KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
RADIO/BREZICE
na 88,7 In «8,9 MM*
Številka 92	Leto 4
ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO
Cena 240 SIT
30. oktober 2003
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
4® tet Mia iraHes
Leta 1963, 28.oktobra točno ob 9. uri na praznik občine Brežice, se je prvič oglasil Radio Brežice. Radio pa se je začel rojevati že veliko prej, na sestankih, nekajmesečnih pripravah, s postavitvijo oddajnika, ki so ga prostovoljno postavili Alojz Cerjak, Ivan Iuipuh, Anton Vrek, Andrej Urek in Franc Šetinc (na fotografiji), z urejanjem snemalnice, napovedovalnice s sprejemnico, z izbiro napovedovalcev. ..
Skrb in odgovornost za tehniko je prevzel, zdaj žal že pokojni Ljubo Šteger.
Za vsebino je bil odgovoren tudi že pokojni Alojz Pihler, prva napovedovalca pa sta bila Božena Češnovar-Zorko in Vlado Podgoršek.
Radio Brežice se je na začetku oglašal ob sredah popoldne in ob nedeljah.
Po Alojzu Pihlerju je taktirko prevzel Bogo Javornik, direktor gimnazije, zatem pa Vlado Podgoršek, ki je urednikoval vse do leta 1975.
Program se je širil, nastajale so prve pro-gramske sheme, pojavljali so se novi glasovi - Stana Kunej, Franci Babič, Primož Rueh, Iva Gorenc, Zvone Ilovar in drugi.
V teh štirih desetletjih delovanja radia se je v studiu in okoli njega zvrstilo mnogo, mnogo ljudi, ki so prispevali svoj delež, vendar so mu posebno prepoznavnost dale nekatere najbolj poslušane oddaje. Med njimi so gotovo nedeljske čestitke, ki so se ohranile vse od nastanka radia.
...na strani 10 in 11

Zahvala
Ob 40-letnici Radia Brežice se zahvaljujemo Občini Brežice, vsem političnim strankam in civilni družbi, ki so se nas ob jubileju tako spoštljivo in veličastno spomnili, nam izrekli toliko pohval in iskrenih čestitk.
Rcdio Brežice
Občina nagradila najzaslužnejše
Brežice - V spomin na uničenje Brežiške čete v začetku druge svetovne vojne občina Brežice 28. oktobra praznuje občinski praznik. Oktober je tako mesec kulturnih in športnih prireditev ter odprtij infrastrukturnih pridobitev v občini. Pomen Brežiške čete vsako leto obudijo s pohodom po poteh Brežiške čete, letos je po obrobju Orlice in Kozjanskega potekal že 27. Na slavnostni seji v viteški dvorani brežiškega gradu tradicionalno podelijo občinska priznanja, pred tem pa so tudi letos delegacije občinskega sveta, veteranov in Slovenske vojske položile vence in cvetje na spominska obeležja.
Ob bogatem kulturnem programu Glasbene šole Brežice in pozdravu KD Godba na pihala Loče so priznanja občine Brežice prejeli Atletski klub FIT Brežice, Društvo borilnih veščin Ka-tana Globoko in Klub posavskih študentov. Občinske nagrade, ki prinašajo tudi nekaj denarja, pa so prejeli atlet Primož Kozmus, Mihael Skvarč in Peter Skrivalnik. Na slavnostni seji je župan pobratenega češkega mesta Dobrany brežiškemu županu predal prapor in sliko mesta in tako simbolno izrazil upanje in željo po dobrem sodelovanju. Nagrajenci: Polde Rovan (Atletski klub Brežice), Primož Kozmus, Maja Molan (Klub posavskih
študentov), župan mag. Andrej Vizjak, Peter Skrivalnik, Stane Preskar (Društvo borilnih veščin ...na strani 3 Katana Globoko) in Mihael Skvarč
Čemu “vstop nezaposlenim prepovedan”?
Pišece - V osnovni šoli Maksa Pleteršnika se nekaj “kuha”, saj naj bi v šolski kuhinji pomagal kar kuharičin prijatelj. Pomagal naj bi redno in že kar nekaj mesecev, vendar ravnatelj šole Martin Dušič to zanika. Poudaril je, da se na šoli zadnje čase vrstijo različni dogodki in za pomoč, predvsem pri strežbi, poprosijo zunanje sodelavce ali starše ustreznega poklicnega profila, ki imajo opravljen živilski pregled.
