata FNSI. V senatu so predstavniki Demokratske stranke skušali z dopolnilom rešiti prispevke zasebnim radijskim postajam in italijanskim časopisom na tujem, njihove zahteve pa so senatorji vladne koalicije zavrnili, tako da je bil odlok dokončno odobren brez popravkov. Na osnovi tega ukrepa bodo univerze, ki nimajo proračunskih izgub, lahko letos zaposlile nove raziskovalce, odlok pa do konca leta podaljšuje stanovanjske izgone. Dekret zmanjšuje finančna sredstva za odškodnine delavcem, ki so zboleli za azbestozo. Odvetnik David Mills RIM - Kasacijsko sodišče je sinoči zaradi zastaranja zavrglo primer zaradi korupcije proti Britancu Davidu Millsu, odvetniku premiera Silvia Berlusconija. Moral pa bo plačati 250.000 evrov vladi, ker je škodoval njenemu ugledu. Kot je dejal predsednik vrhovnega sodišča Torquato Gemelli, je Mills res sprejel podkupnino, kot sta ugotovila prvostopenjski in prizivni proces, vendar pa je primer po desetih letih zastaral. Tožilec Gianfranco Ciani je sicer predtem podobno vztrajal, da je Mills nedvomno prejel 440.000 evrov podkupnine od Berlusconija, da bi lažno pričal na dveh prejšnjih sojenjih v korist sedanjemu premierju, vendar je opozoril na to, da se je zločin zgodil 11. novembra 1999, in ne 29. februarja 2000, kot sta zatrjevali obsodbi, zato je primer zastaral. Mills naj bi namreč 11. novembra 1999 sporočil Ber-lusconijevim sodelavcem, na kateri račun naj pošljejo denar. Britanski odvetnik se je pritožil na štiri in pol leta zaporne kazni, ki jo je sodišče izreklo 17. februarja lani, ker naj bi od Berlusconija prejel podkupnino za lažno pričanje na dveh sojenjih v sredini 90. let prejšnjega stoletja. Prizivno sodišče pa je 27. oktobra lani sodbo nato potrdilo. Berlusconi je bil sprva soobtoženi v tem primeru, vendar je bil postopek prekinjen, potem ko je parlament sprejel t. i. Alfanov zakon o imuniteti, ki pa ga je ustavno sodišče kasneje razveljavilo. Prav jutri naj bi se ta proces nadaljeval. V skladu z včerajšnjo razsodbo kasacijskega sodišča bo kaznivo dejanje v njegovem primeru zastaralo čez približno 11 mesecev. To pomeni, da se bo proces vlekel naprej še skoraj leto dni, a da se bo Berlusconi naposled »rešil« podobno kot Mills zaradi zastaranja. Millsovi odvetniki so sinoči pozdravili razsodbo vrhovnega sodišča. Koordinator Ljudstva svobode Denis Verdini je dejal, da »tiha večina« sodnikov vendarle dosledno spoštuje zakone. Demokratska stranka je opozorila, da zastaranje ne pomeni oprostitvene razsodbe, Italija vrednot pa je menila, da je Mills vendarle »moralno obsojen«. PRANJE DENARJA - Predsednik senata Schifani za razveljavitev Di Girolamove izvolitve RIM - Primer senatorja Ljudstva svobode Nicola Di Girolama, vpletenega v afero pranja umazanega denarja, ki je prizadela vrhove družb Fastweb in Telecom Italia Sparkle, je močno razburkal politični svet. Preiskovalni sodnik je zanj zahteval pripor, predsednik senata Renato Schifani pa je včeraj izrazil mnenje, da bi lahko celo razveljavili njegovo izvolitev. V pismu predsedniku senatnega mandatno-imuni-tetnega odbora Marcu Folliniju je Schi-fani zapisal, da prošnja preiskovalnega sodnika za aretacijo Di Girolama vsebuje elemente, ki postavljajo v dvom njegovo izvolitev. Predsednik senata se je nanašal na dejstvo, da je bil Di Girola-mo izvoljen kot predstavnik Italijanov na tujem s spornim potrdilom o stalnem bivanju v Bruslju, predvsem pa z glasovi 'ndranghete. Kaže, da bo senat obravnaval ta primer v sredo, 3. marca. Včeraj se je razvedelo, da je v tej aferi pranja umazanega denarja skupno kakih 80 osumljencev, pri čemer je NICOLA DI GIROLAMO ansa vštetih 56 ljudi, za katere je preiskovalni sodnik izdal priporni nalog. Med temi je tudi ustanovitelj in nekdanji pooblaščeni upravitelj družbe Fastweb Silvio Scaglia, ki bi bil moral že včeraj priti iz Južne Amerike, pripotoval pa naj bi v poznih nočnih urah. Baje ga bodo preiskovalci zaslišali danes v rimskem zaporu Regina Coeli. Na afero se je včeraj odzval minister za gospodarski razvoj Claudio Sca-jola. Po njegovem je treba pozdraviti vsak sodni ukrep, ki krepi legalnost, opozoril pa je, da bi ti ukrepi ne smeli destabilizirati gospodarskega sistema. Nanašal se je na dejstvo, da sta družbi Fastweb in Telecom Italia zaradi afere utrpeli izgube na borzi. Načelnik Demokratske stranke v komisiji za zunanje zadeve poslanske zbornice Francesco Tempestini pa je ugotovil, kako primer Di Girolamo potrjuje, da je treba spremeniti zakonska določila za izvolitev Italijanov na tujem. Drugi predstavniki te in ostalih opozicijskih strank pa so opozorili, da tudi afera pranja denarja dokazuje, kako dragoceno sredstvo za preiskave so telefonska prisluškovanja. »Nesprejemljivo bi bilo, če bi to sredstvo skrhali ali ga celo uničili, kot hočejo vladni krogi,« so dejali. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini pa je včeraj odločno zanikal, da bi imel kako posebno vez z Di Girolamom, kot so včeraj pisali časopisi na osnovi nekaterih telefonskih prisluškovanj. V šolski reformi (skoraj) ni več glasbenega liceja RIM - Šolska reforma »izgublja kose«, še preden bi jo začeli izvajati. Od ministrice za šolstvo Mariastelle Gelmini toliko opevanih glasbenih licejev oz. licejev za zborovsko petje namreč skoraj ne bo. Točneje, v vsej Italiji bo v prihodnjem šolskem letu vsega skupaj le enajst (!) razredov. To pomeni, da bo 500 tisoč dijakov iz tretjih razredov nižjih srednjih lahko od danes dejansko izbiralo le med petimi liceji in ne več med šestimi: to so klasični, znanstveni, jezikovni, umetnostni in humanistični licej. Vest je sporočil včeraj panožni sindikat Fcl-Cgil po srečanju z ministrskim tehničnim osebjem. »Očitno smo razumeli slabo,« so ironično povedali v sindikatu. Sprva je ministrstvo izjavilo, da bodo odprli 40 glasbenih razredov in 10 licejev za zborovsko petje. Včeraj so na ministrstvu povedali, da bo v resnici 10 glasbenih licejev in eden za zborovsko petje. V italijanskih zaporih trije samomori v 24 urah RIM - Stanje v italijanskih zaporih je ponovno skrb vzbujajoče. V njih je namreč 66.000 zapornikov, čeprav je zmogljivost kaznilnic precej manjša (43.000). Italijanski sindikat zaporniške policije SAPPE opozarja, da večina zaporov krši zakon, slabi življenjski pogoji pa negativno vplivajo na počutje zapornikov in paznikov; slednji so večkrat tarče napadov s strani zapornikov. V 24 urah so si v italijanskih zaporih vzeli življenje trije zaporniki: od začetka leta je tako število samomorov naraslo na enajst. Šest zapornikov ni še dopolnilo trideset let, večina je bila obsojena na krajše zaporne kazni. Sindikat zato poziva vlado, naj takoj aplicira pravkar odobreni paket reform, ki predvidevajo alternativne kazni, večjo uporabo hišnega pripora in možnost opravljanja del, ki so družbi koristna. Nobelovka Levi Montalcini si je nalomila stegnenico RIM - Nobelovka za medicino Rita Levi Montalcini si je v sredo med padcem na svojem domu v Rimu nalomila stegnenico. Takoj so je prepeljali v rimsko bolnišnico SantAndrea, kjer so jo včeraj operirali. »Nobelovka se dobro počuti in ohranja svojo borbenost,« so sporočili njeni sodelavci. Kirurg Andrea Ferretti, ki jo je operiral, je izrazil prepričanje, da bo spet na nogah čez dva ali tri dni. Levi Montalcini je lani praznovala 100. rojstni dan in je še vedno aktivna tudi na znanstvenem področju. Včeraj je prejela številna voščila za hitro okrevanje, in to tudi iz senata, saj je njegova dosmrtna članica. sodstvo - Predsednik Francesco Amirante Ustavno sodišče brez politične usmeritve RIM - Predsednik ustavnega sodišča Francesco Ami-rante je v svojem poročilu na tradicionalnem srečanju z novinarji ob začetku leta poudaril, da ustavno sodišče nima nobene politične usmeritve. Ob tem je podal obračun delovanja sodišča v letu 2009. Ustavno sodišče je v prejšnjem letu med drugim obravnavalo vprašanje umetnega oplojevanja, Alfanov zakon o imuniteti najvišjih predstavnikov države, državno tajnost v primeru ugrabitve imama Abuja Omarja, nadzorni odbor RAI in druge žgoče primere. Amirante je podčrtal, da je seznam obravnavanih primerov dokaz o raznolikosti področij, s katerimi je imelo opravka ustavno sodišče. »Ko bi hotel kdo iz razsodb izluščiti splošen načrt ali pa politično usmeritev, bi bil razočaran,« je dejal predsednik sodišča. Ustavno sodišče je bilo tarča napadov premiera Silvia Berlusconija in veljakov njegove stranke Ljudstvo svobode, potem ko je razveljavilo Alfa-nov zakon. Amirante včeraj teh napadov ni izrecno omenil, njegovi namigi pa so bili dovolj jasni. »Ustavno sodišče lahko odloči, da je nek zakon protiustaven, v tem ni nič čudnega, kaj šele nezakonitega. Tovrstna odločitev sodi med poglavitne institucionalne naloge tega organa,« je razložil Ami-rante. Spomnil je, da so tudi nekateri pisci italijanske ustave svoj čas menili, da je ideja o petnajsterici neizvoljenih ljudi, ki odločajo o ustavnosti zakonov parlamenta, bizarna. »Ta bizarnost pa obstaja že več kot pol stoletja in sprejele so jo skoraj vse evropske in neevropske države,« je pribil. Francesco Amirante nafta v padu Za sabotažo gradbena špekulacija MILAN - Madež več milijonov litrov nafte, ki se je iz reke Lam-bro izlil v Pad, bo v treh dneh dosegel morje. Tako je včeraj povedala ministrica za okolje Stefania Pre-stigiacomo po ogledu območja katastrofe s helikopterja. Ministrica je povedala, da bodo skušali glavnino nafte zajeti pred izlivom v morje, kljub temu pa so že v pripravnem stanju tudi na zainteresiranem območju severnega Jadrana. Medtem se nadaljujejo preiskave o sabotaži, ki je povzročila izlitje nafte iz nekdanje rafinerije Lombarda Petroli pri Monzi v reko Lam-bro. Kaže, da se za sabotažo skriva načrt gradbene špekulacije. V teh dneh se je izgubila vsaka sled za lastnikom stare rafinerije Enzom Tagliabujem, kakor tudi za brati Addamiano, ki so za to območje izdelali »največji večnamenski gradbeni projekt Brianze Ecocity«. Mnogi sumijo, da ima v zadevi prste tudi 'ndrangheta. AFERA G8 - Priprti funkcionar Angelo Balducci ministru poslal odstopno izjavo RIM - Inž. Angelo Balducci je odstopil z mesta upravitelja infrastruktur in predsednika Višjega sveta za javna dela. To je storil s telegramom, ki ga je včeraj poslal ministru za infrastrukture in prevoze Alteru Matteoliju. Kot znano, je bil Balducci 10. februarja priprt v okviru afere G8, ki je prizadela vrh civilne zaščite. Osumljen je, da je izsiljeval oz. prejemal podkupnine pri oddajanju javnih del za nekatere »velike dogodke«, kot so bili vrh G8, svetovno plavalno prvenstvo ipd., ki so se izvajala s posebnimi postopki, predvidenimi za nujne posege civilne zaščite. Hkrati z njim so bili priprti javna funkcionarja Fa-bio De Santis in Mauro Della Giovanpaola ter rimski podjetnik Diego Anemone, sodna obvestila pa so prejeli mnogi drugi, med njimi vodja civilne zaščite in vladni podsekretar Guido Bertolaso. Minister Matteoli je v noti za tisk pozdravil odstop inž. Balduccija in izrazil upanje, da se bo znal uspešno braniti pred obtožbami preiskovalcev. Trst 586 Petek, 26. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu nabrežina - Poimenovanje občinske knjižnice po Nadi Pertot »Naša dolžnost je negovati Vera Tuta Ban orisala lik domačinke, profesorice Pertot - Slovenski in italijanski učenci so zapeli in recitirali Pred letom dni je devinsko-nabre-žinska občinska uprava sprejela predlog svetnikov leve sredine Edvina Forčiča, Massima Veroneseja in Adriana Ferfolje o poimenovanju nabrežinske občinske knjižnice po profesorici Nadi Pertot. Po dolgem času so bile želje domačinov in kulturnih delavcev le uresničene in pročelje nabre-žinske knjižnice od včeraj krasi lična kamnita plošča, delo Andreja Mervica, na kateri je vklesano ime Nade Pertot. Poslopje, ki so ga na nabrežinskem trgu prenovili pred 10 leti, bo odslej nosilo ime po »domačinki, osebnosti visoke intelektualne in moralne vrednosti, ki je svoje življenje posvetila šoli, kulturi, izobraževanju mladih in knjigam,« je v svojem nagovoru povedala profesorica Vera Tuta Ban. Orisala je lik neutrudne pedagoginje, ki je bila zaljubljena v knjige, v literaturo, posebno slovensko. »Sama je sestavila štiri zelo obsežne antologije za šolsko rabo - tri za nižjo srednjo šolo in eno za bienij višjih srednjih šol, pa tudi priročnik za boljši jezik s pomenljivim naslovom Pomagajmo si sami. Prepričana je bila, da je moralna dolžnost vsakega od nas negovati svoj jezik, ga izpopolnjevati in se vedno kaj novega naučiti.« Tutova je domačemu knjižnemu hramu zaželela, da bi bil svetilnik duha, prostor, kjer se dobro počutimo v družbi knjig, kjer lahko najdemo, kar nas zanima, se umirimo in se odpremo svetovom duha. »Tabla ob vhodu naj nas opozarja, da bodimo ponosni na svoje korenine in na velike ljudi našega kraja, opozarja nas tudi, da se je za izobrazbo treba potruditi, da moramo za znanje svojega jezika posebej kaj narediti, da poiščemo priložnosti, da ga slišimo, vidimo in govorimo.« V imenu občinske uprave so se slovesnosti udeležili župan Giorgio Ret, podžupan Massimo Romita in odbornica za šolstvo Tjaša Svara, ki so drug za drugim poudarili pomen dogodka, ki je dodatno oplemenitil domačo knjižnico - stičišče kulture slovenskega jezika in tradicije. Domači župnik Ugo Bastiani je ploščo blagoslovil, praznik pa so s petjem še dodatno obogatili učenci domače slovenske šole Virgila Ščeka pod vodstvom Petre Grassi in ob spremljavi harmonikarja Tomaža Grassija, medtem ko so otroci italijanske osnovne šole Giosue Carducci iz Nabrežine nastopili z recitacijami. (sas) Odkritje plošče na pročelju nabrežinskega knjižnega hrama so dodatno počastili osnovnošolski pevci in recitatorji (spodaj) kroma PRISELJENCI - Včeraj s transparenti pred sedežem RAI, v ponedeljek stavka in vrsta pobud V Italiji pogrešajo strpnost Nelagodje, ki ga v tem obdobju občutijo tujci, je našemu dnevniku opisala Sofía Quintero Romero, kolumbijska zdravnica, ki že 15 let živi v Trstu Kaj bi se zgodilo, če bi 4,5 milijona tujcev, ki živijo v Italiji, nekega dne prekrižalo roke, isto pa bi storil še kak milijon Italijanov, naveličanih rasizma? Verjetno bi se italijansko gospodarstvo kmalu sesulo, kajti Italija brez tujcev je tudi Italija brez tovarn, trgovin, ladjedelnic, gradbišč, negovalk, medicinskih sester itd. Prvega marca bo v raznih mestih demonstrativna celodnevna stavka proti rasizmu in proti učinkom t. i. zakona Bossi-Fini. Zamisel se je rodila na spletu, torej »na bazi«, pobude pa bodo v vsaki pokrajini različne. Tržaški organizatorji (Odbor za 1. marec, ki ga večinoma sestavljajo tuji državljani ter sindikata Cobas in USI-AIT) so včeraj s transparenti promovirali stavko pred deželnim sedežem RAI, saj javna televizija stavke še ni napovedala (novinarjev RAI pa včeraj niso povabili...). Daniela Antoni (Cobas) je omenila, da so se velike sindikalnefederacije po začetni izraženi podpori potuhnile. V ponedeljek bo začetek ob 10.30 na Trgu Cavana, ob 15. uri pa bo na Trgu sv. Antona stekla čistilna akcija: prostovoljci bo- Sofia Quintero Romero do po mestnih ulicah brisali rasistične napise. Ob 17. uri bo na Ponterošu demonstracija, sklepni dogodek pa bo ob 21.30 v krožku Etnoblog (Trajanovo nabrežje 1) z vi-deoposnetki, koncerti in prigrizkom. Pristopila je tudi organizacija Emergency. Med ustanovitelji tržaškega Odbora za 1. marec je kolumbijska zdravnica Sofia Quintero Romero. V Londonu je opravila podiplomski študij v javnem zdravstvu, doktorirala je na tržaški univerzi, izvedenka je za pomoč pri materinem dojenju. V Trstu živi že 15 let. Zakaj boste stavkali? Razlogov je veliko. Zelo nas razžalo-sti, ko nas navadni državljani zaničujejo. Jezi nas, srd pa se po tihem kopiči. Zakon o varnosti, centri za nezakonite priseljence CIE in ministri, ki priseljence enačijo s kriminalci, pa vse skupaj zaostrujejo. Zakaj je ozračje tako napeto? Ne vem. Italija je bila država izseljencev, včasih je bila kulturna država, vredna občudovanja. Zdaj pa njeni državljani dopuščajo, da jim vlada daje klofute, sami pa klo-futajo najšibkejši člen družbe - priseljence. Notranji minister Maroni se je na televiziji pobahal, da se vlada uspešno bori proti mafiji in da je na morju odbila mnogo priseljencev. Enačil nas je z mafijci. Hotela sem raztreščiti televizor. Veste, veliko sem potovala, poročena sem z Italijanom iz Veneta, moji otroci so se rodili v Mozambiku. So otroci »treh celin«. Kakšno Italijo pa jim zapuščam? Nujno je protestirati, še vedno lahko preusmerimo dogodke. Kaj se bo zgodilo v ponedeljek? Skušamo privabiti čim več ljudi, a marsikdo se boji. Negovalke in delavci si stavke ne morejo privoščiti, drugi niso seznanjeni s svojimi pravicami. Poudarili ste, da vas najbolj prizadene, ko tujce zaničujejo navadni ljudje. Ali se v teh letih ni nič izboljšalo? Poslabšalo se je. To vem, saj sem že 30 let v stiku z Italijo in 15 let živim v Trstu. Navedem vam primer. Vsakič, ko se z letalom vrnem iz Kolumbije na ronško letališče, me sile javnega reda ustavijo in pregledajo, čeprav sem čisto običajna gospa. Vse ostale potnike spustijo skozi. Sem Kolumbijka in to zanje pomeni, da morda trgujem z drogo. Jaz ne molčim in redno jih sprašujem, zakaj ne ustavljajo Italijanov, saj so v Italiji mafija, camorra, 'ndrangheta in Sacra corona unita. Ne uspe mi jih prepričati. Zadnjič pa me, glej čudo, niso ustavili: imeli so že opravka z Afričanom, ki je bil pred mano ... Aljoša Fonda APrimorski ~ dnevnik GLINSCICA Miljčana našli mrtvega Giorgio De Giorgi, 69-letni upokojenec iz Milj, ki ga je družina pogrešala od petka, je umrl na območju Doline Glin-ščice. Njegovo truplo so včeraj med 10.30 in 11. uro našli gorski reševalci. Načelnik tržaške gorske reševalne službe Andrea Orlini je pojasnil, da so mrtvega De Giorgija našli tik pod vrhom Griže, na ravni površini, ki se nahaja visoko nad Kro-gljami. Orlini je omenil, da je De Giorgija v petek najverjetneje obšla huda slabost, sobotno zelo slabo vreme pa mu ni prizaneslo, če je bil tedaj še živ. Milj-ski karabinjerji so včeraj povedali, da poseg kake druge osebe povsem izključujejo, med možnimi vzroki smrti pa so slabost, nesreča ali samomor. Na prizorišču je bil tudi sodni zdravnik, državni tožilec pa bo odločil, ali bo potrebno izvesti obdukcijo. Miljčan se je v petek zjutraj odpravil v Dolino Glinščice, njegov avtomobil so pozneje našli na trgu v Boljuncu. Pogrešanega je zadnja slišala njegova hči, ki ga je poklicala v petek dopoldne, med krajšim telefonskim pogovorom ji je omenil, da hodi na Grižo. V petek zvečer se ni vrnil domov in v nedeljo je stekla velika iskalna akcija, ki so se je udeležili gorski in jamarski reševalci, poklicni in prostovoljni gasilci ter prostovoljci civilne zaščite iz Doline, Milj in Trsta. Dvanajsturno iskanje ni obrodilo sadov. Miljski in dolinski karabinjerji so v naslednjih dneh še naprej zbirali informacije, včeraj pa je stekla še druga akcija. FRNED - Nesreča Povozil pešca in zbežal Včeraj zjutraj je avtomobil povozil pešca, voznik pa se ni ustavil, izginil je v neznano. 44-le-tni Tržačan se je peš odpravil na Drevored pri Lovcu, na območju Frneda. Med potjo ga je podrl avtomobil, poškodovani je obležal na tleh, vozilo pa je oddrvelo stran. Rešilec službe 118 je ponesrečenca odpeljal na urgenco bližnje katinarske bolnišnice, močno se je udaril v koleno in lopatico. Prometna policija je na osnovi po-nesrečenčevega opisa iskala povzročitelja nesreče, do sinoči pa ga ni našla. Lažni plakati CGIL proti priseljencem Franco Belci, deželni tajnik sindikata CGIL, je vložil prijavo proti neznanim osebam, ker so se po mestu pojavili plakati samozvane organizacije »CGIL za upor« (»CGIL per l'insurrezione«). Plakati pozivajo k uporu proti priseljencem. Belci je pojasnil, da predstavljajo plakati z lažnim podpisom sindikata CGIL »hud poskus spodbujanja sovraštva«. Belci je z zadevo seznanil vrhove sindikata in tržaško občinsko upravo. 8 Petek, 26. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 plinski terminal - Deželno upravno sodišče iz FJK za to ni pristojno O prizivih treh občin bo odločal DUS iz Lacija Izjava predsednika DUS iz FJK Saveria Corasanitija ob robu odprtja sodnega leta Za obravnavo prizivov, ki so jih dolinska, miljska in koprska občinska uprava ter naravovarstvena organizacija Greenaction Transnational vložile na Deželno upravno sodišče (DUS) iz Furlanije-Julijske krajine proti gradnji plinskega terminala v Zavljah oz. proti pozitivnemu mnenju o okoljski ustreznosti projekta, ki sta ga sprejeli ministrstvi za okolje in za kulturo, je pristojno Deželno upravno sodišče iz Lacija. To je povedal predsednik DUS FJK Saverio Corasaniti ob robu odprtja sodnega leta, ki je bilo včeraj na pre-fekturi. Corasaniti je izjavil, da je bila odločba že sprejeta, čeprav ni bila še objavljena. Odločitev DUS sloni na zakonu 99 iz leta 2009, ki določa, da je za vse spore na energetskem področju pristojen izključno DUS iz Lacija. S tem v zvezi so odvetniki omenjenih občin zahtevali od lokalnega DUS, da zadevo posreduje ustavnemu sodišču. Po njihovem mnenju gre namreč tu za kršitev ustave (točneje členov 25 in 125), ker je vlada z zakonom 99/09 spremenila naravnega sodnika. Skratka uplinjevalnik nameravajo zgraditi v FJK in mora zato o tem odločati DUS iz FJK. DUS FJK je bil očitno mnenja, da če ni pristojen glede prizivov, ni pristojen niti glede zahteve o protiustavnosti, nam je včeraj povedal odvetnik Peter Močnik, ki zastopa Mestno Občino Koper. Zdaj lahko torej vprašanje, ali je prišlo do kršitve ustavnih načel, sproži le DUS iz Lacija, ki se bo moral v tem primeru obrniti na ustavno sodišče. To bo nazadnje določilo, ali je za obravnavanje prizivov pristojen DUS iz Lacija ali DUS iz FJK. V vsakem primeru bo to zahtevalo mnogo časa, da se nekateri sprašujejo, ali ne bodo v tem obdobju že zgradili plinski terminal. A.G. Odprtje sodnega leta DUS je bilo v prostorih prefekture kroma Največ prizivov na DUS so vložili priseljenci Deželno upravno sodišče (DUS) Furlanije-Julijske krajine je bilo v zadnjem letu med najbolj učinkovitimi, če že ne najbolj učinkovito upravno sodišče v Italiji. V letu 2009 je izreklo 876 razsodb, na prvem mestu pa so bile glede na število vloženih prizivov razsodbe v zvezi s priseljenci oziroma s prizivi proti izgonu. Sicer je delo sodišča kot drugod po Italiji težavno zaradi kroničnega pomanjkanja osebja, zato je torej tudi dobrodošla reforma upravnega procesa, ki med drugim neobhodno potrebuje jasnejšo zakonodajo. To so glavni poudarki iz poročila, s katerim je predsednik Deželnega upravnega sodišča FJK Saverio Corasaniti včeraj dopoldne odprl novo sodno leto. Slovesno odprtje je bilo na tržaški pre-fekturi ob udeležbi novega prefekta Alessandra Giacchettija in številnih uglednih gostov, med predstavniki lokalnih uprav pa je bila le pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poro-pat. DUS je v letu 2009 sprejel skupno 642 prizivov, medtem ko jih je bilo leto prej vloženih 669, leta 2007 615, leta 2006 606 in leta 2005 602. V tej luči je DUS lani izrekel 876 razsodb (694 leta 2008), se pravi 234 več v primerjavi z vloženimi prizivi. To pomeni, da se je tudi znižalo število še ležečih prizivov. Teh je bilo tako 31. decembra lani skupno 2.341, medtem ko jih je bilo leto prej 2.566. Na prvem mestu so bili prizivi, kot rečeno, vezani na prihod priseljencev iz držav nečlanic EU v Italijo, ki jih je doletela odredba po izgonu zaradi neizpolnjevanja vseh pogojev (v glavnem so to prenizki dohodki ali pomanjkanje bivališča). Vloženih prizivov je bilo 93, tj. 3 več od leta prej in 23 več glede na leto 2007. Co-rasaniti je ocenil, da je v tem primeru zakonodaja »precej toga« in je bila zato tudi večina prizivov zavrnjena. Predsednik DUS je še dodal, da gre za zelo delikat-no temo ne samo zaradi stalnih sprememb v zakonodaji, temveč in predvsem zaradi prepletanja med zakonskim in človeškim vidikom. Na drugem mestu so bili prizivi na gradbenem in na urbanističnem področju, ki jih bilo lani 87 (119 leto prej in 137 leta 2007). Na tretjem mestu so bili spori v zelo pomembnem javnem sektorju, kot so zakupi za javna dela, storitve in dobava materialov. Teh je bilo 72, leta 2008 jih je bilo 70, medtem ko so leta 2007 vložili 94 prizivov. (ag) Zaslužno občanstvo za Margherito Hack Občinski svetnik Občanov za Trst Roberto Decarli je vložil resolucijo za priznanje zaslužnega občanstva astrofiziku Margheriti Hack. De-carli v svojem predlogu spominja, da se je Hackova sicer rodila v Firencah, da pa je med svojo dolgoletno dejavnostjo širila ime mesta v svetu. Zaradi mnogih zaslug na znanstvenem, kulturnem in humanitarnem področju si Margherita Hack nedvomno zasluži to priznanje, ugotavlja De-carli. Margherita Hack je bila med drugim profesorica astronomije na tržaški univerzi od leta 1964 do leta 1997, direktorica oddelka za astronomijo v letih 1985-1991 in 19941997 ter direktorica tržaškega astronomskega observatorija do leta 1987. V svojem življenju je prejela že mnogo priznanj, poleg tega pa je bila aktivna tudi na socialnem in političnem področju. Leta 1993 je bila tudi izvoljena v tržaški občinski svet. Pozor, samo še danes! V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin-Nabre-žina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v 3., 4. ali 5. razrede in so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do danes. Za informacije je na voljo Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabreži-na 102 (tel. 040-2017375). Zaseg školjk v Sesljanu Policija je v sredo ob 16. uri zasegla 14 kilogramov zaščitenih školjk. Še žive mehkužce je odvrgla v morje. Petrovo (ali morsko) uho prodajajo v Italiji tudi po 70 evrov za kilogram. 