Oktobrska zimska idila
Septembrski sanitarno higienski pregled pišečke šolske kuhinje je Zavod za zdravstveno varstvo Celje ocenil kot izredno dober. Inšpekcijske službe nam niso znale pojasniti, kaj in kako v omenjenem primeru, saj ne vedo, ali gre za delo na črno ali zaposlovanje na črno ali kaj drugega. Na zdravstveni inšpekciji v Krškem ne beležijo prijav s pišečke šole, druge morebitne nepravilnosti pa niso v njihovi domeni. Vendar napis “vstop nezaposlenim prepovedan” na vratih šolske kuhinje ni zapisan kar tako, saj smo ljudje lahko okuženi z različnimi boleznimi, prehrana naših otrok pa je izredno občutljiva zadeva.
...ha strani 3
m A,
M
I m



Kljub temu, da še ni nastopila koledarska zima, je 24. oktobra za padel prvi sneg in pobelil Lisce breg.
Nič se ne dogaja ...
MENI?!...
I letela
ti jo z
::
NTER
računalniška trgovina in servis
CKŽ 58,KRŠKO tel.: 490 5677
Spoštovane občanke in občani,
v veliko veselje mi je, da vam lahko čestitam ob prazniku občine Sevnica, ki ga praznujemo 12. novembra.
Želim vam, da bi bili praznični dnevi polni zadovoljstva, zdravja in medsebojnega razumevanja.
Ob tej priložnosti se vam iskreno zahvaljujem za vse vaše pobude in sodelovanje pri izvajanju naših skupnih nalog.
Prisrčno vas vabim tudi k obisku prireditev, ki so v mesecu novembru organizirane v počastitev občinskega praznika.
Kristijan JANC, župan občine Sevnica s sodelavci
j i JM
Čestitamo ob dnevu reformacije!
Uredništvo Radio Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas
■	—~~
Naslednja številka bo izšla 13. novembra 2003.
POSAVSKE HVSlCE
Natečaj za direktorja policije
Jutranjka premagala prvo stopnico do državne pomoči
Radna pri Sevnici - Medresorska komisija v okviru Ministrstva za gospodarstvo je ponovno obravnavala vlogo sevniške Jutranjke za državno pomoč in dala zeleno luč za nadaljnje obravnavanje podjetja po postopku za odobritev pomoči. S tem, da je končno v proceduri, je Jutranjka premagala komaj prvo stopnico na poti do odgovora, ali bo državno pomoč prejela ali ne.
Jutranjka je vlogo za državno pomoč na gospodarsko ministrstvo poslala pred pol leta in v tem času jo je medresorska komisija večkrat obravnavala ter podjetju nalagala zahtevke za dopolnitev podatkov v zvezi s programom prestrukturiranja. Zadnje dopolnilo je bilo zahtevano po oktobrski seji komisije. Uprava podjetja je poslala dodatne obrazložitve tržnega in programskega dela in očitno je bilo načrtovano prestrukturiranje s to dopolnitvijo razloženo v zadovoljivi meri.
Komisija je torej vlogo Jutranjke poslala naprej v proceduro, to pomeni, da bodo o njenem programu razpravljali še na odboru za gospodarstvo ter vse do usklajevanja s finančnim ministrstvom in službo za nadzor. Končno odločitev pa mora potrditi še vlada.
Informacija, da je medresor-
Miha Rabič ska komisija obravnavala Jutranjko in dala vlogo naprej v postopek za pridobitev državne pomoči, ne pomeni, da je Jutranjki ta pomoč že odobrena, zato direktor Miha Rabič v zvezi s tem ne bo dajal izjav, dokler postopek obravnave ne bo zaključen in bo Jutranjka pisno obveščena o izidu. B.D.
Jutranjka in Območni odbor Zveze svobodnih sindikatov sta podpisala predpogodbo, po kateri bo 128 delavk, opredeljenih kot višek, neposredno na svoje račune prejelo kupnino od prodane šivalnice v Brežicah. S tem denarjem bodo stoodstotno poplačane njihove terjatve z naslova odpravnin, regresa in neizkoriščenega dopusta. Sindikalist Vlado Rožič in zastopnik presežnih delavk advokat Franci Pipan sta izrazila zadovoljstvo, daje dal direktor Jutranjke s takšno odločitvijo prednost nekdanjim delavkam podjetja.