40-letnemu italijanskemu ribiču M. L. so naložili slano globo. Ustavili so ga, ko je zapuščal sesljansko obalo, gumenjak je pritrjeval na streho avtomobila. repentabor - Župan Pisani Neprijetne novosti za domače kamnoseke Repentabrski župan Marko Pisani je na zadnji občinski seji posredoval za domače (in druge) kamnoseke prav nič prijetno novico. Deželna uprava se je odločila za zvišanje pristojbin na izkop marmorja in drugega kamenja. Kamnoseki so že leta plačevali »davek na izkop« v višini 0,20 evra na kubični meter izkopanega kamenja. Po novem bodo morali plačati 0,85 evra. Štirikrat več kot doslej! In to v času gospodarske krize, ki je močno prizadela tudi kamnoseški sektor. Pisani je izvedel za povišek na januarskem sestanku z deželnim odbornikom za okolje Eliom De Anno. Na srečanju je iznesel velike pomisleke o povišku. Kamnose-štvo sodi med primarne gospodarske dejavnosti v repentabrski občini. »Naših "javar-jev" ne smemo premočno stisniti,« je poudaril župan na občinski seji. De Anna je na januarskem srečanju izrazil potrebo po sprejetju pravilnika za kamnoseške dejavnosti. V ta namen je bil na Repentabru občinski svetnik Napredne liste Omar Marucelli izvoljen za predstavnika kamnosekov. Župan Pisani je nadalje poročal o akciji občinskih uslužbencev in prostovoljcev civilne zaščite ob januarski snežni ujmi. »Fantje so bili zelo uspešni,« je ocenil. V občini so bile ceste čiste, kljub nekaterim problemom s plugom, ki so bili kaj kmalu pre-moščeni. Tudi soli je zmanjkalo, občina je kupila novo v Sloveniji in s tem kar precej prihranila, uskladiščila pa jo je v zgoniški občini, s katero repentabrska sodeluje ob podobnih vremenskih nezgodah. V županovem poročilu je bilo posebno mesto namenjeno Fernetičem. Že nekaj dni po izvolitvi lani spomladi je Pisani zaprosil za srečanje z deželnim odbornikom za infrastrukture in transport Riccardom Riccardijem. Odbornik se je odzval šele sredi januarja. Pisani je hotel izvedeti, kaj načrtuje deželna uprava za Fernetiče: kakšne načrte, strategije in dolgoročne vizije ima za bodočnost tega območja. Odgovor je bil ra-zorožujoč: Dežela v tej zvezi nima nobene strategije ... Drugo vprašanje je zadevalo vedno bolj problematičen promet na Fernetičih. Ric-cardi se je obvezal, da bo v kratkem sklical srečanje z državno domeno in cestnim podjetjem Anas, na katerem naj bi se dogovorili, kaj storiti. V zadnjem mesecu se je župan še sestal z opensko didaktično ravnateljico Marino Castellani, s sežanskim kolegom Davorinom Terčonom sta začrtala sodelovanje na zdravstvenem področju, nadalje se je sestal z vodstvom tovornega terminala na Fer-netičih, na srečanju na prefekturi pa je bil govor o zapuščenih javnih stavbah v občini. Čuvajnica na mejnem prehod na Repentabru po odstranitvi nadstreška razpada. Nekdanja kasarna karabinjerjev pred mejnim prehodom na Repentabru je tudi v slabem stanju. Državna domena je pripravljena oddati stavbe v najem, a čemu bi jih najeli? Za katere dejavnosti? »Tega bremena res ne moremo prevzeti,« je preračunal Pisani. Ob koncu se je zaustavil ob napovedanem osnutku nove mestne občine Trst. Ocena je bila zelo jasna: »Z mestno občino bi izgubili vse pristojnosti, izgubili bi možnost upravljanja. Usluge občanom bi se znižale. Pri nas je šolski avtobus brezplačen, v tržaški občini ga sploh ne poznajo.« Z drugimi besedami: mestne občine nočemo! M.K. zdravstvo - Predstavitev lutke-robota SimMan 3G Najsodobnejši simulator pacienta lahko ... zboli in ozdravi SimMan 3G je čisto podoben človeku, celo poti se lahko kroma Na prvi pogled je čisto podoben človeku. Tako po telesni zgradbi kot po odzivanju na dražljaje, celo bolezenska stanja lahko simulira in nato odgovarja na zdravnikove terapevtske intervencije, včasih pa tudi kakšno pove. V resnici gre samo za lutko, in sicer za robota SimMan 3G oziroma najsodobnejši računalniški simulator pacienta, ki ga je Fundacija CRTrieste včeraj darovala tržaškemu bolnišnično univerzitetnemu podjetju. Novinarjem so SimMana 3G slovesno predstavili včeraj, tako da so se lahko na lastne oči prepričali, kako deluje in kako koristen je oz. bo pri didaktični izobrazbi novih zdravnikov in bolničarjev na urgenci na primer, na intenzivni negi, v kardiološkem oddelku ali v reanimacijski sobi katinarske bolnišnice. V primerjavi s predhodnikoma (SimManom 1 in 2) je SimMan 3G veliko popolnejši, saj v svojem »telesu« hrani baterije in najnovejši računalniški sistem pa še vse telesne tekočine; robot premika veke, krvavi in se odziva na kar 108 vrst zdravil. Zdravnik lah- ko nadzira njegove fiziološke parametre (meri pulz ali krvni tlak), saj ima modeliran kardiovaskularni in pljučni sistem; ko slabo diha, lahko na primer oskrbuje njegove dihalne poti z intu-bacijo, SimMan 3G pa lahko tudi odgovarja na oživljanje s pomočjo defi-brilatorja, lahko simulira vensko krvavitev, lahko se poti in se trese, ima kon-vulzije ali celo miokardni infarkt. SimMan bo na voljo tudi zdravstvenemu osebju na Goriškem, v okviru evropskih projektov pa bo koristen tudi bodočim slovenskim zdravnikom. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. februarja 2010 9 nabrežina - 7. natečaj Giorgia Depangherja Letošnji nagrajenki sta Nastja Slavec in Anna Fragiacomo Predstavili tudi dvojezično antologijo s prispevki zmagovalcev prvih izvedb Natečaj Giorgia Depangherja, ki sta ga s skupnimi močmi leta 2003 ustanovili Občina Devin-Nabrežina in Mestna občina Koper, je letos dosegel že svojo sedmo izvedbo. Nagrade letošnjima zmagovalkama so slovesno podelili v četrtek v prostorih Grudnove hiše v Na-brežini ob prisotnosti domačih župana in podžupana Giorgia Reta ter Massima Ro-mite, koprskega podžupana Alberta Scherianija in Depangherjeve žene Annamarie. Tekmovanje za dijake višjih srednjih šol s tostran in onstran meje je letos potekalo pod pokroviteljstvom deželnega Inštituta Gramsci, ki je poskrbel tudi za izdajo posebne antologije z besedili, slikami in notnimi zapisi nagrajencev oziroma nagrajenk preteklih izvedb, in sicer od leta 2003 do 2007. Četrtkovo srečanje je vodil profesor in prevajalec Martin Vidali, odlomke iz spisov letošnjih nagrajenk, ki sta Nastja Slavec s tržaškega Družboslovnega in pedagoškega liceja Slomšek ter Anna Fragiacomo, ki obiskuje Znanstveni licej Buonarotti v Tržiču, pa je prisotnim podal mladi igralec Matija Kralj. Srečanje so popestrili glasbeniki skupina Sax4et, ki jo sestavljajo Mitja Žerjal, Marcello Stefez, Walter Cragnolin in Daniele Tarticchio. Kot je uvodoma dejal nabrežinski župan Giorgio Ret, nekoč oddaljeni sen o bratstvu in sožitju med tu živečimi narodi danes postaja vedno stvarnejši. Velike zasluge za to nosi tudi Giorgio De-pangher, profesor, prevajalec in nabre-žinski javni upravitelj. Koprski podžupan Alberto Scheriani je poudaril predvsem Depangherjevo duhovno poslanstvo, ki ga ne gre nikoli pozabiti. Nagrada, ki nosi ime po njem, je letos dosegla že svojo sedmo izvedbo, kar pomeni, da je že pognala lastne korenine. Največje zasluge za njeno udejanjanje seveda nosijo šole in šolniki, ki s svojo neutrudno mentorsko vlogo spodbujajo mlade k besednemu ustvarjanju. Pozdravnim nagovorom je sledila podelitev nagrade oziroma priznanj, ki sta jih prejeli zgoraj omenjeni dijakinji. Nastja Slavec je v svojem prispevku nazorno opisala dogajanje v domači osmi-ci ob pisanju domače naloge iz matematike, Anna Fragiacomo pa se je v lastnem sestavku navezala oziroma osredotočila na lik Umberta Sabe in njegovih pesmi, zgonik - Danes Dan slovenske kulture za otroke in njihove starše Občina Zgonik bo danes v sodelovanju z domačimi društvi proslavila dan slovenske kulture. V dopoldanskih urah (od 10. do 12. ure) se bodo pri KD Rdeča zvezda v Saležu zbrali osnovnošolci iz Saleža in Zgonika, ki bodo gostili vrstnike iz osnovne šole A.Grad-nika na Colu. Ti se bodo predstavili z igrico Obuti Maček v režiji Nicole Starc. Nato se bosta vlogi zamenjali in gledalci bodo postali igralci oz. obratno, saj se bodo zgoniški učenci predstavili z igro O iskanju najlepše besede za repentabrske osnovnošolce. Jutranjo gledališko izmenjavo bo s svojo prisotnostjo na(d)gradila igralka Nikla Pe-truška Panizon. Večerno dogajanje se bo preselilo v prostore KRD Dom Briščiki v Bri-ščike, kjer bo nastopila priznana slovenska ljudska pevska zasedba Hruši-ški fanti. Koncert skupine ljudskih pevcev Hrušiški fanti iz Hrušice v Brkinih bo prepleten s pripovedmi o vražah, verovanjih in anekdotah preprostih brkinskih ljudi. Pevska skupina Hrušiški fanti sama zbira, zapisuje in se ponovno uči že skoraj pozabljene ljudske pesmi iz Hrušice in okoliških brkinskih vasi. Pojejo brez not, po posluhu, v značilnem slovenskem tri ali štiri-glasnem petju. Začetek ob 20.uri. Zgoraj utrinek z uradne slovesnosti, spodaj pa predstavljena antologija kroma ki med drugim ubesedujejo Kras. Kot je dejal Martin Vidali, letos niso podelili nagrad za grafično delo oziroma glasbeni prispevek, saj se na ti dve točki iz nate-čajnega razpisa žal nihče ni odzval. Pred koncem uradnega dela so javnosti predstavili tudi antologijo De-pangherjeve nagrade, ki nosi naslov Mi incamminero un giorno ... / Sprehodil se bom nekoč ... Kot smo že zapisali, so v njej zbrani prispevki zmagovalcev prvih izvedb natečaja, in sicer med letoma 2003 in 2007, ko so naši kraji in ljudje živeli pod globokim vtisom padca in postopnega preseganja meje. Iz naslednjih izvedb Depangherjeve nagrade bo najbrž moč izvedeti, če je padec meje obrodil pričakovanja mladih, ali če bo temu obdobju nasprotno sledil čas postopne deziluzije. (ps) Il caro armato ali o stroških za vojsko Na sedežu pravične trgovine Bot-tega del mondo (Ul.Torrebianca 29/b) bodo drevi ob 20. uri predstavitev knjige Il caro armato. Gre za zapis o denarju, ki jih Italija namenja svoji vojski, približno 3 milijone evrov na dan; ta denar bi lahko namreč raje namenila bolnišnicam, šolam in drugim javnim ustanovam. Svetloba in sol v Lovat V knjigarni Lovat (Drevored XX.septembra) bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo Anje Čop Svetloba in sol. Avtorica, ki je po poklicu tudi fotograf, bo predstavila svoj strasten poklic, publika pa si bo lahko ogledala fotografije slovenskih solin. Knjigo so prevedli v italijanščino in angleščino. Knjiga Angela Are V knjigarni Minerva (Ul. san Ni-colo 20) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Angela Are Fra nazione e impero-Trieste, gli As-burgo, la Mitteleuropa. Prisotni bodo Carlo Ghisalberti in Renate Lunzer ter Marcella Pincherle Ara, žena Angela Are. Vračajo se Luc Orient V avditoriju Doma glasbe bodo drevi ob 21. uri predstavili nov projekt skupine Luc Orient. Skupina je nastala v osemdesetih letih, posebno znana je njihova pesem Gambe di Abebe, ki so jo posvetili maratonskemu tekaču Abebe-ju Bikili. Od prvotnega tria sestavlja danes skupino pet glasbenikov. O delavskih bojih Devi Sacchetto in Gianni Sbrogio sta avtorja knjige Quando il po-tere e operaio, ki pripoveduje o delavskih bojih v Margheri v šestdesetih in sedemdesetih letih. Knjigo bodo predstavili jutri v dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) ob 17.30. slovensko dobrodelno društvo - Podelili Flajbanove nagrade 2009-2010 »Želimo vam veliko uspeha« Letos jo je prejelo 13 študentk in študentov z Goriškega in Tržaškega - Podeljujejo jih v spomin na mecena Mihaela Flajbana Trinajst mladih študentk in študentov je včeraj prejelo Flajbanove nagrade za leto 2009-2010. Nagrade je tri-indvajsetič podelilo Slovensko dobrodelno društvo, ki deluje v Trstu že preko šestdeset let. Leta 1948 je na njegovi ustanovitveni seji sodeloval tudi Mihael Flajban, nekdanji pekarski vajenec, ki je postal eden vidnejših slovenskih trgovcev v Trstu (bil je tudi lastnik pekarne, ki še danes obratuje na vogalu med ulicama Carducci in San Francesco). V spomin na prosvetnega delavca in velikodušnega človeka, ki je večino svojega premoženja zapustil Slovenski prosvetni matici in Slovenskemu dobrodelnemu društvu, je slednje ustanovilo nagrado, ki je namenjena slovenskim univerzitetnikom. V imenu odbora so jih letos podelili Ivo Jevni-kar, Vera Čok Vesel in Silva Gašperšič. Med nagrajenci so bili štirje fantje in devet deklet, ki so se potegovali za glavne podpore (1.500€) in podpore v višini 500 evrov. Nekateri so nagrado prejeli prvič, nekaterim so podporo ponovno podelili: če je pri študiju uspešen, ima namreč vsak nagrajenec pravico do potrditve podpore. Tak je primer Tjaše Mazzucca iz Na-brežine, študentke portugalščine in slovenščine na fakulteti za tolmače in prevajalce, ki je letos ponovno prejela glavno podporo. Isto vsoto sta prvič prejela študentka inženirstva Iva Pertot iz Nabrežine in študent fizike Aljaž Sre-brnič iz Gorice. Podpore v višini 500€ so prvič prejeli študent gradbenega inženir-stva Elija Fajt iz Gorice, študent prava Letošnji nagrajenci na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Mazzinijevi ulici kroma Dennis Heric iz Tržiča, študentka arhitekture Neža Kravos iz Ricmanj, Mihal Nanut, goriška študentka zdravstvene nege, študent ekonomije Martin Peric iz Štivana, Šempolajka Karin Radovič, ki v Ljubljani obiskuje fakulteto za medjezikovno posredovanje, in Jana Zupančič, študentka arhitekture in klavirja. Podporo v višini 500€ so letos ponovno prejele Tanja Zorzut iz Gorice, ki v Rimu obiskuje podiplomski študij novinarstva, Bazovka Sara Zupančič, ki obiskuje podiplomski študij klavirja, in Nina Žvab, ki na milanski univerzi Bocconi obiskuje ekonomsko fakulteto. (pd) AcegasAps Pokopališka in pogrebna služba Preklic za opuščene grobove na pokopališču pri Sv. Ani in na bivšem vojaškem pokopališču v Trstu Obveščamo, da je Občina Trst sprožila postopek za izgubo pravice do oz. za preklic opuščenih grobov, ki se nahajajo na pokopališču pri Sv. Ani in bivšem vojaškem pokopališču. Na podlagi zahteve upravičencev je možna prekinitev postopka. Uredbe in seznam zadevnih grobov so na razpolago v Uradih za pokopališke storitve in pri Občinskih okrožjih. Obvestilo je v skladu z zakonom št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in sklepom odbora št. 305/2003. 589 Petek, 26. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 GLEDALIŠČE MIELA - Niz o pogledu na vojno Občutena pripoved o partizanski kurirki Marta Cuscuna v svoji monodrami pripoveduje o izkušnji Ondine Peteani Marta Cuscuna je mlada igralka in gledališka ustvarjalka iz Tržiča z močno osebnostjo, polna idej in prekipevajoče energije. V torek je nastopila v gledališču Miela na tržaškem nabrežju v monodrami E bello vivere liberi v okviru kratkega niza posvečenega vojni tematiki. Predstava je povzeta po življenjepisu prve italijanske partizanske kurirke Ondine Peteani iz Ronk, ki jo je spisala Anna Di Gianantonio, in opisuje odporništvo z neposrednostjo in svežino, ki ga po tolikih togih retoričnih proslavah nismo več vajeni, pa tudi z občudovanjem, ki ga je v teh časih bolj redko slišati. Predvsem je v predstavi presenetljiv pristop, ki združuje s čustvom nabiti način ljudskega pripovedovanja s pozornostjo do pomembne tematike in idealov, kot tudi tenkočutno prikazovanje krutosti vojne in trpljenje jetništva v nacističnem taborišču, kar ji uspe s pomočjo lutk. Za predstavo je Marta Cuscuna leta 2009 prejela nagrado Scenario per Ustica. Igralka pripoveduje v tretji osebi, a se tudi istoveti s protagonistko, Ondino Peteani, ki je zrasla v za takratne čase nekonformistični družini in je svoje protifašistično delovanje začela pri sedemnajstih letih in ko je bila stara devetnajst let je bila deportirana. Pripoved o političnem delovanju in vojaških akcijah se skladno prepleta s čustvovanjem mladega dekleta, ki je optimistično odprto svetu in Pripoved Marte Cuscuna je bila zelo neposredna in živa kroma jo optimizem in zmožnost odpora ne zapustita niti v najbolj tragičnih trenutkih. Poleg tega v nastopu Marte Marta Cuscuna zaživijo prebivalci iz Ronk in iz naše dežele v svoji neposredni ljudskosti, poleg tega so z nepristransko objektivnostjo prikazani tudi odnosi med slovenskim in italijanskim osvobodilnim gibanjem v duhu sodelovanja brez sovražne ga nasprotovanja. (bov) Včeraj danes U Kino BOLJUNEC - Drevi Trst in njegovo podzemlje Trst je mesto, v katerem se prepletajo zgodovina, umetnost in narava. Mesto pa ima tudi veliko skrito bogastvo, ki je večini od nas nedosegljivo. Govorimo o tržaškem podzemlju, ki je prepredeno s kanali, galerijami in zaklonišči. V njegovem osrčju so tudi brezna in še mnogo drugih podzemnih zgradb, ki so služile med vojno, najbolj znana med njimi je verjetno mreža galerij, ki se razprostira pod Ulico Romagna in je znana kot Kleine Berlin. Te podzemne strukture lahko obiščemo le organizirano in s primerno opremo, zato so večini od nas nedosegljive. Vse, ki jih tematika zanima pa bodo lahko, s pomočjo fotografij, tržaško podzemlje spoznali na večeru, ki so ga pripravile članice Skupine 3555. Predaval bo inž. Sergio As-hiku, ki se poklicno ukvarja z urbanistiko in je raziskovanju tržaškega podzemlja posvetil ogromno svojega časa. Predavanje (v italijanščini) bo danes, 26. februarja, v društveni dvorani Gledališča F. Prešeren v Boljuncu in se bo pričelo ob 20.30. (so) Danes, PETEK, 26. februarja 2010 ANDREJ Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.47 - Dolžina dneva 10.58 - Luna vzide 15.10 in zatone ob 5.17. Jutri, SOBOTA, 27. februarja 2010 GABRIJEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,5 stopinje C, zračni tlak 1010,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 97-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 27. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SKD Barkovlje s pokroviteljstvom __ ZSKD in III. Bonafata 6 Slovenske prosvete VABI BANES, 26. FEBBUABJA NA VEČER Gilbert Civardi pripoveduje Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksandrinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30 OBČINA ZGONIK v sodelovanju s \ KRD Dom Briščiki V. prireja DANES - petek, 26.2.2010, ob 20.00 v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih "n Prešernovo proslavo Nastopila bo pevska skupina Hrušiški fanti Vabljeni! SKD IGO GRUDEN Ob Dnevu slovenske kulture in ob poimenovanju občinske knjižnice v Nabrežini PRIREDITEV V CAST Nade Pertot SODELUJEJO: Majda Artač, Marija Češčut, Tatjana Roje, recitatorji NSS Igo Gruden, pevska zbora DPZ Kraški Slavček in MePZ Igo Gruden Danes, 26. februarja 2010, ob 20.00 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini VABLJENI! ¿i Čestitke AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Genitori e figli: agitare bene prima dell'uso«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Il concerto«. CINECITY - 16.20, 19.00, 21.45 »In-victus -L'invincibile«; 16.30, 19.40, 22.00 »Codice Genesi«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Genitori e figli: agitare bene prima dell'uso«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Wolfman - Volkodlak«; 20.00 »Il figlio piu piccolo«; 18.05, 22.00 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 16.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; 16.05 »Alvin Superstar 2«; 16.30, 18.00, 20.00, 21.15 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.20, 20.15, 22.15 »Il figlio piu piccolo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.50, 20.00, 22.15 »Invictus«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.30, 20.40, 22.20 »Il missiona-rio«; 19.00 »A single man«. KOPER - KOLOSEJ - 19.20 »Možje, ki strmijo v koze«; 15.00, 17.10, 21.20 »V zraku«; 13.20, 19.00, 21.40 »Valentinovo«; 19.50, 21.50 »Volkodlak«; 14.20, 16.10, 18.00 »Alvin in veverički 2«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Codice Genesi«; Dvorana 3: 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar 3D«; 22.30 »Soul Kitchen«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che fine hanno fatto i Morgan?« SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Codice Ge-nesi«; Dvorana 2: 17.30 »Avatar-3D«; 20.20, 22.15 »Wolfman -Volkodlak«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Genitori e figli: agitare bene prima dell'uso«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Invic-tus«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Il figlio piu piccolo«. Špeli in Mihaelu se je pridružil bratec JANEZ. Mamici Mojci in oč-ku Adamu iskreno čestitamo Simo-netovi. JOLI! Še vedno direktorica je pri hiši in vsak od nas jo vedno usli-ši. Včasih se z nami vsemi razjezi in za kazen jih slišimo vsi. Danes pa smo se vsi tukaj zbrali, da bi z njo praznovali, iz vsega srca ji zaželeli, da bi se ji obetali najlepši dnevi. Vsi domači. S Izleti KOŠARKARSKI KLUB BOR prireja od sobote, 3. aprila, do ponedeljka, 5. aprila, velikonočni avtobusni izlet v Terme Radenci na slovensko Štajersko. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije in prijave: 348-2821370 in 348-8011601. IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Koebenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Graziello Gregorič darujeta Nadja in Miran 50,00 evrov za združenje Amici del cuore. V spomin na dragega Petra Rogeljo darujejo bivši sošolci Aleksander (Saša) Volčič, Mirjan Mikolj in Neva Ferluga 60,00 evrov za SKD Vi-gred. V spomin na dragega Petra Rogeljo darujejo družine Cunja, Pertot-Stanič in Čebulec-Tonet 60,00 evrov za SKD Vigred. Ob obletnici smrti drage mame Ide Budin por. Milič daruje hči Stana z družino 30,00 evrov za SLPZ Doberdob. Namesto cvetja na grob Lidije Carli por. Furlan darujeta Stana in Ninko Lazar 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. [HI Osmice Loterija 25. februarja 2010 Bari 41 7 50 89 86 Cagliari 12 81 4 75 60 Firence 53 43 1 21 13 Genova 19 38 90 66 27 Milan 4 2 56 63 57 Neapelj 73 3 13 46 16 Palermo 82 88 72 41 51 Rim 78 15 43 11 65 Turin 70 36 88 31 57 Benetke 15 3 32 17 56 Nazionale 19 61 72 79 12 FRANC IN TOMAŽ nudita v Mavhinjah belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. Super Enalotto Št. 24 1 64 67 68 79 90 jolly 59 Nagradni sklad 3.696.909,55 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 40.500.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 12 dobitnikov s 5 točkami 46.211,37 € 1.506 dobitnikov s 4 točkami 368,21 € 60.614 dobitnikov s 3 točkami 18,29 € Prispevki V spomin na drago Sonjo Mahnič daruje Stanka Hrovatin 50,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na gospo Sonjo Mahnič darujeta Sonja in Olga Kralj 40,00 evrov Superstar 25 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.155.284,25 € 2 dobitnika s 4 točkami 36.821,00 € 276 dobitnikov s 3 točkami 1.829,00 € 4.814 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.289 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 70.899 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 590 TRST Petek, 26. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 S Poslovni oglasi NABREŽINA, PRODAM SONČNO STANOVANJE: kuhinja, dnevna, 2 sobi, kopalnica, shramba, podstrešje, 2 parkirišči v garaži, samostojno ogrevanje, 81 kv.m. Zanimiva cena. Tel.333-4536659 DOM ZA STAREJŠE - v prijaznem ambientu nudi celotno oskrbo in nego - trenutno prosta ležišča. Tel. 328-5319691 MEDIC HOTEL RENČE - SLOVENIJA. Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ Sobota, 27.2., PLES liscio, karaibski, južnoameriški plesi s skupino Aglais; sobota, 6.3., PLES ob dnevu žena. Dobrodošle rezervacije 040-2209058 H Mali oglasi PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 349-5204007 v večernih urah. DAJEM V NAJEM garsoniero v Sežani. Tel. na št. 333-3901512. IŠČEM DELO kot varuška ter nudim pomoč otrokom pri pisanju domačih nalog. Telefonska številka: 3453594409. PO DA RIMO mladega simpatičnega psička mešane pasme. Tel.: 3406600709 (v večernih urah). PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane. Tel. št.: 338-7412320. PRODAM ekstra deviško oljčno olje, cena po dogovoru. Poklicati na tel. št.: 348-5913171 ob večernih urah. PRODAM traktor Ferrari Cobram 40, star 5 let, 500 ur dela. Tel. št.: 3356950945. PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO pri Domju, površina 120 kv. m s 200 kv. m dvorišča. Cena 320.000,00 evrov. Poklicati na tel. št. 339-6085622 po 19. uri. PRODAM STANOVANJE pri Sv. Ivanu, 65 kv.m., 3. nadstropje z dvigalom, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, spalnica. Cena po dogovoru. Tel.: 3337225450. PRODAM TRAKTOR massei ferguson 135 mk 3 (primeren za vinograd). Tel. št. 338-5098764. 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bo danes, 26. februarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 7. marca, od 10. do 12. ure. Na predstavitev šole in učnih smeri so toplo vabljeni starši dijakov, ki se bodo letos vpisali na višjo srednjo šolo. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do danes, 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Na-brežina - Nabrežina 102 (tel. 0402017375). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča zainteresiranim, da je tajništvo ravnateljstva odprto za vpisovanje vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. Prav zaradi tega podčrtujemo, da je zadnji dan vpisov v soboto, 27. februarja od 9.00 do 12.00. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogledajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Domju. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 1. marca. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.3012.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.san-dorligo-dolina.it. DPZIO JOŽEF ŠTEFAN IN DTTZG ŽIGA ZOIS prirejata v četrtek, 4. marca, ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah informativno srečanje na temo »Naša tehnična zavoda v luči reforme«. Pogovor o: tehnični izobrazbi v skladu z evropskimi smernicami, sinergiji šole s svetom dela, kakovosti priprave na tehnične poklice, dobri osnovi za višji tehnični in znanstveni študij. Vabljeni starši, učenci, profesorji in vsi, ki vas zanima razvoj naših tehničnih šol! Ü3 Obvestila KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do danes 26. februarja, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 pireja danes, 26. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča predavanje »Trieste sopra e sotto« (Trst od zgoraj in od spodaj) - zgodovinsko, tehnično in zanimivo popotovanje skozi stoletja po tržaških ulicah in njegovem podzemlju. V italijanščini bo predaval, s pomočjo fo- tografskih posnetkov, inž. Sergio As-hiku. Vabljeni. TPK SIRENA organizira družabni popoldan s »tombolo« danes, 26. februarja, s pričetkom ob 17. uri. Poskrbljeno je tudi za brezplačni topli prigrizek. Vabljeni člani, simpatizer-ji in prijatelji. FUNDACIJA ELIC vabi tvojega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30 ure: 27. februarja - Španščina; 13. marca - Gibanje in Yoga za otroke; 20. marca -Znanost in igra: Zrak in letenje, zgradimo leteči balon; 27. marca: Risanke in vzgojne risanke - delavnica in kinoforum. Čakamo vas na sedežu na ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na: 040-55273, 3200488202. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi vse otroke iz vrtca in osnovne šole na »Dan odprtih vrat«. Delavnice bodo potekale na velikonočno temo. Prvo srečanje bo v soboto, 27. februarja, s skupnim srečanjem ob igri, dne 6. marca - ustvarjanje velikonočnih voščilnic, dne 13. marca - kreativni pir-hi, dne 20. marca - pripravimo in spe-čemo pinco, dne 27. marca - oblikovanje oljčnih vejic. Delavnicam in igram, glede na starostno dobo otrok, bodo sledile domače animatorke in priložnostni gostje. Toplo vabljeni ob sobotah od 15. ure dalje. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevni tečaj smučanja na Zoncola-nu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Bar-kovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15 v soboto, 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! SZSO vabi vse svoje člane na praznovanje Dneva spomina, ki bo letos potekalo v Brestovici pri Komnu v nedeljo, 28. februarja. Zbirališče ob 9.30 pri bivši šoli v vasi. V jutranjih urah bo program po starostnih vejah, v popoldanskih pa skupni taborni ogenj. Zaključek je predviden za 16.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi prihodnji ponedeljek, 1. marca, na večer posvečen reviji Zaliv. Sodelujeta njen dolgoletni urednik Boris Pahor in Janez Bizjak. Začetek ob 20.30. TEČAJ SUHEGA CVETJA POMLAD 2010- (začetni): 1., 2. in 3. marec od 18.00 do 20.00. Prijave in informacije: Atelje Dom Art, Dunajska cesta 17/A, Opčine. Tel. 040-2158266. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. MLADINSKI CENTER PODLAGA vabi v soboto, 6., nedeljo, 7. in soboto 13. marca, na začetni tečaj ozvočevanja. Tečaj bo trajal 10 ur, vodil ga bo tonski tehnik Martin Ukmar. Informacije in prijave zbiramo do srede, 3. marca na tel. št.:00386-057345004, 00386051204765 ali na e-naslovu: in-fo@mcpodlaga.com. Vabljeni. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje občni zbor volilnega značaja v društvenih prostorih v petek, 5. marca, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 14. marca »Zimski izlet« v Bovec, ki je namenjen gozdovnicam in gozdovnikom, popotnicam in popotnikom, grčam ter bivšim članom. Vabljeni so vsi: smučarji, deskarji in ne-smučarji. Rok prijave je petek, 5. marec do 17. ure. Informacije na www.ta-bornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). SKD VESNA v sodelovanju z gostilno Bita in sekcijo VZPI Evald Antončič - Stojan vabi na praznovanje Dneva žena z večerjo, družabnostjo in plesom v nedeljo, 7. marca, ob 18.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu. Rezervacije: tel. 040-2209058, informacije: 340-7235369 - Sara. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 7. marca, po maši od 11. ure bomo počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtu, ki se po njem imenuje (pri bar-kovljanskem portiču). KRUT začenja v sredo, 10. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Ankaranu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo na društvenem sedežu vsak četrtek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 11. marca. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov AN-PEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 12. oz. 13. marca s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev, ob petkih zjutraj, skupina 12-36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' za začetnike. Info: noeinfonoe@yahoo.it ali na tel. št.: 349-8419497. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040-370846. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikrpan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterverri@yahoo.it, ro-janskikrpan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. H Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA še danes, 26. februarja, bo na ogled razstava akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hla-vaty - Oče in sin«. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Urnik: od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KRD Dom Briščiki prireja danes, 26. februarja, ob 20. uri v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih Prešernovo proslavo. Nastopila bo pevska skupina Hrušiški fantje. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksan-drinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na »Prireditev v čast Nade Pertot« danes, 26. februarja, ob 20.30. Sodelujejo Majda Artač, Marija Češčut, Tatjana Rojc, recitatorji NSŠ Igo Gruden in pevska zbora Kraški slavček in Igo Gruden. SPDT vabi danes, 26. februarja, v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na stereoskopski sprehod po gorskem svetu. Predstavo bodo oblikovali člani Stereoskopske-ga društva iz Ljubljane. Pričetek ob 20.30. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO KMETOVANJE prireja danes, 26. februarja, ob 20. uri na sedežu Antropozofskega združenja v Ul. Mazzini 30 »Predavanje o čebelah«. Prof. Michele Codogno bo z antro-pozofskega stališča govoril o tesni povezanosti med čebelo in človekom. Vstop prost. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Večer slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-letnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja, ob 20. uri. SKD IGO GRUDEN prireja v soboto, 27. februarja, ob 15. uri, pravljično urico. Knjižničarka Marija Umek bo pripovedovala pravljico »Temna, temna noč«, sledila bo delavnica izdelovanja svetilk. Toplo vabljeni malčki iz vrtca in otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bodo v soboto, 27. februarja, otvorili razstavo starodavnih mašnih oblačil in sakralnih predmetov »Zup-nijska podstrešja pripovedujejo našo krščansko zgodovino«. Razstava bo na ogled do nedelje, 14. marca, s sledečim urnikom: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19 ure, ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 12. ure. MLPS - OPZ ANTON MARTIN SLOMŠEK iz Bazovice, vabi na proslavo 40. letnice neprekinjenega delovanja zbora, ki bo v nedeljo, 28. februarja, z začetkom ob 17. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici! SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD -Openska glasbena srečanja. Nedelja, 28. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah: »Slovenski tolkalni duo« (Simon Klavžar in Jože Bagolin). Na sporedu: M.Ravel, Nebojša Zivkovič, Adi Morag, A. Ignatowicz-Glinska, J.S.Bach. Vabljeni! V DOMU JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU bo v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri na sporedu film »Trst je naš«. OB DNEVU ŽENA vas prisrčno vabimo na odprtje razstave slik »Magdalene Cej« v torek, 2. marca, ob 18. uri v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu v Sežani. O razstavi bo govorila Magdalena Svetina Terčon. V kulturnem programu bodo nastopili: Tjaša Cej (vokal), Simon Novak (klavir), Pevska skupina Studenec Pivka pod vodstvom Irene Rep. ZALOŽBE MLADIKA, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA v sodelovanju s KLOP-om vabijo na prvi literarni aperitiv, ki bo v petek, 5. marca, ob 19. uri v Tržaški knjigarni. Pogovor z avtorjem Martinom Kuchlin-gom bo vodila Julija Berdon. PRIMORSKA POJE 2010 Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica ter Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije »Primorska poje 2010« v soboto, 6. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu. Nastopili bodo: MoPZ Krom-berški Vodopivci - Kromberk, Vokalna skupina Unica - Postojna, MoPZ Izola, MoPZ in MePZ Justin Kogoj - Dolenja Trebuša, MePZ Brni-stra - Koper. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, ob 18.30 v Bazovski dom na kulturni večer Od ljubezni ... do ljubezni v izvedbi članov dramske skupine in moške pevske skupine Kraški dom iz Repenta-bra. Vabljeni. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adriatic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vodnik-Dolina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pasquale Be-senghi Degli Ughi«-Izola, Vokalna skupina/ Gruppo vocale ANSIBS-Štarancan, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Primorskem-Koper. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v četrtek, 11. marca »Spominski večer Nadje Kriščak« in predstavitev njene knjige ob sodelovanju Stu ledi. O knjigi in avtorici bosta spregovorila Marko Tavčar in ilu-stratorka Jasna Merku. Začetek ob 20.30. Tajniško osebje slovenskih šol sočustvuje s kolegico Sonjo Gustin ob boleči izgubi mame ANNE 12 Petek, 26. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 SLOVENIJA - Arhivski depoji Zaskrbljujoče stanje v skoraj vseh enotah V obsežnem zborniku, ki ga je uredila Jedert Vodopivec, zbrani podatki Arhivi so ustanove, v katerih je shranjena v različnih medijih zapisana duhovna in pravna zgodovina narodov in njegovih držav. V slovenskem primeru tudi iz obdobij, veliko starejših od države. O njihovi pomembnosti je odveč izgubljati besede, nikakor pa ni odveč opozarjanje arhivskih delavcev na večidel nezadovoljivo, na nekaterih lokacijah tudi kritično zaskrbljujoče stanje stavb oziroma prostorov, v katerih je shranjeno arhivsko gradivo. Na te razmere so opozorili arhivisti na svojem zborovanju leta 2007 v Velenju, ko so tudi sklenili oceniti in opisati materialno stanje posameznih depojev. Rezultati raziskave s prikazom uporabljene metodologije so zdaj zbrani v obsežnem zborniku Arhivski depoji v Sloveniji, ki ga je uredila Jedert Vodopivec, izdal pa Arhiv republike Slovenije. Skupni imenovalec tegob vseh arhivov od državnih do regionalnih je pomanjkanje prostora. V arhivu Univerze v Ljubljani, Zgodovinskem arhivu na Ptuju in Pokrajinskem arhivu v Kopru so na primer police povsem polne, na terenu pa čaka na prevzem še dva-, trikrat toliko gradiva, kot ga je že obdelanega! Pogosto tudi v prostorih, ki so na voljo, ni pogojev za varno hranjenje gradiva, pa naj gre za dokumente na papirju ali za kolute s filmi, fotografije ter gradivo na zvočnih in drugih medijih. S prostorsko stisko se, razen deloma v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, srečujejo tudi v večjih arhivih, ki jih upravlja Cerkev. Skoraj vsi arhivi in njihovi zunanji depoji domujejo v stavbah, ki niso bile zgrajene za ta namen: v nekdanjih šolah, vojašnicah, meščanskih hišah, tudi v kleteh in na podstrešjih. Večina jih je bila prirejena ali obnovljena pred več desetletji, nekateri pa strokovne ureditve sploh še niso dočakali. Ponekod arhive ogroža vlaga ali nevarnost grozi v dotrajanih napeljavah, drugod naredijo več škode prah in različni škodljivci, nekatere zunanje enote niso zadovoljivo zavarovane pred vlomom in vandalizmom, itn. Slovenski arhivisti torej bijejo plat zvona. Vsekakor bo- TRŽAŠKO GLEDALIŠČE LA CONTRADA Paolo Poli s svojsko odčitavo povesti Goffreda Pariseja lje prej, preden bi navček oznanil izgubo kakšnega nenadomestljivega dela naše pravne in kulturne dediščine. Iztok Ilich Paolo Poli je na italijanski gledališki sceni ustvaril čisto poseben žanr, v katerem je s skrajno in lahkotno eleganco združil vsakovrstne elemente italijanske cenene in kičaste kulture dvajsetega stoletja, še zlasti neumne popevčice in šale ter dov-tipe, in jih kot z dotikom čarobne palice spremenil v briljantno zabavno, a žgočo kritiko hipokrizije, ki je prevevala italijansko družbo in njene deklarirane, v bistvu pa malo spoštovane vrednote. Polijeva čarobna palica je globoka in prefinjena omika in domačnost z vsemi oblikami umetnosti, seveda pa tudi izreden gledališki talent in smisel za ritem. S svojimi predstavami in še zlasti z liki gosposkih meščanskih dam in zafrkljivimi popevčicami v falzetu je od šestdesetih let dalje očaral množice gledaliških gledalcev, pred katere se osemdeset let star vrača z zanj značilno odčitavo povesti iz zbirke Sillabari italijanskega pisatelja Goffreda Pariseja, ki se je enako kot Poli rodil leta 1929, a v Vicenzi, medtem ko je Poli iz Firenc. Predstava je ta teden na sporedu v tržaški Bob-biovi dvorani v okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada. V zbirki Sillabari (Abecedniki) je Goffredo Parise združil čisto posebne povesti, ki jih je od leta 1972 do leta 1982 pisal za Corriere della Sera. Nekateri jih opredeljujejo kot virtualne romane, sam avtor pa jih je imenoval pesnitve v prozi. V njih je opisal drobne junake in njihova drobna čustva ter doživetja, ki pa so presenetljiva in neizbrisno obarvajo vse njihovo življenje. Pripovedi preveva nekakšna vdana melanholija, v kateri ne manjka pridih sladkosti. Paolo Poli je izbrane pripovedi, ki so pisane v tretji osebi, priredil v monologe, nekatere tudi v dialoge, in vanje vtisnil svoj ironični pečat, s katerim je izbrisal avtorjevo dobrodušno prizanesljivost. Med pripovedi so v Polijevem stilu vrinjene popevke in melodije iz dobe od tridesetih do šestdesetih let prejšnjega stoletja ter seveda plesne točke v stilu italijanskega kabareta istih let. V prijetni predstavi poleg Pao-la Polija nastopajo Luca Altavilla, Alberto Gamberini, Alfonso De Filip-pis in Giovanni Siniscalco, vsi še najpogosteje v ženski preobleki. Scenografija Emanueleja Luzzattija se navezuje na slikarstvo dvajsetega stoletja, bogate in pisane kostume je ustvarila Santuzza Cali, scensko glasbo je izbrala Jacqueline Perrotin, za koreografijo je poskrbel Alfonso De Filippis. (bov) ODKRIJ UGODNOSTI NOVIH EKOSPODBUD »RENAULT 2010«. IZRAZI SVOJO ŽELJO PO SPREMEMBAH. ecoincentivi RENAULT 2010 IN ŠE... BRE2 OBRESTNO FINANCIRANJE, BRE2 PREDUJMA IN S 4-LETNIM JAMSTVOM *Znižane cene ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen, s pobudo »Eco incentivi Renault« veljavno za katerokoli vozilo za odpad registrirano do vključno 31.12.2000 In v posestvu lastnika vsaj 6 mesecev. Pr. financiranja na vozilu Renault Twlngo1.2 75 cv za 8.300€: brez predujma, 36 obrokov po 250€, ki vključujejo formulo Flnanzlamento protetto, 1. leto zavarovanja proti kraji In požaru Renassic In brezplačno jamstvo s formulo »Asslstenza Non Stop Gold«, ki predvideva, poleg že predvidenega za 2-letna vozila, naknadno jamstvo za 2 leti/80.00 km od datuma 1. registracije vozila. TAN 0%; TAEG 2,81 %; stroški za postopek 250€ + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe FlnRenault. Informacije na sedežu In na spletni strani www.flnren.it; reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja do 15.03.2010. Emisije C02: od 119 do 130 g/km. Poraba (kombiniranavožnja): od 5,1 do 5,91/100 km. PRIČAKUJEMO TE V SOBOTO, 27. IN V NEDELJO, 28. FEBRUARJA PR0GETT0 3000 Ulica Flavia 118 - 34147 Trst Tel. 040281212 • Ulica Div. Julia 4 - 34079 Staranzano (G0) Tel. 0481413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481522211 Ulica Aquileia 108 - 33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 043133647 592 SVET Petek, 26. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 UKRAJINA - Novi predsednik včeraj prisegel pred parlamentom Janukovič: Ukrajina bi morala biti evropska, a neuvrščena Slovesnost v vrhovni radi bojkotirala prejšnji predsednik Juščenko in premierka Timošenko KIJEV - Viktor Janukovič je včeraj prisegel kot novi ukrajinski predsednik, pri tem pa se je zavzel, da bi morala biti Ukrajina evropska država, a neuvrščena, torej ne kot del kakega bloka. Ukrajina torej ne bi smela iskati članstva v Natu ali v organizaciji kolektivne obrambe, ki jo v Srednji Aziji vodi Rusija, meni Janukovič. "Izzivi, s katerimi se soočamo v mednarodni skupnosti, pomenijo, da se jim moramo posvetiti skupaj, v širšem formatu. Pripravljeni smo sodelovati v tem procesu kot evropska, a neuvrščena država," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Janukovič v svojem inavgura-cijskem govoru. Janukovič je v preteklosti že večkrat izrazil prepričanje, da si Ukrajina ne bi smela prizadevati za članstvo v Natu, medtem ko sta njegov predhodnik Viktor Juščenko in tudi premierka Julija Timošenko bolj naklonjena približevanju Ukrajine tudi Severnoatlantskemu zavezništvu. V Natu na drugi strani pravijo, da so vrata Ukrajini odprta, če bo tako želela in če bo seveda izpolnjevala pogoje za članstvo. Po drugi strani Janukovič, ki ga mnogi sicer opisujejo kot proruskega, ni naklonjen niti organizaciji Kolektivne varnostne pogodbe (CSTO) v kateri so Armenija, Belorusija, Kazahstan, Kirgi-zistan, Tadžikistan, Uzbekistan in Rusija. Pogosto to organizacijo označujejo kot "rivalsko" Natu, saj je osnovni namen delovanja podoben - napad na eno članico pomeni napad na vse članice organizacije. Članice CSTO se tudi zavezujejo, da ne bodo vstopale v vojaška zavezništva z drugimi. Janukovič je včeraj zaprisegel pred ukrajinskim parlamentom, slovesnost v vrhovni radi pa je bila zaznamovana z bojkotom premierke Ti-mošenkove, poraženke drugega kroga volitev 7. februarja. Timošenkova še vedno ni priznala tesnega poraza. Janukovič jo je namreč premagal za vsega 3,5 odstotne točke, Timošenkova pa trdi, da s pomočjo prevare. Vrnitev Janukoviča na vrhovni politični položaj v Ukrajini zaznamuje konec obdobja oranžne revolucije, ki se je leta 2004 začela na predsedniških volitvah med njim in Juščenkom. So se pa po njegovi zmagi še okrepile politične delitve med vzhodom in zahodom Ukrajine; vzhod podpira Janukoviča, zahod pa Timošenkovo. Januko-vič Timošenkovo zaradi poraza na volitvah tudi poziva k odstopu, sama pa ga po drugi strani izziva, naj jo poskuša odstaviti, če misli, da mu bo to lahko uspelo. (STA) Predsednik Janukovič na umestitveni slovesnosti ansa Moamer Gadafi LIBIJA - Zaradi minaretov Gadafi za sveto vojno proti Švici BENGAZI - Odnosi med Švico in Libijo se utegnejo dodatno zaostriti, potem ko je libijski voditelj Moamer Gadafi včeraj pozval k sveti vojni, džiha-du, zoper Švico zaradi njene prepovedi gradnje minaretov. Ob tem je med drugim dejal: "Džihad proti Švici, proti sionizmu, proti tuji agresiji ni terorizem," poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal v nagovoru pred številno množico v Bengaziju, kjer se je udeležil praznovanj ob rojstnemu dnevu preroka Mohameda, je potrebno džihad razglasiti proti neverni in odpadniški Švici, ki "uničuje domove Alaha". Poudaril je še, da je vsak musliman po vsem svetu, ki ima posla s Švico, nevernik in proti islamu, proti Mohamedu in Koranu. Pozval je k bojkotu Švice in njenih izdelkov, pa tudi letal, ladij in veleposlaništev. Na referendumu 29. novembra lani se je proti gradnji minaretov v Švici izreklo 57,5 odstotka volivcev, kar je dvignilo precej prahu, predvsem v muslimanskem svetu. Ta prepoved pa je romala tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Že predtem je za precej odmevnosti poskrbel izbruh "afere Hanibal". Gre za libijsko-švicarski diplomatski spor zaradi aretacije Hanibala Gadafi-ja in njegove žene v ženevskem hotelu julija 2008, ker naj bi grdo ravnala s hotelskim osebjem. Libija se je posledično med drugim odločila prekiniti izdajanje vizumov za članice schengenskega prostora, to pa je bila tudi tema, ki so jo ta teden obravnavali tako zunanji kot notranji ministri Evropske unije. Italijanski notranji minister Roberto Maroni je včeraj v Bruslju opozoril, da ravnanje Švice v vizumskem sporu z Libijo ogroža prihodnost schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah. Minister poudarja, da ni bilo prav, da je Švica uporabila schengen - mehanizem mednarodnega sodelovanja - za reševanje dvostranskih sporov. Če je to načelo sprejemljivo, potem je to po njegovih besedah konec schengenskega prostora, saj bo vsaka država v prihodnje probleme s tretjo državo reševala na tak način in s tem otežila življenje drugim schengenskim članicam. Maroni je opozoril tudi, da se lahko Libija nadalje maščuje tudi tako, da sprosti nadzor nad nezakonitimi migracijami, ki potekajo čez njeno ozemlje predvsem v Italijo in na Malto. (STA) ansa ALBANIJA - Po spornih volitvah Opozicija po več mesecih znova v parlamentu TIRANA - Albanska opozicijska Socialistična stranka se je po več mesecih sinoči vrnila v parlament, potem ko je od spornih lanskih junijskih parlamentarnih volitev njegovo delo obstruirala. Vodja stranke Edi Rama je v sredo pojasnil, da so se za vrnitev odločili, da bi vladni večini dali še eno priložnost za rešitev krize po parlamentarni poti. Poslanci socialistov so sinoči s prisego v albanskem parlamentu tudi dejansko končali bojkot. Rama je sicer že v sredo opozoril, da bodo obnovili organizacijo protestov, če ne bo ugodeno njihovi zahtevi po parlamentarni preiskavi zakonitosti volitev in po ponovnem štetju glasov, kar vladna koalicija premiera Salija Berishe sicer še vedno zavrača, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po oceni socialistov, ki so se s 65 poslanci v 140-članskem parla- mentu na volitvah uvrstili na drugo mesto, je na volitvah prišlo do množičnih nepravilnosti. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki je nadzirala potek volitev, je sicer ugotovila precejšen napredek v volilnem procesu v državi, a obenem priznala, da je na volitvah prišlo do nekaterih kršitev. Mednarodna skupnost, še posebej Evropska unija, so izražali zaskrbljenost zaradi podaljševanja politične krize v državi in njenega vpliva na njeno približevanje EU, potem ko je Albanija aprila lani vložila prošnjo za članstvo. Zaradi bojkota opozicije dela parlamenta so bile namreč blokirane tudi reforme, ki jih država zelo potrebuje. Zunanji ministri EU, ki so novembra lani ocenili, da je Albanija storila pomemben napredek, so prošnjo uradno posredovali Evropsko komisiji, ki bo sedaj pripravila mnenje o napredku v državi. (STA) Ahmadinedžad v Siriji grozi Izraelu z "izbrisom" DAMASK - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj v Siriji znova zagrozil Izraelu z "izbrisom" in napovedal "novi Bližnji vzhod brez sio-nistov in kolonistov". Izrael je zdaj po njegovem mnenju "v slepi ulici brez izhoda" in se bliža koncu obstoja. "Čas ne teče v korist okupatorjev," je dejal Ah-madinedžad ob obisku v Damasku. Iranski predsednik je v Damasku po srečanju z sirskim gostiteljem, predsednikom Bašarjem al Asadom, opozoril, da bodo proti Izraelu, če se bo odločil za kako vojaško akcijo, združno nastopili Iran, Sirija, Irak in Libanon. Pri tem je namignil na načrte, da naj bi Izrael načrtoval preventivni napad na iranske jedrske objekte. Tudi sirski predsednik Asad ni ostal brez obtožb na račun Izraela, ko je dejal, da sta se z Ahmadinedžadom pogovarjala o "izraelskem terorizmu in zločinih". Tudi on je napovedal skupni odgovor v regiji, če bo Izrael napadel. Poleg tega pa je Asad podprl tudi Iran v njegovi pravici do bogatenja urana. Libanonski predsednik na važnem obisku v Moskvi MOSKVA - Libanonski predsednik Michel Suleiman se mudi na prelomnem obisku v Moskvi, kamor je prispel kot prvi predsednik Libanona. Z ruskim predsednikom Dmitrijem Med-vedjevom, ki je izpostavil pomen obiska za nadaljnje odnose med državama, pa sta govorila predvsem o dvostranskem, tudi vojaškem sodelovanju. Za Medvedjeva, katerega država si prizadeva ohraniti vpliv v arabskem svetu, je obisk libanonskega predsednik prelomen za odnose med državama. Tudi Suleiman se je osredotočil na zgodovinski moment v odnosih med državama, pojasnil pa še, da sta se z ruskim sogovornikom pogovarjala o sklenitvi sporazuma o dolgoročnem vojaškem sodelovanju. EU za novi sporazum z ZDA o bančnih podatkih BRUSELJ - Notranji ministri EU so včeraj v Bruslju ocenili, da je treba nov sporazum med EU in ZDA o prenosu bančnih podatkov iz sistema Swift v boju proti terorizmu skleniti čim prej, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta. Evropska komisija naj bi mandat za pogajanja z ZDA dobila v kratkem. Vprašanje prenosa podatkov med EU in ZDA v imenu boja proti terorizmu sicer že od terorističnega napada na ZDA 11. septembra 2001 sproža polemike v EU, a zelo aktualno je spet postalo po tem, ko je Evropski parlament na februarskem plenarnem zasedanju zavrnil začasni sporazum o prenosu bančnih podatkov med EU in ZDA. (STA) SREČANJE - Po napadih v Mumbaiju Indija in Pakistan obnavljata zaupanje ZN - Glede Falklandskih otokov Argentina pozvala Bana k posredovanju NEW DELHI - Včerajšnje srečanje med Indijo in Pakistanom je prvi korak k ponovnemu vzpostavljanju zaupanja med državama, je po prvem srečanju med visokima predstavnikoma obeh držav po terorističnih napadih v indijski finančni prestolnici Mumbai pred 14 meseci izjavil državni sekretar indijskega zunanjega ministrstva Nirupama Rao. Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še povedal Rao, sta se s pakistanskim kolegom Salmanom Baširjem dogovorila predvsem, da se bodo pogovori med obema državama nadaljevali. "Dogovorila sva se, da ostaneva v stikih," je dejal Rao. Dodal pa, da zaradi nerešenega "vprašanja zaupanja" po napadih v Mumbaiju razmere še niso zrele za obnovo vsestranskega dialoga. Salman Bašir je po pogovoru ocenil, da osredotočanje Indije na napade v Mumbai-ju zavira napredek v dvostranskih odnosih, New Delhi pa pozval k obnovi pogovorov na vseh ravneh. "To je regija z jedrskim orožjem. Pomembno je, da sta Indija in Pakistan aktivni pri vrsti vprašanj," je poudaril. Menimo, da nam Indija ne more pridigati in govoriti, kako naj ravnamo, je dodal, ob tem pa imel v mislih osredotočenost Indije na vprašanje islamskih skrajnežev v Pakistanu, ki jih New Delhi krivi za napade v Mumbaiju. Ponovil je še, da je boj proti terorizmu prednostna naloga Islamabada in da se zelo zavedajo travm in nasilja, ki ga prinaša. Zato Pakistanu ni mogoče očitati, da omalovažuje problem, je še dejal po poročanju AFP. Z včerajšnjim srečanjem državnih sekretarjev s pakistanskega in indijskega zunanjega ministrstva se je prekinila zamrznitev uradnega dialoga med državama, za kar se je po napadih v Mumbaiju novembra 2008 - ti so terjali 166 smrtnih žrtev, več kot 300 ljudi pa je bilo ranjenih - odločila Indija. Odgovornost za napade je namreč New Delhi pripisal skrajnežem iz Pakistana. Uradno naj bi se New Delhi za obnovo pogovorov odločil, potem ko je presodil, da je Pakistan sprejel nekatere ukrepe proti islamskim skrajnežem, ki delujejo na njegovi strani meje, a ogrožajo tudi varnost Indije. (STA) NEW YORK - Argentinski zunanji minister Jorge Taiana je v sredo v pogovoru generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona pozval k posredovanju pri Veliki Britaniji, da preneha z enostranskimi dejanji na območju Fal-klandskih oziroma Malvinskih otokov in pristane na pogajanja o vprašanju njihove suverenosti. Kot je povedal po pogovoru z Banom na sedežu ZN v New Yorku, ga je tudi pozval, naj Londonu predoči nujnost, da deluje v skladu z več resolucijami Generalne skupščine ZN in njene posebne komisije ter da se usede za pogajalsko mizo z Argentino glede vprašanja suverenosti nad otoki. Generalna skupščina ZN od leta 1965 vsako leto sprejme resolucijo, v kateri poziva stani k obnovi pogajanj o prihodnosti tega spornega otočja in da naj prenehata z enostranskimi ravnanji. "Argentina je pripravljena za dialog," je še dodal minister ter Veliko Britanijo obtožil, da nanj ni pripravljena, kar je po njegovem mnenju še posebej obžalovanja vredno glede na to, da je stalna članica Varnostnega sveta ZN. V Buenos Airesu so napovedovali, da bo Taian med obiskom na sedežu ZN izrazil protest zaradi britanskega naftnega podjetja Desire Petroleum, ki je pred dnevi začelo vrtanje na območju severno od Falklandskih otokov, ki je bilo leta 1982 prizorišče vojne med državama. Čeprav je bila Argentina v omenjeni vojni poražena, si še vedno prizadeva za priznanje suverenosti nad otočjem, ki ga je Velika Britanija zasedla leta 1833. Velika Britanija je zahtevo Argentine po suverenosti nad Malvini, kot Falklande imenujejo v Argentini, nazadnje zavrnila januarja letos. V Buenos Airesu pa sicer zanje predlagajo podobno rešitev, kakršna je veljala za Hongkong. Po izjavi Taiana je britanski veleposlanik pri ZN Mark Lyall Grant v sporočilu za javnost poudaril, da London ne dvomi v svojo suverenost nad Falklandi. (STA) 1 4 Petek, 26. februarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Vzgojna ustanova v Ulici Rocca naj bi odprla vrata januarja 2011 V kratkem odprtje gradbišča slovenskih jasli Slovenska konzulta bo z odbornico Romanovo kmalu preučila vprašanje upravljanja Podjetje Clocchiatti Tobia iz Povo-letta je na startnih blokih. V prihodnjih dneh naj bi delavci končno odprli gradbišče v Ulici Rocca, kjer bodo v približno sedmih mesecih uredili prve slovenske jasli v Gorici. Da je začetek del tik pred zdajci, so včeraj povedali pristojni na tehničnih uradih goriške občine, s strani katerih je podjetje čakalo zeleno luč za začetek gradbenega posega. Čeprav bi moralo podjetje, ki je zmagalo javno dražbo, dokončati gradbena dela v 210 dneh, slovenska vzgojna ustanova ne bo začela delovati na začetku šolskega leta 2010-2011, kot je bilo sprva predvideno. Ko bodo zidarska dela nared, bo treba poslopje šele kolavdirati in opremiti, kar pomeni, da bo pred odprtjem minilo še nekaj časa. Pri goriški občini menijo, da bodo jasli s slovenskim učnim jezikom lahko sprejele prve otroke januarja 2011. V poslopju v Ulici Rocca naj bi bilo prostora za nekaj več kot dvajset malčkov, starih od 12 do 36 mesecev; po zadnjih napovedih naj bi jih lahko sprejeli 22, najvišje možno število bo vsekakor 28. Za čimprejšnje odprtje se ob slovenski konzulti pri goriški občini ogreva tudi uprava sama, saj število prošenj za vpis v občinske jasli vedno presega razpoložljiva mesta. V štirih javnih otroških jaslih, ki delujejo na občinskem območju, lahko skupno sprejmejo 136 malčkov (v Ulici Diacono in Sco-gli delujeta sicer tudi dve manjši zasebni vzgojni ustanovi), na čakalni listi pa je trenutno okrog petdeset otrok. V zvezi s slovenskimi jaslimi v Ulici Rocca pa ostaja še vedno odprto vprašanje upravljanja in postopka za izbor malčkov, ki bodo lahko vstopili vanje. Občinska odbornica za šolstvo Silvano Romano in funkcionarka Manuela Salvadei sta pred nedavnim povedali, da se občina še ni odločila, ali bo jasli upravljala sama ali pa jih bo zaupala zunanji zadrugi, kot to že počenja drugje. Romanova je vsekakor poudarila, da se bo pred sklepom posvetovala s predstavniki slovenske konzulte pri goriški občini, do prvih srečanj na to temo pa naj bi prišlo že v prihodnjih tednih. »Z Romanovo se bom srečal v kratkem, razpravo o upravljanju jasli pa bomo vključili tudi v dnevni red prihodnje seje, ki jo bomo sklicali marca,« je povedal predsednik slovenske konzulte Ivo Cotič. Stavba v Ulici Rocca čaka na gradbeni poseg bumbaca GORICA - Slovenske višje srednje šole Dan odprtih vrat Danes med 18. in 20. uro bodo profesorji na razpolago za informacije o posameznih smereh V tem tednu so v slovenskem višješolskem centru v Gorici začeli z dejavnostmi za usmerjanje učencev tretjih razredov nižjih srednjih šol, ki bodo morali do 26. marca izbrati smer, na kateri bodo nadaljevali svojo študijsko kariero. Mnogi so višjo šolo, ki jim najbolj odgovarja, že izbrali, za tiste, ki jih še mučijo dvomi, pa bodo danes v Ulici Puccini priredili prvi dan odprtih vrat. Med 18. in 20. uro bodo profesorji poklicno-tehničnega in licejskega pola na razpolago tretješolcem in njihovim staršem, katerim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh, in sicer klasičnem liceju Trubar, znanstvenem liceju z opcijo uporabne vede in humanističnem li-ceju z ekonomsko-družbeno opcijo Gregorčič, ekonomskem zavodu Zois (upravna smer, finance in marketing), tehnološkem zavodu Vega (smer informatika in telekomunikacije) ter poklicnem zavodu Cankar (šola za trgovske storitve). »Osnovne informacije so tako bodoči dijaki kot starši že dobili v prejšnjih dneh, ko smo jim izročili tudi informativne zgibanke. V ponedeljek, torek in sredo dopoldne so učenci tretjih razredov nižje srednje šole Trinko in nižje srednje šole v Doberdobu obiskali šolski center, kjer so jih sprejeli profesorji in dijaki. V ponedeljek in v torek smo na obeh slovenskih nižjih srednjih šolah priredili tudi srečanje za starše in profesorje, ki sem jim predstavila osnovne razlike med našimi višjimi srednjimi šolami,« je povedala ravnateljica Mihaela Pirih in nadaljevala: »Starši in učenci so vsekakor toplo vabljeni, da se udeležijo dneva odprtih vrat, saj bodo imeli ob tej priložnosti možnost, da postavijo specifična vprašanja in izvejo, kar jih najbolj zanima.« Ravnateljica je podčrtala, da bodo bodoči višješolci in njihove družine imeli tudi v prihodnjih tednih možnost, da pobliže spoznajo slovensko višješolsko ponudbo. V sredo, 17. marca, bo potekal drugi dan odprtih vrat, med 8. in 12. marcem pa bo za osebne pogovore na razpolago tudi ravnateljica. TRŽIČ - Bivša žena poklicala policijo GORICA - Osnutek zdravstvenega načrta Aretirali ljubosumnega Goriška in tržiška porodnišnica in nasilnega moškega bosta po vsej verjetnosti ohranjeni ■ ■■ IHIJIIII«^!! IlIvJItv^H Stranka komunistične prenove kritična do župana Romolija Sklenil je, da brez ženske, ki jo je poročil, ne more živeti. Zato se ji je skušal ponovno približati, izbral pa je napačen način, kar ga je stalo aretacijo zaradi nasilja in ropa. Protagonist dogodka, v zvezi s katerim preiskovalci še niso razkrili podrobnosti, je mlad moški iz Tržiča, ki je v sredo zjutraj napadel bivšo ženo. Mladenič je v dopoldanskih urah pozvonil na vrata stanovanja, v katerem živi ženska, ko je vstopil pa se je znesel nad njo. Začel je z agresivnimi besedami in žalitvami, kmalu pa je prešel k fizičnemu nasilju. Bivšo ženo je začel porivati, nato pa jo je pretepel in ji ukradel mobilni telefon. To je naredil iz ljubosumja, saj je hotel preveriti, ali je bila v stiku z drugim moškim. Prestrašena ženska je kljub bolečinam zbrala dovolj moči in poguma, da je poklicala sile javnega reda. Na kraju je kmalu posredovala policija, ki je najprej skušala pomiriti moškega, nato pa ga je aretirala zaradi nasilja in ropa. SOVODNJE - Drevi srečanje Slovenska društva in evroprojekti Kulturno društvo Sovodnje, ZSKD in SKGZ prirejajo predavanje o evropro-jektih za vse predstavnike in odbornike društev, včlanjenih v ZSKD, ki bo drevi ob 20.30 v sovodenjskem Kulturnem domu. Predavanje »Evroprojekti: zakaj, kdaj in kako« bo vodil Aljosa Sosol, izvedenec na tem področju, ki se s pripravo dokumentacije za evropske projekte ukvarja že dalj časa. Sosol bo obrazložil, kaj so evropski projekti, kaj nudijo in kako se je nanje mogoče prijaviti. Predstavnikom društev bo skratka prikazal, kako lahko pridejo do evropskega denarja. Posebno pozornost bo posvetil trenutnim in bodočim možno- stim financiranja v sklopu dveh glavnih čezmejnih programov Italija-Slovenija in Italija-Avstrija. Ravno v okviru teh dveh programov imajo društva največ možnosti, da pridobijo sredstva za čezmejne pobude na kulturnem področju. Ob čez-mejnih projektih bo predavatelj orisal ostale možnosti financiranja na podlagi evropskih programov, ki jih neposredno podpira Evropska komisija. Zamisel za organizacijo predavanja se je porodila znotraj odbora društva Sovodnje, in sicer na sestanku, ki so ga odborniki imeli decembra lani z goriškim predsednikom SKGZ Liviom Semoličem in z goriško predsednico ZSKD Vesno Tomsič. Deželni odbornik Vladimir Kosic je včeraj predstavil osnutek novega zdravstvenega načrta, v katerega so vključili vrsto popravkov; med njimi zadevajo nekateri tudi goriško zdravstvo, sicer pa se bo tretja deželna komisija o načrtu izrazila 9. marca. Deželni svetniki desne sredine Gaetano Valenti, Federico Razzini in Roberto Marin so izrazili zadovoljstvo, da je bila v dokument vključena obveza o ohranitvi ležišč v kardiološkem in nefrološkem oddelku goriške oz. tržiške bolnišnice. Hkrati svetniki opozarjajo, da sta v osnutku načrta še naprej predvideni porodnišnici v Gorici in Tržiču, za kar si je prizadevala tudi komisija, ki jo je imenovala konferenca županov iz goriške pokrajine. V razpravo o goriški porodnišnici posega tudi krožek Komunistične prenove. Njegovi člani opozarjajo, da se veliko Goričank odpravlja rodit v Tržič in Palmanovo, sodelovanje s Šempetrom pa bi goriški bolnišnici zagotovil kakovostni skok. »Škoda, da župan Ettore Romoli je s slovenskimi sosedi zmožen edino podpisovanja protokolov, ko gre za dejanske projekte, pa mu sodelovanje ne nikakor diši,« pravijo iz krožka SKP. Čezmejno zdravstvo v Gorici Danes bosta deželna odbornika Vladimir Kosic in Federica Seganti sodelovala na celodnevnem simpoziju, ki bo potekal v konferenčnem centru v Ulici Alviano v Gorici in bo posvečen čezmejnemu zdravstvu v Furlaniji-Julijski krajini. Posvet se bo začel ob 9.30. Mladeniča obsojena Na tri leta in deset mesecev zaporne kazni sta bila v sredo na goriškem sodišču obsojena 20-letni Michele Novosel iz Zagraja in 19-letni Enrico Sutteri iz Gorice, ki sta septembra spolno nadlegovala trinajstletnico v pevmskem parku. Mladeniča sta zaprta v zaporu v Pordenonu. Prvo predavanje o stresu Skupnost družin Sončnica iz Gorice bo tudi letos priredila v mesecu marcu sklop predavanj, ki bo posvečen aktualnim temam in različnim področjem (družbi, družini, vzgoji, religiji, življenjskim vrednotam, zdravju). Srečanja so namenjena širokemu krogu poslušalcev. Prvo predavanje bo v torek, 2. marca, ob 20.30, v domu Franc Močnik v Gorici. Srečanje, ki so ga naslovili »Se stres spoprijema z nami ali mi z njim?« bo vodila Helena Jeriček Klanšček, doktorica socialne pedagogike in specializantka psihoterapije, zaposlena na Institutu za varovanje zdravja v Sloveniji. Tečaj ruščine za začetnike Socialno podjetje Ad formandum prireja v Gorici začetni tečaj ruskega jezika, ki ga bo vodila Natalia Bozenenkova Marcon. Tečaj bo potekal na sedežu na Korzu Verdi 51 ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30. Tečaj se bo začel prvega marca, vpisnina pa znaša 270 evrov. Za informacije je na voljo tel. 0481-81826 ali naslov elektronske pošte go@adforman-dum.eu. Vsiljivo ponujala posodo V sredo so imeli novogoriški policisti v postopku dva romunska državljana, stara 27 in 40 let, ki sta na območju Nove Gorice na vsiljiv način ponujala kuhinjsko posodo. Policisti so z njima opravili identifikacijski postopek in ju nato v nadaljnji postopek predali pristojni tržni inšpekcijski službi. (nn) Javna plastika in spomeniki Drevi ob 18. uri bo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini okrogla miza o javni plastiki in spomenikih na Ajdovskem. Sodelovali bodo Josip Korošec, Gojko Zupan, Irene Mi-slej, Maja Marinkovska in Marko Lavrenčič. Višje cene za vodo Na sejah občinskih svetov v Brdih, Šempetru in Novi Gorici so svetniki pred kratkim potrdili nov sistem obračunavanja oskrbe z vodo, ki ga je z novim letom uvedla država in prinaša fiksne stroške, ki jih položnice do zdaj niso vključevale. Ker so skupaj s tem precej dvignili tudi osnovno ceno za kubični meter vode in ceno priključka na kanalizacijo oziroma kanalščino, bodo položnice, ki te dni prihajajo na domove odjemalcev na ožjem goriškem območju, marsikoga neprijetno presenetile z zneski, ki so skoraj enkrat višji kot do zdaj. V štiričlanski družini bodo morali odslej za porabo vode, ki znaša v povprečju okrog 16 kubičnih metrov mesečno, plačati okrog 38 evrov, medtem ko se je do zdaj znesek gibal okoli 20 evrov. (nn) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. februarja 2010 15 dol-jamlje - V Doberdobu nasprotujejo sprostitvi prometa po državni cesti št. 55 Za tovornjake ne bodo prižgali zelene luči Goriški avtoprevozniki močno pritiskajo za širitev ovinkov pri Sabličih Goriški avtoprevozniki močno pritiskajo za širitev ovinkov pri Sabličih in za sprostitev tovornega prometa na državni cesti št. 55, ki je speljana skozi Dol in Jamlje, na doberdob-ski občini pa za tovornjake nikakor ne nameravajo prižgati zelene luči. »Stališče župana, občinskega odbora in svetnikov iz vrst večine je zelo jasno: prepoved tovornega prometa po Dolu in Jamljah mora ostati v veljavi,« poudarja doberdobski župan Paolo Vi-zintin, ki je prepričan, da tovornjaki nikakor ne smejo voziti skozi naseljena območja. Po županovih besedah je leta 2005 stopila v veljavo prepoved tovornega prometa na ovinkih pri Sabličih, kar je že bistveno zmanjšalo število tovornih vozil po Dolu in Jamljah. »Takrat so vožnjo po zelo nevarnem in ozkem odseku pri Sabličih prepovedali vsem tovornim vozilom, ki so daljša od desetih metrov. Leto kasneje so pri Šti-vanu prepovedali vsem tovornjakom, ki prihajajo iz Gorice, da na krožišču z državno cesto št. 14 zavijejo proti desni in nato vozijo proti Tržiču. Na lanskem srečanju na goriški prefekturi, na katerem smo bili prisotni predstavniki občin Doberdob in Devin-Nabreži-na ter zastopniki sil javnega reda, so vsem tovornjakom prepovedali zapustiti avtocesto pri izhodu v Sesljanu; na ta način so preprečili, da bi tovornjaki z avtoceste zavili proti Štivanu in nato po državni cesti št. 55 proti Gorici,« pravi Vizintin in pojasnjuje, da zdaj tovornjaki lahko edino vozijo iz Gorice preko Štivana do Sesljana, kjer imajo možnost, da vstopijo na avtocesto. Na podlagi vseh omenjenih omejitev imajo vsekakor vozniki tovornjakov malo manevrskega prostora, zato pa se je tovorni promet po Jamljah in Dolu zelo znižal. Prebivalci obeh vasi se seveda tega zelo veselijo. Tresljajev zaradi prehoda težkih vozil ni več, vožnja s kolesom ni več tako nevarna, stopnja akustičnega in zračnega onesnaževanje se je izredno znižala. Zaradi prepovedi tovornega prometa so zadovoljni tudi avtomobilisti, saj po Dolu in Jamljah ni več dolgih kolon vozil za počasnimi tovornjaki, poleg tega pa je zaradi njihove odsotnosti vožnja veliko varnejša. Prepoved težkega prometa po Dolu in Jamljah je po drugi strani prizadela goriške avtoprevoznike, ki pogosto poslujejo s tržiškim pristaniščem. »Vsekakor vozniki tovornjakov za vožnjo po avtocesti potrebujejo le par minut več,« opozarja župan Vizintin, ki je imel nekaj neformalnih srečanj s predstavniki družbe ANAS. Avtopre-vozniki so namreč močno pritisnili na cestno podjetje, ki se je pri doberdob-skih upraviteljih pozanimalo, kaj bi menili o morebitni širitvi ovinkov pri Sa-bličih in posledičnem preklica prepovedi tovornega prometa. »Kot protiu- tež za širitev ovinkov in sprostitev tovornega prometa so nam ponudili uresničitev nekaterih javnih del v Dolu in Jamljah, kot sta na primer postavitev protihrupnih pregrad in gradnja kolesarskih stez,« pravi Vizintin in opozarja, da se njegov odbor nikakor ne strinja s širitvijo ovinkov pri Sabli-čih, zato pa ne namerava sprožiti postopka za urbanistično varianto, ki bi omogočila poseg. »Na prvem mestu sta zdravje in varnost Jameljcev in Dolja-nov, saj bi bili s preklicem prepovedi tovornega prometa pod udarom hrupa in izpušnih plinov,« poudarja župan Vizintin in opozarja, da se je na enem izmed zadnjih zasedanj občinskega sveta edino svetnik Severne lige-Ljud-stva svobode Marino Ferfolja zavzel za ponovno sprostitev tovornega prometa po državni cesti št. 55. Po drugi strani župan poudarja, da se je pred kratkim srečal s poveljnikom goriške prometne policije, saj se bliža »sezona« motociklističnih dirk. Ob prvem spomladanskem soncu motociklisti spet sedejo na svoje motorne konjičke in se z njimi odpravijo na vratolomne vožnje po cestah doberdobske občine. V zadnjih letih je bilo več smrtnih žrtev, zato pa je župan pozval policijo, naj poostri kontrole. Policisti so zagotovili, da bodo bolj prisotni na cestah doberd-obske občine, za nadzor prometa pa bodo skrbeli tudi agenti v civilu. (dr) V Dolu je bilo v preteklih letih v nesreče vpletenih več tovornjakov bumbaca dol-jamlje - Drevi pri Bonetih in ob Doberdobskem jezeru Rešujejo krastače Prostovoljci zveze WWF bodo pomagali dvoživkam pri prečkanju državne ceste št. 55 Največ krastač prečka državno cesto št. 55 pri Bonetih gorica - Od 21. do 23. maja eStoria tokrat raziskuje Vzhod »Orienti« (Vzhodi) bo naslov letošnjega zgodovinskega festivala eStoria, ki bo v Gorici potekal med 21. in 23. majem. Po lanski, peti izvedbi pobude, ki je bila posvečena domovinam, državljanstvom in pripadnostim, je združenje eStoria tokrat sklenilo, da usmeri pozornost na vzhodne kulture, njihovo zgodovino in odnos do zahodnega sveta. Tako kot lani, ko je v Gorico priklical rekordno število obiskovalcev, si tudi letos festival obeta velik uspeh, saj se bodo v treh kot po