Za vroč stolček policijskega šefa zagret tudi Posavec
Slovenija, Posavje - Ob izteku javnega natečaja za položajne uradnike v državi je največ medijskega prahu dvignil natečaj za generalnega direktorja policije. Najbolj je odmevalo vprašanje, kdo bo nasledil Marka Pogorevca. Med dvajsetimi kandidati je tudi Krčan.
Marsikoga je presenetila kandidatura Krčana Francija Pavlina, zaposlenega na Občini Krško. Pavlin je sicer potrdil, da se poteguje za prvega moža slovenske policije, vendar o razlogih ne daje izjav.

va kanček razlogov, da se je odločil tako, kot se je.
Za generalnega direktorja policije se poteguje dvajset oseb, vendar imena kandidatov pred javnostjo varuje zakon o osebnih podatkih, čeprav je večina imen po neuradnih poteh sicer pricurljala v javnost.
Natečajna komisija bo preverila strokovne in človeške reference kandidatov in izločila tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega natečaja. Generalnega direktorja policije bo izmed tistih, ki pogoje izpolnjujejo, izbral not-
Franci Pavlina
V začetku poletja so krožile domneve, da bo kandidiral državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in pred tem direktor Policijske uprave Krško Miha Molan. Slednji je javnost do konca izteka roka za prijavo držal v negotovosti, vendar ni kandidiral. Zdaj je Molan pojasnil, da ni kandidiral iz osebnih razlogov, čeprav je pritrdil, da so nekateri njegovo kandidaturo pričakovali. Moti ga tudi, da je natečaj postal spolitiziran in “hit” tema, čeprav gre le za visokega uradnika in niti ne več funkcionarja. Morda se tudi v tem skri-
Miha Molan
ranji minister dr. Rado Bohinc in ga predlagal vladi v imenovanje. Predlaganega kandidata bo nato vlada na položaj generalnega direktorja policije imenovala za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Suzana Vahtarič
Markovo krožišče
Te dni je vse v znamenju praznovanj; vrstijo se prireditve ob prazniku občine Brežice, pred nami so žalne slovesnosti, nakar bodo praznovali še v sevniški občini. Dogodki, ko se ob rezanju trakov drug drugemu dobrikajo najrazličnejši veljaki od doma in iz prestolnega mesta, so tudi priložnost za različne dogodivščine. Nekaj prav zanimivih seje primerilo ob nedavnih odprtjih, povezanih z brežiškim oktobrom.
Boštjan Luket
Najpomembnejši dogodek, dokončanje krožišča v Trnju ter njegovo odprtje, je seveda pripadlo županu Vizjaku, toda kar naravnost gaje prehitel njegov strankarski kolega. Pa ne Milko Veršec, ampak Marko Hercigonja, sicer tudi občinski svetnik Janševe SDS. Njeni udi so namreč imeli strankarsko druženje in ga zalili tudi z dobro kapljico. Ta pa je letos, kakor je splošno znano, bikovska in je med drugim menda zdelala tudi Marka. Kar pozabil je, da je v Tinju zrastla okrogla prometnica, urezal jo je kar naravnost, z avtom “preskočil” pločnik in tako simbolično odprl krožišče en dan in dve noči prej, kakor je to storil župan s svojimi gosti. Seveda
500 metrov njene dolžine so izvajalci potrebovali tri leta, kar pomeni, da so bili Rimljani pri gradnji več tisoč milj dolge prometnice uspešnejši tudi brez sodobne mehanizacije. Nič čudnega zato, če je občinski svetnik Miha Škrlec večkrat spraševal, kako napredujejo dela, a ni dobil pravih odgovorov. Morda se tudi zaradi tega iz protesta ni udeležil oodprtja ceste v sosednji krajevni skupnosti. Pa ga menda niti niso pogrešali.
Na letošnjih odprtjih je bilo še več dogodivščin, denimo tudi v obnovljeni mestni hiši, ko se je ena od skic iz revije Oris, risba džamije, znašla, obrnjena k steni, na tleh. Dejanje je bilo pripisano Zmagu Jelinčiču-Plemeni-temu, ki je prišel v Brežice na srečanje Rotary kluba, a ga je uradno priznal njegov strankarski bojevnik Stane Radanovič. Pa še tale ugotovitev: na vseh odprtjih in razstavah, menda brez izjeme, je bil prisoten župan Vizjak, tudi govoril je. Nikjer pa ni pustil do besede novemu predsedniku krajevne skupnosti Brežice Boštjanu Lukežu rekoč, češ, nastopil boš lahko tedaj, ko boš tudi kaj postoril! Morda so na Bizeljskem premalo naredili tudi Kržan, Veršec in Štrucl, da jih je Vizjak zbrisal iz odbora za gradnjo tamkajšnje šole!