tekočem traku vrstili prestižni gostje, srečanja, spektakli in še marsikaj. Še posebno bogat bo letošnji program »La storia in testa«, ki je posvečen knjižnim novostim. V Gorici bodo prvič v Italiji predstavili knjigo o svetovni zgodovini skozi oči muslimanov »Un destino parallelo. La storia del mondo vista attraverso lo sguardo dell'Islam« Tamima Ansary-ja. Pomembna bo tudi predstavitev knjige o prvi svetovni vojni »Le origini della guerra del 1914« Luigija Albertinija, med katero bosta spregovorila Hew Strachan in Sergio Romano. Med letošnjimi gosti napovedujejo tudi Benedetto Tobagi, Nicolo Di Cosma, Paula Freedmana in Marina Niolo. ronke - Občinski proračun Sociali namenili 4.600.000 evrov Vsebino bilance je župan orisal predstavnikom združenj Med letom 2007 in letom 2010 se je delež proračuna, ki ga je občina Ronke namenila sociali, povišal za celih 73 odstotkov. Pred tremi leti so temu sektorju namenili 2.270.000 evrov, v letošnjem finančnem dokumentu, ki sta ga župan Roberto Fontanot in odbornik Savio Cumin v sredo orisala predstavnikom ronških društev, pa je v ta namen dodeljenih 4.621.150 evrov. »Sestaviti proračun ni bilo lahko, saj je krizo občutiti, prav zaradi tega pa smo veliko denarja namenili sociali,« je povedal predsednik ronškega občinskega sveta Sandro Soranzio, župan pa je spregovoril tudi o investicijah in projektih, med katerimi je izgradnja slovenskega šolskega centra v Romjanu, ki se bo začela jeseni. Proračun za letošnje leto je »vreden« 16.904.807 evrov, ob 43 odstotkih, ki so jih namenili sociali (predvsem stanovanjem in strukturam za ostarele, pa tudi jaslim), pa bodo 857.984 evrov namenili šolstvu in 2.694.971 evrov javnim delom. Prostovoljci zveze WWF bodo drevi pomagali krastačam pri prečkanju državne ceste št. 55 pri Bonetih in ob občinski cesti, ki je speljana ob Doberdobskem jezeru. »Ze tretje leto zapored rešujemo krastače, ki se odpravljajo na parjenje v Doberdobsko jezero, pri čemer prečkajo zelo nevarno cesto, ki povezuje Dol z Jamljami,« pravi predsednik pokrajinske sekcije zveze WWF Claudio Si-niscalchi in pojasnjuje, da navadne krastače (latinsko ime bufo bufo) zimske mesece preživijo skrite pod kamenjem v do-ljanski kotlini ali pa v bolj vlažnih predelih v okolici Doberdobskega jezera. »Konec februarja in marca se krastače iz svojih zimskih skrivališč odpravijo v Do-berdobsko jezero, kjer se parijo. Samice zatem v vodi izležejo jajčeca, nato pa se vrnejo v svoja skrivališča v gozdu,« pojasnjuje Siniscalchi in poudarja, da so že prejšnji teden opravili prvo reševalno akcijo, pri prečkanju ceste pa so pomagali samo trem krastačam. Po besedah Sinis-calchija jih veliko več pričakujejo danes, ko bo topleje kot pred enim tednom, napovedane padavine pa so kot nalašč za krastačjo selitev proti jezeru. Zaradi tega bodo danes, jutri in pojutrišnjem prostovoljci zveze WWF z oranžnimi jopami in svetilkami iskali krastače ob državni cesti pri Bonetih, nato pa jih bodo varno prepeljali na drugo stran cestišča. Kdor bi se jim rad pridružil, jim lahko piše na naslov elektronske pošte monfalco-ne@wwf.it. »V prejšnjih letih smo na večer nabrali tudi po dvajset krastač,« še pravi Si-niscalchi in pojasnjuje, da so svojčas celo predlagali deželi uresničitev podvoza za krastače. »Največ krastač prečka državno cesto št. 55 pri Bonetih, zato smo se zavzeli, da bi pod cesto namestili cev s približno enim metrom premera, skozi katero bi krastače in druge divje živali varno prečkale cesto. Na naš predlog se na deželi niso odzvali, vsekakor nameravamo vztrajati,« pravi Siniscalchi in poziva voznike, naj bodo v marčevskih deževnih večerih posebno pozorni na krastače. Svetuje jim, naj znižajo hitrost in naj se izognejo dvoživkam, ki jih nagon žene proti Doberdobskemu jezeru. (dr) gorica »Ženske pucajo, VI • gledajo TV« »Moški in ženske so različni. Ženske kuhajo, likajo, perejo cunje, pucajo in skrbijo za družino. Moški zidajo, ne kuhajo, ne perejo cunj in gledajo televizijo.« Tako je napisala Katja iz Tolmina, ena izmed 140 udeleženk letošnjega natečaja Glas ženske, ki ga je goriška pokrajina priredila v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica. Nagrajevanje natečaja - letošnja tema je bila Enake možnosti in jaz - bo v pokrajinski sejni dvorani v Gorici v ponedeljek, 8. marca, ob 16. uri, z njim pa bodo počastili mednarodni dan žena. »Že trinajst let prirejamo literarni natečaj Glas žensk, ki je vsako leto zelo uspešen. Letos je poslalo elaborat v italijanskem jeziku sto žensk, v slovenskem pa štirideset, tako da smo z udeležbo izredno zadovoljni,« je poudarila pokrajinska odbornica za enake možnosti Licia Rita Morsolin, ki je včeraj skupaj s zastopnicami raznih ženskih združenj predstavila niz pobud ob mednarodnem dnevu žena. ALEKSANDRINKE - »V drugi polovici aprila bomo izdali knjigo o aleksandrinkah, s katerim se bo zaključil raziskovalni projekt, pri katerem je s pokrajino sodelovala Zveza slovenskih kulturnih društev,« je razložila funkcionarka pokrajine Marjeta Kranner in povedala, da društvo za ohranjanje kulturne dediščinea aleksandrink iz Prva-čine prihodnji mesec prireja izlet v Aleksandrijo, med katerim bodo obiskali kraje, kjer so živele slovenske in furlanske izseljenke. SOS ROSA - Ob dnevu žena prireja združenje SOS Rosa filmski niz Animamente, v okviru katerega bodo v ponedeljek, 8. marca, ob 17. uri v goriškem Ki-nemaxu predvajali film Pane e tulipani. Prostovoljke združenja SOS Rosa so lani nudile pomoč 79 ženskam, ki so bile žrtev nasilja; med njimi je bilo 59 italijanskih državljank, 20 pa je bilo tujk. Letos je pri združenju poiskalo pomoč že 18 žensk. PREDSTAVA - Združenje SOS Rosa, klub Soroptimist, goriška pokrajina in tržiška občina prirejajo dramsko uprizoritev »Vite di donne«, ki je povzeta po knjigi Dacie Maraini »Passi af-frettati«. Gledališka predstava bo uprizorjena jutri ob 10.30 v goriškem Kulturnem domu, v soboto, 6. marca, ob 11. uri pa v občinskem gledališču v Tržiču. ZGODBE - V palači Loca-telli v Krminu bo v ponedeljek, 8. marca, ob 18.30 večer, ki ga bodo oblikovale prostovoljke iz raznih ženskih združenj. Vsaka bo pripovedovala svojo zgodbo in pojasnila dejavnosti svojega združenja. STO SVEČK - Delegacija društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prva-čine bo danes ob 10. uri na njenem domu v Gorici obiskala Matildo Vidmar, eno redkih še živečih aleksandrink. V stanovanju v Ulici Orlando jo bodo obiskali skupaj z novogoriškim podžupanom Matejem Arčonom in se ji tako poklonili ob njeni stoletnici življenjskih izkušenj, spominov, doživetij in pozitivne volje do življenja ter čestitali ob visokem življenjskem jubileju. Matilda Vidmar je svoje otroštvo preživela v Gradišču nad Prvačino, življenjska pot pa jo je kasneje odpeljala v Egipt. (nn) 16 1 6 Četrtek, 25. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / rupa - Mešani pevski zbor Rupa-Peč praznoval visok jubilej Zborovskemu petju predani že tričetrt stoletja Društvena predsednica Martina Gereon pozvala mlade, naj negujejo pevsko tradicijo Za svojo 75-letnico delovanja je mešani pevski zbor Rupa-Peč pripravil nadvse prisrčno zasnovan koncert, ki se ga je udeležilo res veliko ljudi. Rupenska cerkev je bila v sredo skoraj pretesna, da bi sprejela vse ljubitelje zborovskega petja, ki je v vaseh ob Vipavi zelo globoko zakoreninjeno. S tega vidika bi lahko trdili, da bolj kot za slavnostni koncert, je šlo za občuten praznik, ki ga je odlikovala predvsem domačnost in nadvse prijetno vzdušje. V nabito polni rupenski cerkvi je bilo tudi veliko ljudi iz drugih krajev, ki so se odzvali vabilu društva Rupa-Peč in so s svojo prisotnostjo želeli skupaj s pevci obeležiti visok jubilej. Precej ljudi je prišlo tudi iz krajev onstran državne meje, zlasti iz kulturnih krogov, s katerimi ima rupensko društvo tesne in plodne stike. Slavnostni večer je uvedel rupenski otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom Zu-lejke Devetak ubrano zapel nekaj pesmi. S svojim nastopom so otroci pokazali, da radi pojejo in da bodo že čez nekaj let potrkali na vrata domačega mešanega zbora, ki nujno potrebuje novih sil, zlasti v moški zasedbi. Sledil je osrednji del večera, ki ga je oblikoval mešani pevski zbor. Tudi ta zbor vodi Zulejka Devetak, ki je k rupenskemu pevskemu sestavu pristopila pred štirimi leti. S sodobnimi prijemi in pogledi na zborovsko petje je mlada zborovodkinja znala vnesti novosti in novega elana tako v samo učenje petja kot tudi v izbor programa, ki je za zbor najbolj dojemljiv in primeren. S tega vidika je bil skrbno izbran tudi spored slavnostnega koncerta, ki je bil razdeljen na sklope. V prvem delu so bile na vrsti pesmi posvečene Krasu. Šlo je za pesmi, ki so jih razni skladatelji uglasbili na nepozabnih verzih Srečka Kosovela. V drugem delu se je zbor posvetil narodnim in ljubezenskim pesmim, v tretjem delu pa sakralnim skladbam z močnim narodnim pridihom. V svojem nagovoru je predsednica društva Martina Gereon preletela preteklost zbora, se zahvalila vsem, ki so na kateri koli način prispevali k delovanju skupine, zlasti pevcem, ki si vsak teden odrežejo nekaj ur dragocenega časa in ga delijo z ostalimi. Pri tem jih vodi trdno prepričanje, da se ob petju kulturno oplajajo in da čas namenjen vajam in nastopom pomeni tudi rast naše družbe ter ohranjanje slovenskih tradicij in slovenskega jezika. Svoj, z globokimi čustvi in osebnimi pogledi obarvan govor, je predsednica zaključila s pozivom mladim, naj se pridružijo pevskemu zboru, kajti brez zbora bi bili vasici ob Vipavi kulturno ohromljeni. Ob pomembnem jubileju so zboru čestitali predstavniki mešanega zbora Ciril Si-lič iz Vrtojbe, moškega pevskega zbora Štma-ver in kulturnega društva Sabotin, cerkvene- poljane - V 87. letu Mešani pevski zbor Rupa-Peč med nastopom (zgoraj); udeleženci koncerta (desno) bumbaca ga pevskega zbora Miren in kulturnega društva Stanko Vuk-Miren-Orehovlje, dalje še domači župnik Viljem Žerjal, predsednica ZSKP Franka Padovan in županja sovodenj-ske občine Alenka Florenin. Umetnik Andrej Kosič, ki je po rodu iz Rupe, je zboru poklonil akvarel, ki ga je pripravil prav za to priložnost. (vip) nova gorica Minister tudi o podaljšani koncesiji Fortuni Minister za finance Franc Križanič, ki se je v sredo v novo-goriškem obrtnem domu kot gost udeležil tribune Socialnih demokratov z naslovom »Javne finance v spopadu s krizo in za razvojni preobrat«, je poleg splošnih ukrepov in predvidenih rezultatov na to temo, spregovoril tudi o strategiji igralništva, morebitni privatizaciji Hita in zmanjšanju oziroma odpravi nekaterih dajatev, na kar v Hitu opozarjajo že dalj časa. Na večeru sta kot gosta sodelovala tudi novogoriški župan in poslanec v državnem zboru Mirko Brulc in podžupanja novogoriške občine Darinka Kozinc, ki prav tako prihaja iz vrst Socialnih demokratov. Šempetrski župan Dragan Valenčič, ki zastopa isto stranko, je na tribuni sprožil tudi debato o igralnem salonu Fortuna v Rožni dolini. Pojasnil je, da načeloma zelo podpira ukrepe vlade in ministrstva, ne razume pa, kako je lahko omenjeni igralni salon prejel koncesijo, saj ni izpolnjeval kar nekaj zahtev pravilnika o prirejanju iger na srečo. Župan občine Šempeter-Vrtojba je na srečanju z ministrom postregel tudi s podatkom, da naj bi imel Hit, ko je bil igralni salon Fortuna v začetku leta nekaj časa zaprt, kar 800 tisoč evrov več priliva, kar naj bi po njegovih izračunih pomenilo, da Fortuna no-vogoriško igralniško družbo na letni ravni prikrajša za okrog 12 milijonov evrov. Minister Križanič je na tribuni pojasnil, zakaj je proti koncu lanskega leta spremenil pravilnik o prirejanju iger na srečo, da je lahko vlada družbi Mako, ki upravlja s Fortuno, ponovno podelila koncesijo. Povedal je, da bi odškodnina, ki bi jo v primeru ne-podelitve koncesije zahtevala družba Mako, ki upravlja z igralnim salonom Fortuna, državo stala okoli 47 milijonov evrov. Križanič je izrazil tudi prepričanje, da je naredila prejšnja vlada napako v postopku, po temeljiti preučitvi primera pa je tako prevladalo mnenje, da je najbolje, če se to koncesijo podaljša. (nn) šempeter - Mejni objekt kmalu v lasti občine Neprofitna stanovanja za sosedo nekdanje carinarnice nesprejemljiva Berto Lavrencic se je poslovil V torek so v Doberdobu pospremili k zadnjemu počitku Bertota Lavrenčiča s Poljan. Bil je najmlajši izmed petih otrok Mihotove družine. Berto, letnik 1923, je spadal v generacijo slovenskih fantov, ki so več let preživeli v vojaški suknjii. K vojakom je bil vpoklican leta 1942. Vojaški rok je služil v mestu Asti v Piemontu, nato so ga premestili na Sardinijo, kjer je dočakal kapitulacijo Italije, septembra leta 1943. Njega in ostale tovariše so zajeli Nemci in morali so na prisilno delo: kopali so jarke in zidali utrdbe za obrambo proti zavezniškim silam, ki so prodirale z juga Italije. V tem obdobju so vojaki - ujetniki trpeli veliko pomankanje: po vaseh so prosjačili za kos kruha in malo mleka. Ker niso imeli denarja so v zameno za hrano zastavljali vse, kar so imeli - ure, plašče. Poleg lakote jih je pestila tudi malarija. Mnogo vojakov - Slovencev je zaradi izčrpanosti pobrala ta bolezen in so tam ostali za vedno. Berto je bil mlad in krepak in se je dolgo upiral bolezni. Srečo je imel, da se je na otok izkrcala zavezniška vojska. Američani so prinesli s seboj zdravila in hrano. Mnogi vojaki so si opomogli in ozdraveli, med njimi tudi Berto. Po vsem trpljenju, ki ga je prestal, se je leta 1945 vrnil vdomov. Poprijel je za delo na kmetiji. Da je nekaj zaslužil, je preoral tudi mnogo njiv svojih sosedov. Ustvaril si je družino z Doljanko Cvetko Pahor, postal je oče petim otrokom. Tudi povojni časi niso bili rožnati. Revščina je bila velika in bilo je potrebno veliko trdega dela, da so otroke spravili v odraslost in samostojnost. Ko so otroci odšli od hiše, sta se Berto in Cvetka oddahnila. Končno sta imela nekaj časa zase in razveselila sta se vnukov in pravnukov. Leta so tekla in na vrata je potrkala bolezen. Leto za letom je šlo in ... Berto je bil veseljak. Zelo rad je pripovedoval zgodbice, iz vojaškega in vaškega življenja, ki jih je »začinil« po svoje. V katerikoli družbi se je pojavil, ni manjkalo smeha in zabave. Takega bodo sorodniki in prijatelji ohranili v spominu. Kot smo pred časom že pisali, naj bi se na šempetrski občini ogrevali za to, da bi objekt na nekdanjem maloobmejnem prehodu v Šempetru namenili za potrebe Turistično informacijskega centra (TIC). Objekt je, tako kot vsi ostali mejni objekti po umiku policije in carine, pristal pod okriljem in pristojnostjo ministrstva za javno upravo. Konec lanskega leta se je za prostore TlC-a pokazala boljša možnost v središču vasi, v nekdanjih prostorih Av-dio Video Centra na Trgu Ivana Roba. Ker je ministrstvo za javno upravo občino pred kratkim obvestilo, da so postopki za pridobitev zgoraj navedenega objekta v teku in jo pozvalo, naj natančneje določi vsebine, ki se bodo izvajale v objektu, so o tem razpravljali na zadnjem občinskem svetu. Glede na to, da v občini primanjkuje neprofitnih oz. socialnih stanovanj so v občinski upravi svetnikom predlagali, da naj se v nekdanjem mejnem objektu uredijo socialna stanovanja za mlade družine. Zapletlo se je zaradi nestrinjanja svetnice Marije Osvald (Nova Slovenija), ki živi tik ob omenjenem objektu. Po njenem mnenju naj bi bilo splošno znano, kakšna je okolica stanovanjskih objektov, v katerih živijo upravičenci do socialnih stanovanj, kar naj bi negativno vplivalo na prvi vtis, ki bi ga turisti prejeli o državi in kraju ob prečkanju meje. Čeprav so se zdele besede Osvaldove, edine predstavnice Nove Slovenije v občinskem svetu, marsikateremu svetniku najmanj neprimerne, če ne kaj huj -šega, je župan Dragan Valenčič omenjeno točko umaknil z dnevnega reda, tako da bodo o ideji ponovno razmislili. (nn) Nekdanja carinarnica v Šempetru foto n.n. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. februarja 2010 17 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Gledališče KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v ponedeljek, 15. marca, ob 20.30 Toni Merlot cabaret (v furlanščini) »Sca-ravente doi tais«. Igrata Toni Merlot in Gjelindo Titiliti; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. SKRD JADRO prireja ob dnevu žena gostovanje dramskega odseka PD Štandrež, ki bo uprizoril veseloigro Čudna bolezen v soboto, 6. marca, ob 20. uri v spodnji dvorani cerkve Sv. Štefana v Romjanu. Nastopajo Majda Zavadlav, Božidar Tabaj in Marko Brajnik, režija Janez Starina. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 27. februarja, ob 20.45 »Lo schiaccianoci«, nastopa Moscow City Ballet; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 15. marca, ob 21. uri predstava »Caveman -L'uomo delle caverne«, igra Maurizio Colombi, režija Teo Teocoli; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri »Che tipo quel topo« za otroke med 3. in 10 letom starosti, nastopa gledališka skupina La Baracca iz Monze; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 4. marca, ob 20.45 koncert »IX Sinfonia«, nastopa pianist Maurizio Baglini; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). U Kino Razstave V GALERIJI MARIA DI IORIA v Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici je na ogled slikarska in kiparska razstava Davideja Verziagija z naslovom »Fuoriluogo«; do 27. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro. V GALERIJI HIŠA KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih bo do 1. marca na ogled razstava slik Lenče Mi-tevske z naslovom Simboli. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Rutarja iz Kopra; do 2. marca od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled slikarska razstava Redyja Casarse z naslovom Sneg; do 3. marca med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro, ob ponedeljkih zaprto. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo do 4. marca na ogled dokumentarna razstava knjig, fotografij, zvezkov in drugih predmetov pesnice Ljubke Šorli. Ogled je možen od 9. do 13. in od 15. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi manifestacijami. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog. Na ogled so dela Vena Pilona, Lojzeta Spazzapana, Ivana Čar-ga, Avgusta Bucika, Milka Bambiča, Jožeta Srebrniča, Julčeta Božiča, Rudolfa Sakside in drugih umetnikov, razstavo dopolnjuje slika Mariborski kolodvor Zorana Mušiča; do 7. mar- À Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Codice: Ge-nesi«; 22.10 »Wolfman«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Codice: Genesi«. Dvorana 2: 17.30 »Avatar« (digital 3D); 20.20 - 22.15 »Wolfman«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 5: 17.45 20.00 - 22.00 »Il fi-glio piu piccolo«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Fašizem in Slovenci, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane; od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi ulici v Novi Gorici je še danes, 26. februarja, na ogled razstava slik Ivana Jelinčiča z naslovom V objemu gora in Soče. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Bernik, Jasmina Ci-bic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Ja-ša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Ta-dic; še danes, 26. februarja, od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. KONCERTNA SEZONA kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: danes, 26. februarja, ob 20.45 bo koncert dua Simonen (violina) - Cherepanov (klavir); informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it, www.lipizer.it. SOVODENJSKA POJE 2010 - 27. revija domačih zborov bo v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prireja KD Sovodnje. Nastopajo Sovodenjska dekleta, MoPZ Skala, Ženska skupina Danica, MePZ Rupa - Peč in DPS Bodeča neža. SI Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola je na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da sprejemajo vpisovanja v vrtce in osnovne šole do 27. februarja na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici poteka v višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici do 26. marca. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) v organizaciji socialnega podjetja Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo, ki se bo začel 4. marca na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici. Poglobili bodo pravne vidike in predpise informacijske varnosti z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 048181826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. ZAČETNI TEČAJ RUSKEGA JEZIKA (STOPNJA A1) (40 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30; prvo srečanje bo 1. marca in bo potekalo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije po tel. 048181826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. RAVNATELJI osnovnih in nižjih sred- njih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola danes, 26. februarja, in v sredo, 17. marca, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da do 27. februarja poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisujejo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole do-berdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org, in-fo@slovik.org in tel. 0481-530412. S Izleti □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postankom v Štandrežu. Tretji avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan in Vrha ter iz Štandreža. Priporoča se točnost! IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE do Osla (od Kopenhavna do Osla s slikovito zgodovinsko ladjo) prireja KRUT od 29. aprila do 2. maja; informacije in vpisovanje v tržaškem uradu v Ul. Cicerone 8/B (tel. 040360072). SPDG obvešča svoje člane, da se bodo na zimsko turo na Vrh nad Škrbino (m 2054) odpravili 7. marca. Vzpon je zelo zahteven in obvezna je popolna zimska oprema. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 6.30 z osebnimi vozili; informacije na boris@kinoatelje.it ali po tel.339-7047196. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da lahko poravnajo stroške za izlet v Gemono in Venzone, ki bo 6. marca in sporočajo, da bo odhod avtobusa ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah, ob 8. uri v Doberdobu in ob 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) SPDG prireja v nedeljo, 21. marca, avtobusni izlet na ogled smučarskih poletov v Planici. Prijave do četrtka, 4. marca, na andrej@spdg.eu ali po tel. 320-1423712 (Andrej). KMETIJA ALEŠ KOMJANC prireja skupinske vodene degustacije večsortne-ga lastnopridelanega kvalitetnega oljčnega olja; informacije po tel. 0481390238. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, bo odprt za javnost od marca dalje vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. DRUŽBA ROGOS organizira v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu danes, 26. februarja, degustacijsko večerjo, med katero bo predstavnik kleti Škerk iz Praprota ponudil in spregovoril o štirih različnih sortah vina ob glasbeni spremljavi skupine Apeiron; informacije in rezervacije po tel. 3334056800, inforogos@gmail.com, www.riservanaturalegradina.com. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za počastitev 35-letnice ustanovitvene skupščine SSk (15. februarja 1975), prvega zasedanja pokrajinskega kongresa (1. marca 1975) in prvega zasedanja pokrajinskega sveta SSk, sklicana slavnostna seja pokrajinskega sveta, ki bo potekala v ponedeljek, 1. marca, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 14. marca »Zimski izlet« v Bovec, ki je namenjen gozdovnicam in goz-dovnikom, popotnicam in popotnikom, grčam ter bivšim članom. Vabljeni so vsi: smučarji, deskarji in nesmučar-ji. Rok prijave je petek, 5. marec do 17. ure. Informacije na www.taborni-kirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja čistilno akcijo v nedeljo, 7. marca, z zbirališčem na sedežu v Ul. Carabinieri caduti di Peteano v Petovljah ob 8. uri. Čistili bodo bregove Soče in Vipave v okolici sedeža. Vsak udeleženec naj ima rokavice in primerno obutev. ŽENSKI PEVSKI ZBOR JEZERO prireja v ponedeljek, 8. marca, večerjo z zabavo, ki bo v društvenih prostorih v Doberdobu ob 19.30. Vabljene so mlade in manj mlade ženske s predhodno prijavo na tel. 0481-784021 (Katja) ali 347-1243400 (Magda). 10. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA bo potekala v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah (revijalni del) in v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tekmovalni del). PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da bodo sprejemali prijavnice najkasneje do 10. marca po faksu 0481-882964 ali na naslov elektronske pošte pdvrhsvmi-haela@yahoo.it; informacije po tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it. KRUT obvešča, da se v sredo, 10. marca, začne pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 ali 3463693234 od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih med 9. in 13. uro. Prireditve MLADE IN MANJ MLADE ŽENSKE, pridružite se kulturnemu društvu Oton Zupančič iz Štandreža ob dnevu žena v soboto, 6. marca, v domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 0481-21407 (Marta) ob uri kosila. AKADEMIJA ZA SREDNJEVEŠKE ŠTUDIJE JAUFRE RUDEL v Ul. C. Battisti v Gradišču prireja danes, 26. februarja, ob 20.30 srečanje o srednjem veku s Paolom Cecerejem z naslovom Glas angelov; v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri bo v sklopu niza »Eros e Enos« srečanje z naslovom »Veneris ardoris, del piacere in amo-re e nel vino«, sledil bo srednjeveški plesni nastop plesne skupine akademije Rudel. KD SOVODNJE, ZSKD IN SKGZ vabijo vse predsednike in odbornike društev na predavanje o evroprojektih, ki bo danes, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predaval pa bo Aljoša Sošol. PILONOVA GALERIJA V AJDOVŠČINI prireja danes, 26. februarja, ob 18. uri okroglo mizo o javni plastiki in spomenikih na Ajdovskem. Sodelovali bodo Josip Korošec, Gojko Zupan, Irene Mislej, Maja Marinkovska in Marko Lavrenčič. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 26. februarja, ob 18. uri bosta Marco Mantini in Silvo Stok predstavila knjigo »I tracciati delle trincee sul fronte dell'Isonzo. Le alture di Monfalcone«. DAN SLOVENSKE KULTURE v organizaciji fotokluba Skupina 75, KD Briški grič in SD Karnival bo v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu v soboto, 27. februarja, ob 20. uri z osrednjo proslavo Pust danes in v tradiciji ter z odprtjem razstave Entografski pust in razstave mask Liški pustje; nastopili bosta zbor OŠ Alojz Gradnik in mladinska gledališka skupina KD So-vodnje z igrico Trojčki. DRUŠTVO PRIJATELJEV IZRAELA vabi na praznovanje obletnice judovskega praznika »Purim« v nedeljo, 28. februarja, ob 16.30 v sinagogi v Gorici (Ul. Ascoli 19). Na programu bo branje iz knjige Ester in pokušnja tradicionalnih sladkarij iz judovske kuhinje. CENTER GASPARINI prireja v ponedeljek, 1. marca, ob 20.30 v Ul. SantAm-brogio 12 v Tržiču predstavitev knjige »Il "caso" Monfalcone. Ruoli e re-sponsabilita nelle politiche per la si-curezza urbana, la legalita e il decoro civico«. Prisotni bodo Fabio Del Bello, ki je publikacijo uredil, Dario Mat-tiussi, Gianfranco Pizzolitto, Giovanni Sammito, Thomas Casotto, Glauco Boscarolli, Carmelina Calliva, Chiara Miccoli, Lodovico Nevio Puntin in duhovnik Giovanni Sponton. SKLAD DORČE SARDOČ IN CENTER LEOPOLDO GASPARINI vabita na predstavitev knjige Majde Sfiligoj z naslovom »La mia casa e la liberta. Avgust Sfiligoj, una vita« v torek, 2. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovali bodo Majda Sfiligoj, Nereo Battello, Dario Mattiussi in Boris Peric. SKGZ v sodelovanju z Dijaškim domom Simona Gregorčiča organizira srečanje na temo »Italijanski starši v slovenski šoli: protagonisti integracije« v sredo, 3. marca, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20. Povezovala bo psihologinja in psiholingvistka Suzana Pertot. Posegli bodo starši italijanske narodnosti, katerih otroci obiskujejo slovenske šole na Goriškem, zato da povejo vzroke za določene izbire, motivacije, morebitne težave, pridobitve in izkušnje znotraj slovenskega šolskega okolja. Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dva balkona, shramba in garaža, cena 140.000 evrov; tel. 328-8872507. V ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri). Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Eleonora Cociancig por. Momesso v cerkvi pri kapucinih, sledila bo upepelitev. DANES V FARI: 10.30, Giorgio Zavan (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču v Gradišču. 18 Petek, 26. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 ALPSKO SMUČANJE - Na veleslalomu je Tina Maze za prvim mestom zaostala za 4 stotinke sekunde Srebro, ki diši po zlatu 26-letna Črnjanka postala najuspešnejša slovenska olimpijka - »Azzurre« razočarale WHISTLER - Tina Maze je živa legenda. 26-letna Črnjanka je na veleslalomu osvojila srebrno kolajno, že drugo na letošnjih olimpijskih igrah in se tako vpisala v slovensko športno zgodovino kot prva Slovenka z dvema olimpijskima odličjema in torej kot najuspešnejša slovenska olimpijka. Do zlata, ki ga je osvojila 20-letna nemška smučarka Viktoria Re-bensburg, pa so ji tokrat zmanjkale samo 4 stotinke. Varovanka goriškega trenerja Andree Massija je drugo srebrno kolajno (druga je bila tudi v superveleslalomu) osvojila po napadalni in agresivni 2. vožnji. Pljunek pred startom je nakazal, da je megla na zgornjem vrhu proge ni prestrašila. Kot je napovedala, jo je prva kolajna navdala s sproščenostjo in samozavestjo. Prav taka je bila tudi njena vožnja. Včeraj so tekmovalke nastopile samo v drugi vožnji, saj so veleslalom v sredo zaradi goste megle prekinili in ga končali šele po dveh dneh. Slovenska junakinja je startala takoj po Re-bensburgovi, 6. po prvem spustu, (prva nemška olimpijska prvakinja v veleslalomu po letu 1956), je bila večji del proge pred Nemko, na koncu pa je za njo zaostala le za pičle 4 sekunde. V ciljni areni in predvsem v slovenskem taboru je prevladala napetost in upanje, da bo vsekakor Mazeje-va obdržala drugo mesto. Megla je takrat zajela večji del proge, tako da so imele zad- Izidi veleslalom: 1. V. Rebensburg (Nem) 2:27,11; 2. T. Maze (Slo) + 0,04, 3. E. Gorgl (Avt) + 0,14; 4. F. Suter (Švi) + 0,41; 5. K. Zettel (Avt) + 0,42; 6. K. Holzl (Nem) + 0,47; 7. E.-M. Brem (Avt) + 0,51; 8. J. Mancuso (ZDA) + 0,55; 9. T. Barioz (Fra) + 0,68; 10. M. Riesch (Nem) + 0,86; 17. M. Moelgg (Ita) + 1,55; 18. F. Brignone (Ita) +1,57; 19. A. Drev (Slo) + 1,72 (1:17,63- 1:11,20); 20. N. Gius (Ita) +1,76; 23. D. Karbon (Ita) +2,26. Danes bo Tina Maze nastopila v slalomu. Na vprašanje, ali bo osvojila novo kolajno, navijačem odgovarja: »Slovenska zastava ima tri zvezdice, želim si jih tudi jaz.« ansa nje štiri tekmovalke malce slabše razmere. Nobena tekmovalka, ki je še čakala na startu, tako ni ogrozila prvih dveh mest. Elisabeth Gorgl, prva po prvem spustu, je bila na koncu bronasta (tudi v smuku je bila tretja), Kathrin Zettel (3. po prvem spustu) je bila peta, Eva-Maria Brem pa sedma. Francozinja Taina Barioz, 2. po prvi vožnji, je celo padla na 9. mesto. »Šla sem na zmago, ki pa so mi jo preprečile te štiri stotnike. Toda kljub temu sem zelo zadovoljna. Menim, da je bilo prav, da smo šele danes (včeraj op. a.) izpeljale drugo vožnjo, saj je bila tekma tako bolj regu- larna. Zame je bilo peto mesto po prvem nastopu tudi določena prednost, saj sem gotovo lažje spala kot avstrijske tekmice, ki so se zvrstile pri vrhu prvega nastopa. Tako sem lažje napadla iz ozadja,« je po tekmi povedala Mazejeva. »Ko sem prišla na igre, sem vedela, da sem dobro pripravljena, ampak nikoli si ne bi mislila, da bom osvojila dve kolajni, saj mi na velikih tekmah nikoli ni uspelo dobro smučati,« je še dodala Črnjanka, ki je za današnji slalom napovedala, da gre na zmago. Olimpijski veleslalom pa je pustil v italijanskem taboru grenek priokus. Če- prav so vsi upali, da bo osmo uvrščena po prvem spustu Manuela Moellg le presenetila, so se vse napovedi izjalovile. »Az-zurre« so dosegle najslabši skupinski rezultat v sezoni: nobena se ni uvrstila v najboljšo petnajsterico. Najviše se je uvrstila Moellg (17.), mlada Brignone pa je bila 18. Svetla točka je bil nastop Denis Karbon, ki je dosegla najboljši čas drugega spusta in končala kot 23. Slovenske barve je včeraj dobro branila tudi 24-letna Ana Drev, 26. po prvi vožnji; v finalu je dobro smučala in se prebila na 19. mesto. PO ZMAGI Kako je Tina premagovala pritisk Veselje je bilo po drugem srebru v slovenskem taboru seveda nepopisno. Druge srebrne kolajne so se veselili tudi vsi v njeni ekipi, predvsem pa vodja in trener Andrea Massi. Pojasnil je, da je bilo s psihološkega vidika tekma zelo težka, saj se je razv-lekla čez dva dneva. »Načrt je bil, da napade na vso moč. Malo jo je bilo strah, ker je bil drugi tek v bistvu prvi tek. Poskušala je vse, stoodstotno ji vožnja ni uspela, a vseeno le štiri sto-tinke za zmagovalko. Seveda je malo grenkega priokusa, saj je startala na zmago,« je dejal Goričan in dodal, da so za uspehe zaslužni vsi člani ekipe. Ko sta izvedela, da je druga vožnja prestavljena na naslednji dan, sta Tina in trener Massi odlično premagala pritisk predstavitve. V to je spadalo tudi izogibanje novinarjem in še razne vaje za sprostitve. S tem sta nadaljevala tudi zgodaj zjutraj pred tekmo, na ogrevanju, ko se je Tina, pred ogledom proge in po njem, spustila v dolino in to se je očitno obrestovalo. Mazejeva čuti vsako malenkost, kot pravi njen trener Massi, zato jo je treba pripraviti kot formulo ena. Čeprav je Tina, ki je nastopila na vseh olimpijskih preizkušnjah, nekoliko utrujena, je včeraj po tekmi že odšla na trening slaloma. NAŠ POGOVOR - Goričan Jan Grudina, fizioterapevt Lahko bi šel na poletne OI Tako je malo za šalo malo za res povedal član slovenske moške smučarske reprezentance, ki ni odpotoval v Vancouver Zimske olimpijske igre v Vancouvru spremlja iz Gorice in Ljubljane, pa čeprav bi bil lahko tudi on tam. Jan Grudina je letos stalni član moške smučarske reprezentance Slovenije; v ekipi za tehnične discipline je glavni fizioterapevt. »Olimpijske igre so namreč zelo mamljive, tako da je mesto edinegafizioterapevta »zgrabil« Robert Drobne, jaz pa sem ostal doma,« pojasnjuje Jan, ki je doma iz Gorice, sicer pa dokončuje študij fizioterapije na ljubljanski univerzi. 24-letniku je seveda žal, da ni odpotoval s smučarji, vendar je optimističen: » To je del igre. Mogoče bom imel drugič priložnost. Morda pa se bom udeležil poletnih iger, zakaj pa ne?« Jan, ki zdaj dokončuje diplomsko nalogo, je v slovensko smučarsko reprezentanco vstopil letos, potem ko je profesor na fakulteti predlagal njegovo ime. Goričan sodeluje tudi z goriško Olympio. Čeprav nisi odpotoval v Kanado najbrž spremljaš olimpijske igre? Spremljam, kot morem. Urniki niso tako ugodni. Moramo povedati, da letošnje igre čutim nekoliko bolj oddaljene. Predvsem v italijanskih medijih jim ne dajejo velikega poudarka, nekaj več pozornosti je na slovenskih. Hkrati pa mislim, da me olimpijski duh ni prevzel tudi zato, ker me ni tam. Ali si se kaj pogovarjal s slovenskimi olimpijci? V kontaktu sem včasih po internet-nem telefonu skype. Z Vajdičem sem se na hitro pogovoril pred dnevi, sicer pa sem v stiku s serviserji. So del ekipe in se zato zelo radi družimo. Trenerji so nekoliko bolj oddaljeni, serviserji in fizioterapevti pa smo stalno s smučarji. In kakšno je vzdušje? Pravijo, da je v Whistlerju fajn. Vaj-dič in ostali reprezentanti so v olimpijski vasi, serviserji Elana pa živijo zunaj vasi. Kakšno pa je zdravstveno stanje Vajdiča, ki si mu sledil pri rehabilitaciji Jan Grudina je spremljal rehabilitacijo olimpijca Bernarda Vajdiča kroma poškodbe hrbta? Dobro. Nima več težav, dela samo vzdrževalne vaje. Njegov nastop bo bolj odvisen od glave ... Upam, da bodo vsi sproščeno odsmučali slalom. Pred odhodom v Vancouver je nekaj zdravstvenih težav imel Valenčič, vendar mislim, da so že mimo. Napovedovali so, da bo Vajdič nastopil tudi v velelslalomu, nato pa ga v ekipi ni bilo. Ne vem, zakaj je prišlo do spremembe. Vajdičeva veleslalomska forma ni na višku, saj na začetku sezone ni še tekmoval, prav takrat pa je bilo več velesla-lomskih tekem. Tudi v nadaljevanju ni veliko treniral veleslaloma. Ali se boš spet pridružil reprezentančni ekipi, ko se bodo vrnili iz Van-couvra? Seveda. Čaka nas še finale svetovnega pokala. Potem pa ne vem. Šele maja bo znano, kdo bo sestavljal reprezentančni štab v naslednji sezoni. Tačas si v Ljubljani. Kakšno je vzdušje? Ljubljana je olimpijsko mesto. Na Prešernovem trgu je maxi ekran, ampak tja še nisem šel. (V.S.) K o 1 a j n e ZOI cop z 3 D Sk. ZDA 8 10 12 30 Nemčija 8 11 7 26 Norveška 7 6 6 19 Kanada 7 6 2 15 Švica 6 0 2 8 J. Koreja 5 4 1 10 Avstrija 4 3 5 12 Kitajska 4 2 2 9 Švedska 4 2 2 8 Rusija 3 4 6 13 Nizozemska 3 1 2 6 Francija 2 3 5 10 Avstralija 2 1 0 2 Češka 2 0 3 5 Slovaška 1 1 1 3 Velika Britanija 1 0 0 1 Poljska 0 3 1 4 Slovenija 0 2 1 3 Latvija 0 2 0 2 Italija 0 1 3 4 Japonska 0 1 2 3 Belorusija 0 1 1 2 Hrvaška 0 1 1 2 Finska 0 1 1 2 Estonija 0 1 0 1 Kazahstan 0 1 0 1 VPRAŠANJE: Napovej uvrstitev od 1. do 6. mesta v ženskem slalomu PRAVILNIK: pravilno napovedana uvrstitev velja 3 točke; pravilno napovedano ime, ne glede na uvrstitev, velja 1 točko. TOMAŽ LEGIŠA Kolo zamenjal za kitaro Tomaž Legiša je enaindvajsetletni fant iz Vižovelj. Pred tremi leti je zaključil študij na klasičnem lice-ju Franceta Prešerna. Treniral je kolesarstvo pri SK Devin in dosegel nekatere pomembne cilje, kot 1. mesto v deželi v trofeji Junior Bike med naraščajniki, 4. mesto v deželi v gorskem kronometru med naraščajniki, 11. mesto na državnem prvenstvu Coppa Medei, poleg tega pa je velikokrat nastopil na deželnih tekmah. Zdaj je kolesarjenje opustil in študira civilni inženiring. Pred tremi leti je začel igrati na električno kitaro, ker mu je ta instrument od vedno bil posebno všeč. Zaenkrat ne spremlja zimskih olimpijskih iger Današnja napoved: 1. M. Riesch, 2. Zettel, 3. Maze, 4. Vonn, 5. Aubert, 6. Schild SKUPNO 35 Napoved ženskega veleslaloma (Aleksander Cossutta): 1. Zettel, 2. Hoelzl, 3. Paerson, 4. Maze, 5. Rebensbug, 6. Riesch DNEVNI IZID 4 Napoved ženskega ekipnega teka (Albert Kerpan): 1. Norveška, 2. Švedska, 3. Rusija, 4. Finska, 5. Italija, 6. Nemčija DNEVNI IZID 7 FRANCESCAVINCI Ukvarja se s trebušnim plesom Enaindvajsetletna Francesca Vinci je doma iz Mačkovelj. Pred tremi leti je zaključila študij na jezikovni smeri li-ceja Prešeren, sedaj pa študira zeliščne tehnike na tržaški fakulteti. Rada bi odprla prodajalno zelišč in jo sama upravljala. V prostem času se ukvarja s trebušnim plesom pri skupini Artinscena. Pred kratkim je skupina imela zaključno prireditev v gledališču Rossetti. Njeno skupino sestavlja 10 deklet, treninge pa imajo enkrat tedensko. O trebušnem plesu pravi, da je lepa dejavnost, ker te sprosti in ti daje lepe občutke. Pri tem ni treba imeti nobene posebne sposobnosti, važno je, da se počutiš dobro. Letos Francesci še ni uspelo, da bi spremljala Olimpijske igre. Današnja napoved: 1. M. Riesch, 2. Zettel, 3. Aubert, 4. Schield, 5. Zahrobska, 6. S. Riesch SKUPNO 32 Napoved ženskega veleslaloma (Lara Purk): 1. Riesch, 2. Vonn, 3. Maze, 4. Zettel, 5. Paerson, 6. Poutiainen DNEVNI IZID 2 Napoved ženskega ekipnega teka (Alessia Fantini): 1. Norveška, 2. Nemčija, 3. Švedska, 4. Rusija, 5. Italija, 6. Francija DNEVNI IZID 8 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Petek, 26. februarja 2010 19 SMUČARSKI TEK - Italijanske tekačice na ekipni tekmi 4 x 5 km Blizu stopničk, a še vedno na 4. mestu Na zadnji predaji štafete so bile »azzurre« druge po zaslugi Silvie Rupil iz Žabnic - Zmaga Norvežankam Oqp Spored WHISTLER - Whistler Olympic Park ostaja za italijanske tekmovalce začaran. Včeraj so italijanske smučarske tekačice Arianna Follis, Marianna Longa, Silvia Rupil in Sabina Valbusa v ekipnem tekmovanju 4 x 5 km bile tik senzaciji, na koncu pa so italijanski navijači in tekmovalci že petič vknjižili nehvaležno četrto mesto. Nazadnje so bile četrte prav teka- Smučarski tek, ženska štafeta 4 x 5 km: 1. Norveška 55:19,5 (Vibeke Skofterud, Therese Johaug, Kristin Stoermer Steira, Marit Bjorgen); 2. Nemčija + 24,6 (Katrin Zeller, Evi Sachenbacher-Stehle, Miriam Gossner, Claudia Nystad); 3. Finska 30,4 (Pirjo Muranen, Virpi Kuitunen, Riitta-Liisa Roponen, Aino- Kaisa Saarinen); 4. Italija 45,4; 5. Švedska 59,4; 6. Poljska 1:09,9; 7. Francija 1:11,1; 8. Rusija 1:41,4; 9. Japonska 2:20,9; 10. Kazahstan 3:03,8 ..; 15. Slovenija 4:28,0 (Anja Eržen, Katja Višnar, Vesna Fabjan, Barbara Jezeršek). Norvežanka Marit Bjoergen osvojila že tretjo zlato kolajno ansa čice po ekipnem sprintu. Zlato kolajno so včeraj osvojile Norvežanke, ki so z neustavljivo Marit Bjorgen (prva športnica na teh olimpijskih igrah, ki je osvojila tri zlate kolajne), zmagale s 24 sekundami prednosti, srebne so bile Nemke, bron pa je pripadel Finkam. Italijanke so se vse do zadnje štafet-ne predaje borile za eno izmed kolajn. Arianna Follis, prva tekačica ekipe, je predala štafeto z 11 sekundami zaostanka na 5. mestu, Marianna Longa je zaostanek zmanjšala na dve sekundi. Enkraten je bil nastop tretje tekačice, 24-letne Silvie Rupil iz Žabnic. Najmlajša članica italijanske ekipe je skorajda izničila ves zaostanek. Najstarejši tekačici v ekipi Sabini Valbu-sa je štafeto predala kot druga po Norve-žanki z le dvema desetinkama zaostanka, drugega mesta pa 37-letnica ni obdržala. KOMBINATORCI Zmaga v ZDA, Pittin sedmi WHISTLER - Američan Bill De-mong je zmagovalec nordijske kombinacije na veliki skakalnici in 10-kilome-trskem teku. Drugi jebil njegov rojak Johhny Spillane, tretji pa Nemec Bernhard Gruber. Alessandro Pittin iz Cer-civenta pri Paluzzi, ki je na tekmi z male skakalnice nepričakovano osvojil bronasto odličje, je bil tokrat sedmi (+40,7). Možnosti za boljšo uvrstitev si je zapravil v skoku, dosegel je namreč šele 13. najdaljšo razdaljo in tekaško preizkušnjo začel z zaostankom 1 minute 13 sekund. Danes Vse kar je nadoknadila mlada trbiška tekačica, je kmalu skopnelo: Valbusa namreč ni uspela obdržati stika z Nemko Nystadovo in Finko Saarinen, ki sta jo kmalu prehiteli. V ciljno areno je pritekla s 45 sekundami zaostanka. »Bila sem na ravni vseh ostalih. To je zame enkraten rezultat in zelo se veselim tega rezultata. Več nismo zmogle,« je povedala po tekmi Silvia Rupil, hčerka Giampaola, ki se je udeležil ZOI V Lake Placidu leta 1980. Slovenija je v postavi Anja Eržen, Katja Višnar, Vesna Fabjan in Barbara Je-zeršek zasedla 15. mesto. »Nastop naše štafete je nekje v okviru pričakovanj, nekje med 12. in 15. mestom, kar je bilo možno v tej sestavi. S Petro bi se morda lahko borili za uvrstitev med prvih osem,« je nastop slovenskih deklet ocenil vodja tekaških ekip Marko Gracer. 19.00 alpsko smučanje - Whistler: slalom, ženske 1. vožnja; (SLO: Ferk, Maze, Drev; ITA: Costazza, Gius, Karbon, Moelgg) 20.30 Biatlon - Whistler: štafeta, moški, 4 x 7,5 km (SLO: Bauer, Marič, Dokl, Rupnik; ITA: Cola, Hofer, Vuillermoz, Windisch) 22.30 alpsko smučanje - Whistler: slalom, ženske 2. vožnja 21.00 hokej na ledu - Vancouver: polfinale moški: ZDA - Finska 21.15 deskanje -Vancouver/Cypress Mountain: paralelni veleslalom, ženske, finale (SLO: Kotnik; ITA: Boccacini, Ranigler) 21.30 hitrostno drsanje - Vancouver, moški in ženske ekipno, četrtfinale 23.00 bob štirised, moški - 1. vožnja 23.07 hitrostno drsanje - Vancouver, moški ekipno, polfinale 0.00 curling - ženske: Vancouver: finale; 18.00 Vancouver: tekma za 3. mesto 0.40 bob štirised, moški - 2. vožnja 3.00 kratke proge - Vancouver, finali: 500 m moški, 1000 m ženske, 5000 m štafeta 3.30 hokej na ledu - Vancouver: polfinale moški: Kanada - Slovaška Raj za fotografe Na naši spletni strani www.primorski.eu vam ponujamo izbor najlepših fotografij z zimskih olimpijskih iger v Vancouvru. O 1 eu Juhart čaka na državljanstvo Slovenski tekmovalec v bobu Matej Juhart je zelo razočaran, ker ni mogel nastopati na olimpijskih igrah. Odpirala se mu je možnost, da nastopi v eni izmed treh nemških ekip, a se je postopek pri pridobivanju državljanstva zavlekel. »Državljanstvo bom dobil šele v roku pol leta. Tako je odplavala še ena možnost za olimpijski nastop. Ker so mi leta počasi šteta, tega najbrž ne bom doživel,« je razočaran Juhart. Vsi Kanadčani si vendarle ne želijo krvi Med olimpijskimi igrami je bilo dostikrat slišati opazke, da so Kanadčani v boju za rekordi zgradili izredno nevarne proge in si želijo le krvi in mesa. Da pa jim je zato kar malce nerodno, dokazujejo slike na ekranih posameznih prizorišč. Ko tekmovalci ali tekmovalke padejo, se s sliko preselijo drugam, tako da prve pomoči nesrečnim športnikom ni moč videti. Takih nesreč pa ni bilo malo. Ne na smučarskih progah ne na progah za kros in ne na hokejskih tekmah. Da se ledene steze sploh ne omenja. Izgovor pa tak Če bi na olimpijskih igrah imeli tekmovanje v najboljših izgovorih športnikov, ki se jim nastopi niso posrečili, bi bila konkurenca kar huda. A med najboljšimi je bilo zagotovo pojasnilo Nemke Katrin Mattsche-rodt, ki so jo zaradi napačne menjave steze diskvalificirali v tekmi v hitrostnem drsanju na 5000 metrov: «Slišala sem, da se je stožec odkotalil stran, ampak sem mislila, da tega nihče ni opazil, zato sem se peljala na-prej.» Pri vseh kamerah v dvorani je bilo upanje, da bo njena napaka ostala neopažena, zares majhno. HIT. DRSANJE Sablikova kraljica iger v Kanadi Češka hitrostna drsalka Martina Sablikova je zlati medalji na 3000 metrov z rezultatom 6:50,91 dodala še zmago v tekmi na 5000 metrov. 22-letnica je s to medaljo postala najuspešnejša drsalka na igrah v Vancouvru, saj se lahko pohvali še z bronom na 1500 metrov. Z zaostankom 48 stotink je srebrno medaljo osvojila Nemka Stephanie Beckert. Bron je ostal doma, vendar je Kanandčanka Clara Hughes za zmagovalko zaostala že 4,82 sekunde. Kitajke najhitrejše Kitajske hitrostne drsalke so nove olimpijske prvakinje v štafetni preizkušnji na 3000 metrov na kratkih progah. Srebro so osvojile Ka-nadčanke, bron pa je pripadel Američankam. Štafeto Južne Koreje, ki je bila sicer najhitrejša, so diskvalificirali. Zmagoslavje Kanade Kanadčanke so v Whistlerju poskrbele za navdušenje med domačimi navijači z dvojno olimpijsko zmago v ženskem bobu. Slavila je posadka Kanada I s Kaillie Humphries in Heather Moyse, srebro sta osvojili članici Kanade II Helen Upperton in Shelley-Ann Brown, bron pa je pripadel ameriški navezi Erin Pac/Elana Meyers.Kanada je prvič v kratki zgodovini ženskega boba - ta disciplina je na sporedu OI šele od leta 2001 -prišla do zlata, za nameček pa je z majhno razliko 85 stotink država gostiteljica pobrala še srebrno medaljo. HOKEJ NA LEDU - Znani polfinalisti Kanada nadigrale Ruse Za mnoge je bil to finale pred finalom - Danes s Slovaki, drugi polfinalni par pa je ZDA - Finska VANCOUVER - Hokejisti v Vancouvru so odigrali četrtfinalne dvoboje, med najbolj prepričljivimi v četrtfinalu pa so bili Kanadčani, ki so kar s 7:3 dekla-sirali Ruse. V polfinale so se uvrstili tudi ZDA, Finska in Slovaška. V polfinalu so nasprotniki Kanadčanov Slovaki, drugi par pa je ZDA - Finska.Težko pričakovani dvoboj, ki so ga nekateri poimenovali kar finale pred finalom, so presenetljivo gladko dobili Kanadčani. Ti so pokazali povsem drugačno igro kot v predtekmovanju proti ZDA in zmagovalca praktično odločili že v prvi tretjini. V drugi so tekmecem nasuli še tri gole, Rusom pa ni pomagala niti menjava vratarjev. Jevgenija Na-bokova je pri izidu 1:6 zamenjal Ilija Brizgalov. «O takem nastopu smo sanjali,» je bil po tekmi zadovoljen trener Javorovih listov Mike Babcock, ki odkrito napoveduje zlato medaljo. Obenem so se Kanadčani Rusom oddolžili tudi za četrtfinalni poraz z zadnjega olimpijskega turnirja v Torinu 2006. Že v prvem delu je bil ruski trener Vjačeslav Bikov prisiljen v minuto odmora, ko so za Kanadčane zadeli Ryan Getzlaf, Dan Boyle in Rick Nash. «Vse, kar smo skušali spremeniti, se nam ni izšlo,» je po tekmi priznal Bikov. Svoje je dodala tudi dvorana, v kateri so se razigrali domači navijači in z vzkliki «Go, Canada, Go» poskrbeli za peklensko vzdušje. «V takšnem vzdušju smo na ledu res uživali. Mi so igrali odlično, a izid nikakor ne kaže prave vrednosti in talenta tekmecev,» je k temu dodal domači vratar Roberto Luongo. Vzdušje bi bilo še boljše, če bi imeli Kanadčani na razpolago večjo dvorano, saj so bile mestne ulice v Vancouvru med tekmo prazne, prebivalci pa prikovani pred malimi zasloni, saj je v dvorani prostora le za slabih 20.000 navijačev. Ruska ekipa se po zaostanku s 6:1 ni več približala na manj kot štiri gole zaostanka. Bikov pa tudi z menjavo vratarja ni mogel preprečiti enega največjih porazov «zbornaje komande» na olimpijskih turnirjih. Najvišje so Ruse doslej premagali Finci, ki so leta 1994 v Lillehammerju olimpijski dvoboj dobili s 5:0, ter nato v drugem delu Lillehammerja, ko so Finci osemkratne olimpijske prvake ugnali še s 4:0. Finci so bili s 4:0 za Ruse usodni tudi na zadnjem turnirju pred štirimi leti v Torinu, tam so jih s 3:0 premagali tudi Čehi. Ostro se je na visoki poraz odzval tudi ruski tisk, Pred ruskimi vrati na tekmi s Kanado ansa ki je bil neprizanesljiv do izbrane vrste. Tisk je pisal o «zgodovinskem porazu, o težkem udarcu, o ustavljenem rdečem stroju» in podobnem. Obenem pa tisk in ruski hokejisti napovedujejo revanšo na naslednjem olimpijskem turnirju leta 2014 v Sočiju ob Črnem morju. «Nismo se mogli otresti pritiska. Kanada je prikazala izvrsten hokej in škoda, ker ne morem istega trditi o svojih igralcih. Na trenutke smo delovali naivno, kot otroci na ulici,» je za ruske medije povedal Bikov. Dopolnil ga je vratar Nabokov, ki je zgovorno opisal nemoč ruske vrste, ki bo morala vsaj še štiri leta počakati na prvo samostojno olimpijsko medaljo: «Plani-li so na nas kot sestradani volkovi.» Tudi zvezdnik Alek-sej Ovečkin je priznal, da so bili Kanadčani boljši: «Obe ekipi sta zelo kakovostni, a danes so bili bolj skoncen-trirani, zmage so si bolj želeli. Prespali smo predvsem začetek in po zaostanku 3:0 se je težko vrniti v igro.» Presenetljivi nasprotnik Kanadčanov, ki napadajo prvo zlato olimpijsko medaljo po letu 1952, v polfi- nalu bodo Slovaki, ki so s 4:3 odpravili branilce naslova Švede. «Mi smo pripravljeni,» Slovakom sporoča kanadski kapetan Scott Niedermayer. «V dveh tekmah na izpadanje smo dobili potrebno samozavest. Zdaj zremo optimistično naprej. Doslej smo bili na domačem ledu vedno pod pritiskom in upam, da smo se ga s to zmago končno otresli,» dodaja zvezdnik Sidney Crosby. V dvoboju med Slovaki in Švedi je bil odločilen zadnji del, ko so Slovaki povedli s 4:2, Švedi so zmogli priključek, ne pa tudi preobrata. «Dosegli smo enega največjih uspehov v zgodovini samostojne države. Tako kot s Švedi, bomo tudi v polfinalu s Kanado 'outsi-derji' in zato nimamo česa izgubiti,» Kanadi sporoča slovaški zvezdnik Miroslav Šatan. V drugem polfinalu se bosta pomerila Finska in ZDA. Finci so v četrtfinalu ugnali Češko z 2:0, Američani, ki so doslej edini na turnirju premagali Kanadčane (5:3), Švico pa prav tako z 2:0. Na obeh tekmah sta bila odločilna zadetka dosežena v zadnjem delu. 1 4 Petek, 26. februarja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Predstavitev že 34. mednarodne trofeje ZSŠDI Evropski format, ki ohranja izvirnost Dirka dosegla nesluten razvoj, ni pa izgubila svoje čezmejne vloge Predstavitve kolesarske Trofeje ZSŠDI so v Lonjerju vedno dobro obiskane kroma NOGOMET - Evropska liga Juventus naprej, Roma pa je izločena Tako je Cisse preigral vratarja Rome Donija in dosegel tretji gol za Panathinaikos ansa Številke, s katerimi je postregel direktor in duša dirke Radivoj Pečar, povedo vse: 25 moštev iz desetih držav, 189 kolesarjev iz 19 držav, 198 akreditiranih organizatorjev in spremljevalcev moštev, 26 vozil organizatorja, 25 vozil moštev, 46 uradnih spremljevalnih motorjev. Kolesarska Trofeja ZSŠDI, njena 34. izvedba bo v nedeljo, 7. marca, uradno pa so jo predstavili včeraj v Lonjerju, je organizacijsko zagotovo najzahtevnejša športna manifestacija Slovencev v Italiji, kot je poudaril predsednik Združenja Jure Kufersin. In le le največja, temveč tudi najbolj odmevna, saj so na njen zmagovalni oder stopili trije kasnejši svetovni prvaki med profesionalci in en olimpijski, to pa je »zlata knjiga«. s katero se lahko ponaša malokatera enodnevna dirka te vrste. V Furlaniji Julijski krajini sploh, saj takšne, kot je priznal odgovorni za tehnični sektor pri državni kolesarski zvezi Franco Fio-ritto, v naši deželi ni sposobno organizirati nobeno drugo društvo, razen Kolesarskega kluba Adria. Razlogov za njeno uspešnost je kar nekaj. Enega od teh je na predstavitvi ponosno razkril Radivoj Pečar. »Le nekaj dni po koncu lanske izvedbe, smo od Mednarodne zveze UCI prejeli pohvalo za raven organizacije in zagotovljene varnosti ob progi. Takšne pohvale niso ravno pogoste,« je z zadovoljstvom poudaril Pečar. Vendar je dirka zelo priljubljena med kolesarji in kolesarskimi delavci tudi zaradi njene konfiguracije in datuma. »Dirka je lepa, težka in zahtevna. Nanjo se naši kolesarji vedno temeljito pripravijo, kajti zame predstavlja prvo pomembno preizkušnjo za izbiro reprezentantov. Res je, Slovenci na njej še nikoli nismo zmagali, vendar je to dirka, na kateri pomeni uspeh tudi visoka uvrstitev,« je poudaril selektor reprezentance Slovenije Martin Hvastija, podpredsednik deželne kolesarske zveze Mauro Chiarot pa mu je pritrdil z besedami, da sta profesionalnost organizatorjev in zahtevnost proge zaščitni znak dirke, na kateri tri četrt njenih nastopajočih kasneje prestopi med profesionalce. Kljub temu, da je Trofeja postala z leti dirka evropskega formata ohranja tudi svoje izvirno poslanstvo čezmejnega povezovalca in utrjevalca sožitja med italijanskimi in slovenskimi športniki. »Dirko smo Slovenci posvojili«, je v imenu Kolesarske zveze Slovenije dejal Tomaž Polja-nec, Fioritto, med drugim nekdanji predsednik deželnega odbora, pa je poudaril, da so odnosi med italijansko in slovensko federacijo zgledni, pravkar so tudi podpisali dogovor o sodelovanju. Bržkone do tega ne bi prišlo, če ne bi lonjerska dirka pripomogla k tkanju tesnih vezi med kolesarskimi delavci z obeh strani nekdanje meje.Zaradi svoje obsežnosti predstavlja Trofeja ZSŠDI tudi motor gospodarskega razvoja, so besede, ki jih je izrekel deželni odbornik za šport De Anna v pismu, del katerega je prebral Kufersin, vidljivost pa ji poleg krajevnih medijev dajejo tudi specializirane spletne strani, v prvi vrsti pa stran slosport.org, ki bo tudi letos »prenašala« dirko tako rekoč v živo. Pečar je na predstavitvi, ki so se je udeležili še drugi gostje (predsednik deželnega odbora CON Felluga, Igor Švab za SSO in Marino Marsič za SKGZ, Francesco Serian za pokrajinski odbor kolesarske zveze in Sauro Bacherotti za tržaški CONI), povedal, da je proga doživela le manjše lepotne poprave. Tako bodo prvič vozili tudi preko centra Tržiča in Gradišča, spet bodo obnovili krožno vožnjo med Križem, Briščami, Gabrovcem in Božjem poljem, zadnji del dirke pa ostaja nespremenjen. Proga po novem meri 144 km. A. Koren NOGOMET Bridge ne bo igral za Anglijo LONDON - Branilec Manchester Cityja Wayne Bridge se je odpovedal igranju za angleško nogometno reprezentanco. Vzrok za odločitev je afera nekdanjega soigralca pri Chelseaju in tudi v angleški izbrani vrsti Johna Terryja z Bridgevim nekdanjim dekletom Vanesso Perroncel, zaradi česar je po Bridgevem mnenju njegov položaj v reprezentanci postal nevzdržen. Bridge je že dejal, da noče biti na seznamu reprezentantov, ki bodo igrali na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki, kjer se bodo Angleži v skupini C merili z Alžirijo, ZDA in s Slovenijo, saj bi njegova prisotnost delovala «razdiralno». Zaradi te afere je selektor Anglije Fabio Capel-lo Terryju odvzel kapetanski trak in pričakoval, da bo Bridge vseeno pripravljen še naprej igrati za angleško vrsto. PRIJATELJSKA - Nogometna reprezentanca Združenih držav Amerike, ki bo tekmec Slovenije na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki, je v noči na četrtek v prijateljski tekmi z 2:1 (0:0) premagala Salvador. SLOVENIJA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je objavil seznam igralcev, na katere bo računal na pripravljalni tekmi za letošnje svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki proti Katarju. Tekma bo v sredo v Mariboru. Seznam igralcev za Katar: - vratarji: S. Handanovic (Udinese), J. Handanovic (Manto-va), Šeliga (Sparta Rotterdam); -branilci: Brečko (Köln), Cesar (Grenoble), Ilic (Moskva), Jokic (Chievo), Kelhar (Cercle Brugge), Mavrič Rožič (Koblenz), Šuler (Gent); - vezisti: Birsa (Auxerre), Kirm (Wisla Krakov), Komac (Maccabi Tel Aviv), Koren (West Bromwich), Rene Krhin (Inter), Ra-dosavljevic (Larissa), Stevanovic (Vitesse), Šišic (Giannina); - napadalci: Dedic (Bochum), Ljubijankic (Gent), Novakovic (Köln), Pečnik (Nacional Madeira). EVROLIGA - Top 16: Real Madrid - Montepaschi Siena 77:69 (13:16, 19:21, 16:16, 29:16). Real: Llul 17, Tomic 12, Prigioni 8; Siena: Domercant in Sato 17, Lavri-novic in McIntyre 11. RIM - Roma si je uvrstitev v osmino finala evropske lige zapravila v enajstih minutah! Na prvi tekmi proti Panathinaiko-su (2:3) so bile usodne zadnje minute tekme, sinoči na stadionu Olimpico pa zadnje minute prvega polčasa. Med 40. in 46. minuto so namreč Grki dosegli kar tri zadetke, dva od teh je dosegel Cisse, s tem pa je bilo tekme dejansko konec. Roma si lahko grize nohte, saj je v 11. minuti že vodila po golu Riisa po prostem udarcu, vodstvo z 1:0 pa ji je že omogočalo napredovanje v naslednjo fazo. Po zadetkih Panathinaikosa (ki je v Rimu nastopil brez svojega najboljšega igralca Karaguonisa) pa je bilo seveda praktično nemogoče več zmagati, saj bi morala Roma doseči še štiri gole, v drugem polčasu pa je zadela le še enkrat z De Rossi-jem. Sanje, da bi Roma po 50 letih spet osovjila ta pokal (nekdanji pokal UEFA) so se tako razblinile. V domačem prvenstvu deluje Ranierijevo moštvo kot stroj, na mednarodni ravni pa je vse drugače. Panathi-naikos ji je v dveh tekmah nasul šest golov, in zadal prvi poraz na Olimpicu po 14 zaporednih zmagah v zadnjih štirih mesecih. To kar ni uspelo Romi, pa se je posrečilo ta čas v Italiji mnogo manj kotiranemu Juventusu. V Amsterdamu je proti Ajaxu iztržil neodločen 0:0, kar je bilo po zmagi z 2:1 na prvi tekmi v Turinu dovolj za uvrstitev v naslednjo fazo. Nekdaj sloviti Ajax, ki nastopa z dokaj pomlajenim moštvom, je pretežno napadal, a neuspešno. Sissoko je v 17. minuti zadel vratnico. SMUČANJE - Društvena tekma SK Devin Razdelili 235 startnih številk Največ, kar 155, je bilo tečajnikov - Prvaka sta Katrin Corbatto in Mattija Rožič - Tudi hujša poškodba Pretekli konec tedna je gorsko smučarsko središče For-ni di Sopra poplavila množica Devinovcev, saj je ta naš klub po sobotnem zamejskem prvenstvu organiziral v nedeljo še lastno društveno tekmo in tekmo tečajnikov alpskega smučanja in deskanja. Po sobotnih snežnih padavinah, je v nedeljo nad progo Cimacuta zasijalo sonce, ki je omogočilo, da se je tekma odvijala v najboljših razmerah. Prijavljenih je bilo več tekmovalcev kot na samem osrednjem zamejskem tekmovanju, saj so razdelili kar 235 startnih srajčk. Veliko število je bilo tečajnikov, saj jih je bilo letos okrog 155, vključno s 15 deskarji. Najmlajši začetniki so se spustili po progi brez pomoči učiteljev smučanja in po 40 spustih so start premaknili višje, kjer so tekmovali še vsi ostali. Žal je prišlo na cilju tudi do padca, kjer si je super dama Erika Škerl huje po- škodovala kolenske vezi in želimo ji čimhitrejše okrevanje. Najboljši absolutni časi, ženske: 1. Katrin Corbatto, 2. Astrid Corbatto, 3. Patrizia Zarotti; moški 1. Mattija Rožič, 2. Aleš Sever. 3. Matej Škerk. Po tekmi so se nastavili za skupinsko sliko in se še dolgo zadržali ob kosilu in slaščicah, medtem ko bo nagrajevanje na sklepni društveni prireditvi, ki bo ob koncu letošnje smučarske sezone po Veliki noči. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. februarja 2010 21 jadranje - Trener Antonaz o Čupinih jadralcih Sivitzu Košuti in Farnetiju »Če ne bomo imeli konkurenčne opreme, nas bodo drugi prekosili« Klub jih bo še naprej podpiral, vendar za kvalitetni preskok potrebujeta večjo finančno pomoč gorsko kolesarstvo Christian Leghissa V dvojni vlogi Nabrežinec Christian Leghissa pri klubu Bike 2000 trener in obenem tekmovalec Nabrežinski gorski kolesar Christian Leghissa bo konec tedna začel svojo tekmovalno sezono, ki pa bo letos tudi zaznamovana s trenerskimi zadolžitvami. Pri klubu Bike club 2000 iz kraja File' pri Trevisu je namreč Leg-hissa od letos tudi trener trejh mladih kolesarjev under 23 in dveh mladincev ter pomočnik trenerja naraščajnikov. »V Venetu me dobro poznajo in cenijo mojo resnost, zato so mi ponudili možnost, da se pri njih preizkusim tudi kot trener mladih. Klub je odlično organiziran, pripravil je večletni program. Enkrat na teden se z vlakom peljem do Vittoria Veneta, kjer imamo urejeno progo za treninge in testiranja, večkrat pa fantje pridejo tudi do mene v Nabrežino (ponje grem na postajo v Tržič) , kjer tudi treniramo bodisi na progi ob srednji šoli kot po gozdovih,« je pojasnil Leghissa, ki je z fanti opravil letos tudi zimske priprave, ki so obsegale plavanje v bazenu, tek na prostem in v vadbo v telovadnici s švicarsko žogo. Prvi nastop v dvojni vlogi bo imel Leghissa že ta konec tedna. V Massi Marittimi v pokrajini Grosseto bo namreč mednarodna tekma, ki bo štela tudi za italijansko državno zimsko prvenstvo. Na njej bo med profesionalci nastopilo kar osem udeležencev olimpijskih iger v Pekingu. Leghissa bo tekmoval v amaterski kategoriji Master 1 (od letnika 1980 do letnika 1976), kjer je konkurenca vsako leto močnejša zaradi prisotnosti vse večjega števila nekdanjih profesionalcev. »Letos bom nastopil pretežno na mednarodnih tekmah, na katerih bodo nastopili moji varovanci, moj oseben cilj pa je državno prvenstvo v olimpijskem krosu, ki bo julija v Pie-montu. Lani te dirke nisem dokončal, leta 2008 pa sem bil deveti. V prvem delu sezone se bom posvetil predvsem krajšim enodnevnim dirkam v olimpijskem krosu, šele v drugem delu se bom udeležil tudi maratonov in morda septembra nastopil na državnem prvenstvu v Val di Fassi, kjer sem lani zasedel 4. mesto. Ker si zaradi službenih obveznosti ne morem privoščiti daljših treningov, je zame zelo težko biti ustrezno pripravljen za nastopanja na maratonih, lani se je to poznalo, saj sem bil ob koncu sezone zelo izčrpan,« je pojasnil Leghissa. (ak) Jaš in Simon sta člana državne C-reprezentance. Letos zveza jih bo podpirala samo na mladinskih prvenstvih kroma Mlada perspektivna jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta se na prvi državni regati po zimskih pripravah pomerila z najboljšimi italijanskimi posadkami, hkrati pa je bila to tudi priložnost za primerjavo na drugih ravneh. Trener Matjaž Antonaz je ob prvem soočenju z ostalimi nasprotniki poudaril, da so najboljši italijanski jadralci na boljšem: »Z večjimi finančnimi sredstvi si lahko privoščijo boljše pogoje treninga. Zdaj na primer bodo nekateri trenirali v Barceloni, drugi v Cagliariju, nekateri pa bodo odpotovali že v Hyeres, kjer bo predolimpij-ska regata. Obenem pa jim več sredstev omogoča, da imajo boljšo opremo, ki je na tem nivoju že odločilna. Mi na primer moramo trenirati z nekonkurenčno opremo, na primer s starimi jadri, najboljše materiale pa moramo varčevati za najpomembnejša tekmovanja.« Antonaz je še povedal, da napredka ne bo več, če ne bodo dobili dovolj nove opreme. »Nekdo bi nam mogel še dodatno finančno pomagati, saj sicer nas bodo drugi prekosili.« Čupina jadralca sta zdaj na razpotju, ugotavlja Antonaz: »Smo pred vhodnimi vrati v svetovni vrh. Zdaj se lahko skušamo približati svetovnemu vrhu, ali pa ostanemo na tem nivoju, kjer pa se bosta Simon in Jaš izgubila v množici jadralcev. Vrh je zelo ozek. Najbrž stik z najboljšimi mladinci drugih evropskih držav, ki sicer veliko vlagajo v mlade sile, bosta še obdržala, kaj več pa bo težko doseči.« Če se bodo vsi akterji (tudi starši) odločili, da res želijo preizkusiti vrhun-skost, najbrž pomoč kluba ne bo več zadostovala. Doslej je klub podpiral dejavnost in s podporo bo še nadaljeval: »Podpiramo njihovo dejavnost in jim bomo ob strani še naprej, prav tako kot lani. Ugotavljamo pa, da je vse težje pridobiti nove sponzorje. Jadranje ni nogomet,« je pojasnil predsednik JK Čupe Roberto Antoni. »Jadranje nima take medijske pozornosti, zato je za sponzorje manj privlačno.« Ko si na vrhu, namreč, talent ni več vse. Nagraditi ga je treba z dobrimi materiali in konkurenčno opremo. Tu odločajo detajli. Vse se hitro razvija in če želiš biti na vrhu, moraš biti v koraku z vsemi novostmi. Naglo se razvijajo predvsem jadra: najboljša japonska pa stanejo približno 3.000 evrov, če želiš biti konkurenčen pa moraš nabaviti tri komplete. »To pa je strošek, ki si mi ga mi ne moremo privoščiti!« pravi Antonaz. Simonu in Jašu pripravlja jadra tržaški Ulmansails, ki verjame v mlada jadralca in se trudi po svojih močeh, v razvoj specifičnih jadr za razred 470 pa se ne more poglobiti. »Mi smo seveda zelo zadovoljni s sodelovanjem, vendar pa smo korak za ostali-mi.«Ob jadrih je še druga oprema, pa seveda jadrnica. Najboljši imajo več jadrnic, vsako na eni celini. Ko se selijo iz enega na drugo regatno polje, torej potrosijo samo za letalske karte. Naša jadralca sta imela doslej le eno jadrnico, v četrtek pa bosta dobila novo. Na posodo kot spon-zorski vložek jo bosta dobila od milanskega podjetja Navtivela. Tako bosta doma trenirala s staro, novo pa bosta lahko uporabljala na regatah. »Če bosta tudi letos dosegala dobre rezultate, bo podjetje ponudbo podaljšalo in bo torej naslednje leto spet posodilo novo jadrnico,« napoveduje Antonaz, ki bo z jadralcema novo jadrnico prilagajal njunim značilnostim v Izoli. Podpora s strani zveze bo letos omejena, kljub temu, da sta člana reprezentance: zveza bo finančno podpirala večinoma samo reprezentante A- in B-sku-pine, Jaša in Simona, ki sta člana C-re-prezentance, pa samo na mladinskih prvenstvih. »Kljub temu se bomo vsekakor borili po svojih močeh. Ne bomo vrgli puške v koruzo. Vse razlike v opremi nadomeščamo zdaj s treningi in s srcem,« je poudaril trener. (V.S.) namizni tenis - V ženski A2-ligi jutri ključno gostovanje v Novari Morda zadnja ovira V primeru zmage bi Kras že lahko proslavljal vrnitev v A1 -ligo - Regaldi na 3. mestu razpolaga z močnimi igralkami Danes so krasovke odpotovale na gostovanje v Novaro, kjer se bodo pomerili z ekipo, ki zaseda dobro 3. mesto v drugi najmočnejši italijanski ligi. Ta tekma je lahko že ključna. V primeru zmage bi namreč naše igralke že lahko praznovale povratek v A1-ligo, saj bi bile ob koncu sezone najmanj druge, v višjo ligo pa direktno napredujeta dve ekipi. Predstavnice zgoniškega društva so trdno zasidrane na prvem mestu, kljub temu pa piemontske postave ne gre podcenjevati. V njej igra namreč dobra Kitajka Ding Haiyuan, a tudi bivša mladinska reprezentanka Ileana Irrera, številka 23 na državnih lestvicah. Kot tretja igralka pa naj bi se za mizo predstavila nevarna veteranka Puricellijeva, ki uporablja neugodne gume in še vedno zaseda zelo dobro 36. mesto v Italiji. Možno je tudi, da bo Regaldi Novara vrgla v boj povprečno igralko Eliso Mittino, ki ne bi smela krasovkam povzročati večjih preglavic. Kra-sovka Martina Milič pravi, da so v prvem delu prvenstva zmagale s 4:2, a da je takrat forma bila nekoliko boljša od sedanje. »Zadnje čase nismo trenirale kot bi morale, a kljub temu je zmaga imperativ, ki bi nas še bolj približala k matematični osvojitvi prvega mesta. Tega si močno želimo!« Krasove B2-ligaše pa čaka jutri gostovanje z direktnim konkurentom za obstanek, ekipo Sarmeola. V prvem delu so jih krasovci premagali s 5:1, kar daje upanje za ponovitev uspeha. Trenutno fantje zasedajo sredino lestvice in bi zmaga pomenila veliko olajšanje in bolj umirjeno nadaljevanje tega po kvaliteti zahtevnega prvenstva.(R) Martina Milič zaseda na najnovejši državni jakostni lestvici 18. mesto kroma košarka Poraza mladinskih ekip UNDER 21 MOŠKI Bor Nova Ljubljanska banka - Barco-lana 54:67 (10:18, 26:34, 37:47) BOR: Pertot 3, Brian Filipac 7, Erik Filipac 2, Gombač 2, Devčič 13, Rutar 17, Bocciai 4, Manta 6, trenerja Robi Jako-min in Gaetano De Gioia. TRI TOČKE: Manta 2. Okrnjeni Borovi mladinci do 21. leta so v tem krogu krepko razočarali, doma so klavrno izgubili proti pepelki Bar-colani, ki je sicer zadnje čase v vzponu. Gostje so skozi vseh 40 minut predvajali neugodno consko obrambo 1-3-1, ki so jo domači napadali neorganizirano in na trenutke povsem brezglavo. Nasprotnik, katerega so borovci doslej dvakrat suvereno premagali, je tako zasluženo plenil na Prvem maju, ne da bi pri tem pravzaprav pokazal nič posebnega. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Azzurra - Jadran ZKB 103:43 (22:10, 54:22, 77:31) JADRAN: Škerl 4, Ugrin 2, Delli-santi 5, Valentinuz 4, Kraus 2, Daneu 8 (1), Longo, Gregori 10, Baldassi 6, Valič, Zhok, Majovski, trener Gerjevič. SON: 22; PON: Valič (36). Jadranovci v tem krogu niso bili dorasli nasprotniku, ki je vseskozi igral bolj zagrizeno in učinkovito. Tudi nosilca igre Škerl in Dellisanti tokrat nista bila razpoložena in naredila veliko napak. »Pozna se, da veliko igramo, relativno malo pa treniramo. Napake se namreč ponavljajo,« je po tekmi dejal trener Gerjevič. ODBOJKA Tudi šest slogašev v pokrajinski reprezentanci V torek, 2. marca bo v telovadnici na stadionu Rocco v Trstu trening tržaške moške mladinske odbojkarske reprezentance, ki bo nastopila na letošnji Trofeji pokrajin. Selektor Andrea Carbone je med drugimi povabil na trening kar šest slogašev. V reprezentanci so namreč tudi Danjel Antoni, Natan Cetto-lo, Jakopo Tomasini, Jordan Trento, Peter Sosic In Ilja Krecic. UNDER18 ŽENSKE Libertas - Bor Kinemax 3:2 (21:25, 25:15, 25:15, 22:25, 16:14) BOR KINEMAX: Pučnik, Cella, Vi-sintini, Zonch, Žerjal, Grasso, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi Borove od-bojkarice so kljub okrnjeni postavi postregle z odličnim nastopom in skoraj presenetile favorizirani Libertas ter tako popravile vtis iz prejšnjega srečanja, ko so proti Virtusu zatajile. Plave so zaigrale izredno motivirano in borbeno, zbrane so bile od začetka do konca, tako da so zasluženo osvojile točko. Bile pa so celo na pragu zmage, saj so v petem setu že vodile 13:10 in 14:12. Na žalost je imel Libertas takrat na mreži svojo najboljšo tolkačico, ki je uspešno zaključila vse odločilne napade in tako popeljala svojo ekipo do zmage. Naše igralke so lahko vsekakor vseeno zadovoljne, saj so se res vse izkazale in bile starejšim ter veliko bolj izkušenim nasprotnicam povsem enakovredne. Vrstni red: Virtus 3, Libertas 2, Bor Kinemax 1 (Bor s tekmo več) UNDER14 ŽENSKE Bor - Coselli Blu 0:3 (18:25, 14:25, 23:25) BOR: Pozzo, Costantini, Zonch, Olivo, Ghersi, Furioso, Quaia, Pučnik. Trener: Mitja Gombač Borove štiri-najstletnice so se kljub okrnjeni postavi dobro upirale prvouvrščenemu Coselli-ju Blu, ki je po pričakovanju gladko slavil. Plave so vsekakor zaigrale zelo borbeno, še najboljše pa so se odrezale v zadnjem setu, v katerem so zaigrale z nekoliko spremenjeno postavo in sta na krilu zelo dobro opravili svojo nalogo Scharon Costantini in Bianca Furioso. Domačinke so že vodile 23:18, nato pa na žalost niso dosegle več niti ene točke. Trener Gombač je bil kljub porazu zelo zadovoljen z nastopom svojih varovank. Vrstni red: Coselli Blu 18, Azzurra 12, Bor in Coselli Giallo 11, Brunner in Sloga 6, Virtus in Lucchini 4. (T.G.) Petek, 26. februarja 2010 Št. 82 (135) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Klop se je poglobil v problematiko šolanja Kaj bi brez slovenskih šol Klop se je tokrat odločil, da se bo pobliže posveti pereči problematiki šolanja. V zadnjih časih se je ponovno razvnela vedno aktualna polemika o vpisovanju otrok v zamejske šole s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini. Klop je komaj mogel verjeti svojim ušesom, ko se je pogovarjal s sluginjo, ki službuje na slovenski osnovni šoli v Trstu. V prvem trenutku sploh ni razumela vprašanja, ki ji ga je postavil, nato pa je v nerodni slovenščini pojasnila, da imajo vse učiteljice otroke v slovenski šoli, da pa so njeni otroci obiskovali italijansko in da pa se ji vprašanje o jeziku izobrazbe otrok ne zdi važno. Klop je pri svojem raziskovanju osuplo (v prvem trenutku nekoliko razočarano) ugotovil, da je na večini šol vsaj en profesor ali ravnatelj vpisal otroke v italijansko šolo. Klop se je zato odločil, da bo segel globlje v zadevo in je in-tervjuval ravnateljico goriških višjih šol, Mihaelo Pirih, ki ima dolgoletne izkušnje v slovenskih šolah, poleg tega pa je hčerko vpisala v italijansko šolo. V ta namen je Klop intervjuval tudi od-bornico deželnega sveta Federico Seganti, ki je svoja otroka vpisala v slovensko šolo, ker meni, da ju lahko znanje dveh jezikov obogati. Pomembno je, da se zavedamo, da investiranje v slovensko jezikovno izobrazbo na našem teritoriju, ne pomeni zgolj investiranje v znanje jezika. Pomembno je, da da se preko jezika prenaša kultura, ki omogoča vpogled v življenjske navade, običaje, tradicije. Sprejemanje te kulture omogoča spoznavanje širšega okolja. Dvojezi-čnost je na našem teritoriju bistvenega pomena za osebnostni razvoj vsakega bodočega odgovornega državljana, saj predstavlja predpogoj za celosten pogled v družbeno dogajanje. Na to temo se je Klop posvetil dvojezični šoli v Špetru in spregovoril z ravnateljico Živo Gruden. Federica Seganti Zakaj ste se odločili, da vpišete svoja otroka v vrtec oziroma osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom? Odraščala sem v Briščikih in poznam zamejsko realnost in šole. Svoje otroke sem vpisala v slovensko šolo, ker v dvojezičnosti vidim možnost več za njihov razvoj, za spoznavanje obeh kultur v našem okolju. Z znanjem slovenščine bodo lahko brez težav komunicirali v nekaterih vzhodnih državah in lažje jim bo pri učenju drugih tujih jezikov. V ta namen, bi lahko otroke vpisala tudi v angleško šolo, toda slovenščina je jezik našega teritorija, del kulture, jezik, ki določa naš vsakdan. Poleg tega, sem se odločila, da otroke vpišem v slovensko šolo, ker po mojem mnenju ndi večjo didaktično kontinuiteto od italijanskih. Mislite, da bodo vaši otroci radi nadaljevali šolanje v slovenskem jeziku? Res je to še precej daleč, toda jaz bi želela, da bi obiskovali višje šole z italijanskim učnim jezikom. Na to odločitev ne vpliva jezik, temveč dejstvo, da imajo srednje šole z italijanskim učnim jezikom večje število dijakov. Na višji srednji šoli z italijanskim učnim jezikom ima otrok več možnosti medsebojnega spo- znavanja, se druži z več ljudmi in ima več možnosti nasploh. Kako se počutite kot italijanska mati, ki je otroke vpisala v slovensko šolo? V službi se pogosto srečujem z angleškim jezikom in zato otroci prihajajo vsak dan z njim v stik. Ko bodo odrasli, pa se bom jaz od njih učila slovenščine. Če me kdo vpraša, zakaj sem vpisala otroke v slovensko šolo, pa mu povem pozitivne in negativne plati svoje izbire. Oba moja otroka govorita zelo dobro italijansko, zato sem se mirne duše odločila, da se bosta začela učiti še drug jezik. Poznam primere, ko so otroci imeli težave že s samo italijanščino in jim je učenje drugega jezika povzročalo samo večje težave in nepotreben stres. Mihaela Pirih Ali je na višjih srednjih šolah veliko dijakov iz neslovenskih družin? Višjo srednjo šolo obiskujejo dijaki iz italijanskih in mešanih družin, ki so se vključili v slovenski ambient že v osnovni ali nižji srednji šoli. Velikokrat so Italijani zelo motivirani, da spoznavajo slovensko kulturno okolje, in da se naučijo jezika in zato imajo dobro znanje slovenščine. Pri dijakih iz mešanih zakonov je znanje jezika odvisno od tega, koliko uporabljajo en ali drugi jezik v okolju in kakšen je govorni jezik, ki ga uporabljajo v krogu družine. Kaj menite o vpisovanju otrok v šolo, kjer pouk ne poteka v njihovem maternem jeziku? Dijaki v višji šoli že dobro vključeni v slovensko okolje. Do večjega soočenja s slovensko kulturo in jezikom pride na osnovni šoli, ko se italijansko govoreči otroci znajdejo v povsem novem ambientu. Velik vpliv na to ima okolje, v katerem živijo. Če italijanski otrok živi npr. v Doberdobu, v okolju ki je slovensko, se bo hitreje vključil v šolski ambient. Velikokrat se italijanske družine odločijo, da otroka vpišejo v slovensko šolo, ker je italijanska preveč oddaljena. Iz podobnih razlogov so v Krminu italijanski starši vpisali otroke v slovenski vrtec in so se celo sami vpisali na tečaj slovenščine. Na ta način je bil otrokom jezik še bližji. Katero šolo je obiskovala vaša hči? Kot otrok je obiskovala italijansko osnovno šolo. Odločili smo se za to izbiro, ker je bila slovenska šola preveč oddaljena, da bi jo lahko tja peljali. Nižjo srednjo šolo je obiskovala v Krminu, nato pa se je vpisala na italijanski pedagoški licej v Gorico. Sošolci so jo občudovali, da lahko že od malega tekoče obvlada dva jezika in tudi profesorji so cenili njeno dvojezičnost. Z njo sem se vedno pogovarjala v slovenščini in ona me je celo na javnih prireditvah nagovarjala v tem jeziku. Nekoč mi je povedala, da ko je šla mimo avtobusne postaje in je slišala ljudi, ki so se pogovarjali v slovenščini, ji je bilo zelo prijetno in je imela občutek, kot da so njeni bratje. Živa Gruden Na dvojezično šolo je vpisanih vsako leto več slovenskih in italijanskih otrok. Kako ste dosegli tolikšno povpraševanje? Povpraševanje se je v zadnjih letih pravzaprav ustalilo. Kako bo šlo letos, še ne vemo, ker se vpis šele zaključuje. Da je zanimanje za našo šolo kar precejšnje, gre pripisati več dejavnikom. Predvsem je tu višja stopnja splošne kulture zrelosti, ki omogoča pozitivno gledanje na večjezičnost in vrednotenje domače kulture, ki je bila v preteklosti obravnavana kot manjvredna. Potem je še dejstvo, da smo v času postali največja šola na teritoriju in da zato zagotavljamo večjo stabilnost in kontinuiteto. Ne nazadnje pa morda tudi kvaliteta naše vzgojne ponudbe, saj so naši učitelji zelo motivirani in prizadevni. Na kakšen način pripomore obstoj dvojezične šole k razvoju slovenske kulture v Benečiji? Šola je kot javna ustanova, ki goji slovenski jezik, pomembna za dviganje ugleda in družbene vrednosti jezika ter kulture, ki se v tem jeziku izraža. Že sam obstoj šole ima ta učinek, torej ne vpliva samo na učence, ampak veliko širše. Precej družin se najprej približa šoli, nato pa začne tudi obiskovati društvene prireditve, se vključevati v razne dejavnosti ipd. Naj omenim tudi skupino bivših učencev, ki se navdušeno posveča delu v gledališču, pa naj gre za narečne predstave ali za nastope v knjižni slovenščini. Kako gledate na to, da nekatere slovenske družine vpisujejo svoje otroke v italijanske šole? Mislim, da s tem odrekajo otroku dodatne možnosti za osebnostni razvoj, obenem pa omejujejo njegovo bodočo konkurenčnost v svetu dela. Predvsem pa imam občutek, da ustvarjajo razkorak med družinskim življenjem in šolo, kar nikakor ne more podpirati usklajene rasti in primernega razvoja otrokove osebnosti. Kako vpliva politična scena na delovanje dvojezičnega zavoda? Kakšne odnose imate s krajevnimi političnimi oblastmi? Politična scena, predvsem krajevna, seveda ni brez vpliva. Moram pa povedati, da so odnosi s krajevnimi upravitelji vsekakor korektni in v glavnem dobri, čeprav se tu pa tam še pojavlja tiha obtožba, da je dvojezična šola kriva za usihanje nekaterih italijanskih šol na teritoriju. Včasih se pojavi kakšna težava, večinoma povezana z dejstvom, da so tudi krajevne uprave same v finančnih stiskah. Sicer pa mislim, da izbira dvojezične šole ni pretirano pogojena s političnimi izbirami: med našimi starši so ljudje različnih političnih prepričanj, tudi taki, ki so dejavni v krogih, ki jih tradicionalno nimamo za manjšini naklonjene. romjan - Združenje staršev osnovne šole Damjana Kobal o prizadevanju staršev za širjenje slovenščine Klop se je pogovoril tudi s predsednico Združenja staršev osnovne šole v Rom-janu, Damjano Kobal. Ostal je prijetno presenečen nad izrednio angažiranostjo italijanskih staršev, ki si prizadevajo, da bi se njihovi otroci čimbolj vključili v slovensko okolje. Kdaj in s katerim namenom je nastalo združenje staršev osnovne šole v Romjanu? Združenje osnovne šole in vrtca v Romjanu deluje nepretrgoma 14 let. Nastalo je zaradi potrebe in teritorija, in sicer kot vezni člen med starši, šolo, teritorijem in institucijami. Od samega začetka pa do leta 2009 je tudi skrbelo in zagotovilo vsakodnevni prevoz do osnovne šole in vrtca v Romjanu in nižje srednje šole v Doberdobu. Kako to, da se je veliko italijanskih staršev odločilo, da svoje otroke vpiše v slovensko šolo? Nekateri starši si ob odkrivanju svojih slovenskih korenin želijo, da bi vsaj njihov otrok, če sami že niso imeli te možnosti, govoril slovensko in obiskoval slovensko šolo. Drugi se za to izbiro odločijo, ker so pač mnenja, da je dandanes nujno potrebno, da poznaš jezik in kulturo soseda. Nenazadnje pa je razlog te izbire ravno nedvomna kvaliteta slovenske šole. Iz leta v leto namreč število vpisanih otrok narašča. Kar nekaj dijakov, ki se odločijo, da višješolski študij nadaljujejo na slovenski šoli. Mnogi učenci so ob nadaljnjem šolanju poželi veliko uspehov. S katerimi dejavnostmi in pobudami približujete italijanskim otrokom slovensko stvarnost? V kolikor je jezik v okolici italijanski, združenje deluje in si prizadeva, da bi po svojih močeh uspelo prispevati k podkrepitvi slovenskega jezika ter k spoznavanju slovenske kulture med ljudmi in v kraju, kjer deluje. V tej luči prireja vrsto pobud in projektov, kot so tečaj predšolske glasbene vzgoje v sodelovanju z Glasberno matico, pevski zbor, tečaj kitare, kotiček slovenskega jezika za osnovnošolske otroke in poletni tečaj slovenskega jezika. Kaj ste s svojim delovanjem dosegli pri povezovanju otrok iz obeh kulturnih skupnosti? Po štirinajstih letih delovanja se lahko že malo ozremo nazaj in potegnemo črto. Obračun je iz našega zornega kota nedvomno pozitiven. Vrtec in šola sta pred desetimi leti nastala v naklonjenem okolju: v občini je delovala slovenska komisija, ustanovljen je bil odsek slovenske knjižnice, občinska uprava je namestila dvojezične table itd. Povezovanje in prepletanje obeh kulturnih komponent je torej v večji meri spontano in naravno. Zako je tudi Združenje nastalo v pozitivnem kontekstu. Katere pobude so v teku in kaj nameravate v prihodnje? Otroški pevski zbor bo nastopil na mednarodnem prazniku Selo Sela Sele v Sloveniji in na mnogih drugih prireditvah. Ob koncu šolskega leta in vseh dejavnosti bomo priredili običajni enodnevni praznik. Staršem, ki obiskujejo tečaj slovenščine, pa bomo omogočili ogled gledališke predstave v Novi Gorici in ogled slovenskega filma. Tečaj se bo nato zaključil z enodnevnim izletom v Slovenijo. Trenutno je v združenje aktivno vključena skupina mladih, ki so svoj čas obiskovali osnovno šolo v Romjanu, danes pa kot nosilci novih idej pomagajo pri organizaciji in uresničitvi mnogih pobud. Nenazadnje pa vsi nestrpno čakamo, da bo končno čimprej prišlo do gradnje slovenskega šolskega centra v Romjanu, saj je pereči problem prostorske stiske na dnevnem redu že vrsto let. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. februarja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - Otroški pevski zbor Rupa - Peč 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 12.55 Aktualno: Sanremo? Parliamone - Question Time 13.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I raccomandati 23.20 Aktualno: Tv7 V^ Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cietà 6.15 Aktualno: L'avvocato risponde 6.25 20.00, 1.10 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 23.25 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.55 23.40 Šport: Zimske olimpijske igre Vancouver 2010 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: Justice - Nel nome della legge V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 0.00 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.40 Melevisione 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Il principe e la fanciulla 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.00 Dnevnik 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 21.50 Šport: Zimske olimpijske igre, Vancouver 2010 23.40 Variete: Parla con me (J Rete 4 7.00 Dok.: Sai Xchè? 7.40 Nan.: Nash Bridges 8.30 Nan.: Hunter 9.30 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.35 16.00 19.35 20.30 21.10 21.50 23.40 Nad.: Bianca Nan.: Ultime dal cielo 17.05 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nad.: Sentieri Film: I tre moschettieri (pust., ZDA, '48, r. G. Sindey, i. L. Turner, G. Kelly) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: L'eliminatore - Eraser (akc., ZDA, '96, r. C. Russell, i. A. Schwarzenegger) 0.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Arancia meccanica (dram., ZDA, '71, r. S. Kubrick, i. M. McDowell) Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Resničnosti show: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Due imbroglioni e... mezzo! (r. F. Amurri) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) O Italia 1 6.05 Nan.: Hot Properties 6.40 17.25 Risanke 8.15 Nan.: Lizzie McGuire 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del- la Tv, sledi Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: Zack e Cody al ponte di comando 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.10 Nan.: CSI: NY 23.10 Film: Baby Monitor - Sound of Fear (triler, ZDA, '98, r. W. Klenhard, i. J. Beghe) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Aktualno: Storie tra le righe 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.00 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.15 Aktualno: Il Rossetti 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Musica, che passione! 20.20 Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 23.35 Dnevnik Montecitorio - leto 2010 la 6.00 7.00 10.10 10.25 12.30 13.00 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: L'ultimo Apache (western, ZDA, '54, r. R. Aldrich, i. B. Lancaster, i. J. Peters) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Barbareschi sciock Aktualno: Effetto domino - Tutto fa Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 10.35 Kratki dok. film: Deklica, ki je rešila nebesa (pon.) 10.50 Enajsta šola (pon.) 11.25 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Osmi dan (pon.) 12.45 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Turbulenca 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 15.55 Otr. igr. serija: Mihec in Maja 16.05 Iz popotne torbe 16.20 Nad.: Dani 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.55 Gledamo naprej 17.50 0.20 Duhovni utrip 18.05 Z glavo na zabavo 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.45 Eutrinki 20.00 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.35 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 Zabavni infokanal Infokanal V dobri družbi Glasnik Umetnost igre (pon.) Evropski magazin Črno beli časi Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 26.02.1992 Otr. nan.: Kot ata in mama: doma, doma, doma (pon.) Šport špas, oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) Poučno-razvedrilna nan.: Gremo na smuči (pon.) Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: smučarski teki 4x5 km (ž), štafete, posnetek Olimpijski studio in posnetki vrhuncev Vancouver 2010: kerling, polfinale Vancouver 2010: smučanje prostega sloga, akrobatski skoki (m) Vancouver 2010: hokej na ledu (ž), finale, posnetek Vancouver 2010: umetnostno drsanje (ž), prosti program, posnetek Vancouver 2010: Olimpijski studio Vancouver 2010: alpsko smučanje, slalom (ž), prenos 1.vožnje Vancouver 2010: biatlon (m), štafete, posnetek Vancouver 2010: alpsko smučanje, slalom (ž), prenos 2.vožnje 6.30 7.00 8.15 9.15 9.40 10.05 10.35 10.55 11.20 11.50 12.20 13.20 14.30 14.35 15.00 15.30 16.30 18.10 18.55 20.25 22.25 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Reški karneval 15.40 Avtomobilizem 16.00 Vancouver: drsanje (m), povzetek 17.30 Zimske olimpijske igre: pregled 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ali me poznaš 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 12.45, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes Aktualnost 19.55 Ciak junior 20.25 Vancouver: biatlon 4x7 (M) 22.00 Vancouver: slalom (Ž), 1.vožnja 22.25 Vancouver: slalom (Ž), 2. vožnja 23.30 Arhivski posnetki "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 0.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 18.00 Miš maš 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Pod drobnogledom 22.30 23.30 Vedeževanje Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldnan in pol; 10.00 15 let kolesarskega odseka...; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Aktualno: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.0010.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.0014.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.05, 18.05 Olimpijska oddaja; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popev- ka tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.00 Stop pops 20 in novosti; 18.45 -24.00 Olimpijski (na)val, Vancouver; 19.00 Dnevnik; 19.05 Slalom (ž), 1. vožnja; Deskanje ž(), paralelni veleslalom, kvalif.; 20.00 Olimpijski gost: Katja Koren; 20.30 Biatlon (m), štafete; 21.15 Deskanje (ž), paralelni veleslalom, izločilni boji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slalom (ž), 2. vožnja. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 26. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren üü dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 0/10 TOLMEČ O D/4 M ,S,/1iM 0 O PORDENON 6/ii 13 TRBIŽ O -1/3 cvVigg OTSÉ3. ČEDAD O 6/ii O -2/3 KRANJSKA G. CELOVEC O -2/5 o TRŽIČ i/s O KRANJ O-i/s S. GRADEC CELJE 1/8 O MARIBOR O 3/9 PTUJ o M. SOBOTA O 3/iD GORICA O 7/i2 O N. GORICA 6/ii o LJUBLJANA 3/7 POSTOJNA O 1/5 ^ KOČEVJE - o x x ČRNOMELJ N. MESTO 1/8 o ZAGREB 2/i2 o ^NAPOVED ZA DANES* Po vsej deželi bo oblačno, pojavljale se bodo v glavnem močne padavine, na vzhodnem pasu lahko tudi obilne. Močno bo snežilo nad okoli 1000m nad morjem, zlasti v Julijskih Predalpah, v Alpah, Karniji in zgornji Valcellini pa bo meja sneženja nad okoli 600m. Ob morju bo čez dan pihal okrepljen jugo. Oblačno bo, na severovzhodu sprva še delno jasno. Na Primorskem in Notranjskem bo deževalo že od jutra, čez dan pa se bo dež širil proti vzhodu. Meja sneženja bo med 800 in 1200 metri nad morjem. Dopoldne bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. J Danes bo na vreme pri nas vplivala izrazita atlantska fronta; jutri bodo v višjih plasteh ozračja dotekali bolj suhi anticiklonalni vetrovi. V nedeljo pa nas bo dosegla nova atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.47 Dolžina dneva 10.58 r LUNINE MENE ^ Morje je mirno, temperatura ^morja 8,8 stopinje C. A Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad južno Skandinavijo in severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se počasi pomika čez naše kraje proti vzhodu. Nad naše kraje doteka od jugozahoda vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo okrepila, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 8,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.58 najnižje -25 cm, ob 8.40 najvišje 47 cm, ob 15.14 najnižje -66 cm, ob 21.45 najvišje 49 cm. Jutri: ob 3.33 najnižje -31 cm, ob 9.19 najvišje 48 cm, ob 15.45 najnižje -65 cm, ob 22.14 najvišje 52 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................350 Vogel.................190 Kranjska Gora........110 Krvavec..............160 Cerkno...............130 Rogla.................130 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............210 Piancavallo..........1GG Forni di Sopra........14G Zoncolan............1G5 Trbiž..................15G Na Žlebeh ...........2BG Mokrine..............21G Podklošter...........145 Bad Kleinkirchheim . 12G TOLMEČ O -3/iD TRBIŽ O -4/9 O -6/6 KRANJSKA G. CELOVEC O -4/8 q TRŽIČ -4/9 o GRADEC 2/iD O-2/8 S. GRADEC o s-^K-KRANJ cr-Jb O "ir* LJUBLJANA 0/10 POSTOJNA O -4/9 KOČEVJE N° REKA 7/13 CELJE -2/9 O/. MARIBOR o-1/10 PTUJ o M. SOBOTA O 2/iD N. MESTO 0/11 o ZAGREB 4/i2 0/-XO, (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme; ponoči in zjutraj se bo lahko v spodnji nižini pojavljala megla. V gorah bo zjutraj pihal okrepljen severoza-hodnik. Jutri bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. V nedeljo bo na zahodu pretežno oblačno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. ZDA - V sredo v SeaWorldu v Orlandu na Floridi Kit ubijalec pred obiskovalci zabaviščnega parka ubil trenerko Trenerka Dawn Brancheau s kitom orko v parku SeaWorld v Orlandu ORLANDO - Obiskovalci zabaviščnega a parka "SeaWorld" v Orlandu na Floridi v ZDA so v sredo doživeli pravo grozljivko, ko je kit orka, po imenu Tilikum zagrabil 40-letno trenerko Dawn Brancheau in z njo pod vodo nekajkrat zaokrožil po bazenu in jo ubil. Park so po tragediji izpraznili in kita lovili z mrežo, vendar pa je bilo za izkušeno trenerko prepozno. 30-letni Tilikum je že leta 1991 v Kanadi skupaj z dvema drugima orkama ubil trenerko, nakar so ga izgnali na Florido. Tam je leta 1999 domnevo ubil neprevidnega obiskovalca, ki so ga našli mrtvega v bazenu, kjer je nekaj časa služil kot igrača kitu, za katerega še vedno niso prepričani ali je napadalen ali pa malce otročji in ne ve, kje so meje igre. V parku SeaWorld se še niso odločili, kaj storiti s kitom, ki jih je stal ene najbolj izkušenih strokovnjakinj za morske sesalce. (STA) ZDA - Predsednik Toyote pred kongresniki Akio Toyoda se je opravičil za okvare Toyotinih avtov WASHINGTON - Predsednik japonske avtomobilske družbe Toyota Akio Toyoda se je v sredinem triurnem zaslišanju pred ameriškim odborom za nadzor in vladne reforme velikokrat opravičil za okvare avtomobilov, ki so povzročile odpoklic okrog 8,5 milijona vozil po svetu. Kar šest milijonov odpoklicev je bilo v ZDA. Akio Toyoda, sicer vnuk ustanovitelja avtomobilske tovarne, je uvodoma prebral svojo izjavo v angleščini, kasneje med odgovori na vprašanja kon-gresnikov, pa je odgovarjal v japonščini. Toyoda ni vajen napadalnega odnosa, ki so se ga poslužili kongresniki, čeprav se je šolal v ZDA, kjer je nekaj časa tudi delal, in sicer kot podpredsednik skupnega podjetja Toyote in General Motorsa (GM). Toyota je do danes odpoklicala na milijone avtomobilov. Problemi so bili trije. Nekaj modelov je imelo težave z namestitvijo preprog, zaradi katerih se je zatikal pedal za plin. Problemi so bili tudi zaradi pokvarjenih pedalov za plin, ki so se sami zataknili pri veliki hitrosti, nazadnje pa so se pojavile še težave z zavorami pri modelih prius. Kongresniki so Toyodo napadali zaradi domnevnih počasnih odpoklicev pokvarjenih vozil in zaradi domnevnih okvar elektronskega sistema, kar pa je predsednik Toyote odločno zanikal. (STA) nizozemska - Zapoznelo odkritje V depoju nepoznana van Goghova slika Vincent van Gogh, Le blute-fin (Mlin) AMSTERDAM - V depoju muzeja v nizozemskem Zwolleju so po 35 letih našli doslej nepoznano sliko Vincenta van Gogha. Sliko z naslovom Mlin - "Le blute-fin" je leta 1975 v Parizu kupil ustanovitelj in vodja Muzeja de Fundatie Dirk Hannema. Ker je leta 1984 umrli zbiratelj dvomil v van Goghovo avtorstvo, je slika pozabljena obležala v depoju. Strokovnjaki iz van Gogho-vega muzeja v Amsterdamu, ki so sedaj proučili sliko, so potrdili van Goghovo avtorstvo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Slika z merami 55 x 38 centimetrov datira v leto 1886. Slika je nastala v začetku van Goghovega pariškega obdobja. Umetnik se je po študiju na akademiji v Antwerpnu precej ukvarjal z Rubensovim slikarstvom, kar se je kazalo v barvah, ki so v njegovih delih postale svetlejše. Na delu, v katerem so vidni tudi vplivi impresionizma, je van Gogh naslikal mlin pred sivim nebom, v ospredju pa so stopnice, po katerih se vzpenjajo pisano oblečeni sprehajalci. Na novo odkrita slika Vincenta van Gogha (1853-1890) je od danes do 4. julija osrednji eksponat razstave v Muzeju Fundatie. Ob njej sta razstavljeni dve podobni sliki, ki si ju je muzej za to priložnost izposodil. (STA)