Vesele z Bočja in druge manj vesele
Bolj neuradno in veselo je bilo minulo soboto v vinorodnih goricah Bočja, kjer so se izkazali duhoviteži. Domislico o pridelovalcih cvička, ki lažje prenesejo, če jim žena skoči čez plot, kakor da kdo graja njihovo vince, poznajo že mnogi. Novejša je tista, da okrog Bočja nič ne razasa-ja rak in možje ne umirajo zaradi kapi, zato pa jih po naravni poti jemlje ciroza. Ob krstu mošta je bilo poleg duhovitih litanij slišati tudi opozorilo “bruseljskega” odposlanca boga Ba-chusa, češ, z vstopom Slovenije
Herakovič in Jankovič
je bil s svojimi tudi Vizjak, ki se je medtem vrnil s strankarskega potovanja na Tajvanu, nekdanje Čanghajškove For-moze. Mimogrede, Vizjakov parlamentarni kolega Jože Avšič je ta čas “jahtal” po Jadranu in s svojo ekipo zmagal. O tem, kako vinsko utrujeni so bili tisto soboto demokrati, zgodovina molči, v javnosti pa vendarle krožijo podatki o nenavadno visokih alkoholnih hlapih. Kakorkoli, Marko Hercigonja je krožišče odprl na nenavadni način; čemu zato ne bi, po vzoru Markovega trga v Zagrebu, naše krožišče imenovali Markov rondo!?
Še pred njegovim odprtjem v Trnju so odpirali posodobljeno cesto v Novi vasi; za vsega
počastil najboljšega soseda Zorana Jankoviča, vendar tudi cviček ni pomagal pri izidu zadnjega referenduma. Kakor menda nič ne bo pomagalo Franciju Pavlinu, enem od šefov na krški
Nuša Somrak
občini, da bi postal generalni šef slovenske policije. Pa Matjažu Tavčarju, menedžerju v Termah Čatež, ki ga je Mokrovič spodil in seje prijavil za generalnega v Kliničnem centru Ljubljana. Zato pa so toliko uspešnejši trije mla-
v EU bo vse drugače; konec bo zakonske zaščite cvička in dodatno bodo obdavčeni vinski hramčki na Bočju in sodčki ter cisterne, polni dolenjskega posebneža. Nobena posebnost pa v počitniški skupnosti Nerezine niso znani Slovenci, med njimi Mirko Bandelj, prvi carinik Košir, Bine Kordež in drugi mogočneži, ki so se znašli v odboru lastnikov, medtem ko v njem ni zastopnika ZPM (Zveze prijateljev mladine). Na lokalni ravni v Krškem se zdaj vse bolj uveljavlja podžupanja Nuša Somrak, ki se očitno spozna na vse, od gospodarstva do kulture, saj jo župan Bogovič pošilja na najrazličnejše prireditve. Nuše pa seveda ni bilo zraven, ko je Herakovič v Kostanjevici
jonov SIT.
Še nekaj prazničnih in ekspresnih
Če je okrog DZS kaj vpleten tudi liberalni demokrat Bojan Petan, viri ne poročajo, zato pa seje na čelu stranke, ki jo je od Petana prevzel Jože Avšič, kot podpredsednik LDS znašel Vladislav Deržič. Ker je vstopil tudi v borčevsko organizacijo, se oboji boje, da se ne bi po vzoru Demokratske stranke, ki ji je predsedoval Deržič, LDS in ZB razsuli. So se pa zato kar štirje nekdanji prvi možje brežiške občine Tomše, Avšič, Deržič in Andrej znašli na turističnem zboru v Mokricah. Pa niso nič tvezili o morebiti sporni prodaji gradu, niti ni Vizjak kaj omenil, da se njegova SDS in LDS dogovarjata o novi brežiški koaliciji. Krški sadjar Ivan Kozole se medtem pripravlja na namakanje 83 hektarov nasadov v Stari vasi in ne priznava, da bi se skupaj z ministrom Butom v Izraelu dogovarjal o nakupu opreme. Zato pa so težave z dogovarjanjem vsako leto ob občinskem prazniku v Posavskem muzeju Brežice. Direktor Teropšič namreč ne dovoli, da bi na svečani seji imeli sveže aranžmaje in šopke za nagrajence! Zaradi vlage naj bi škodovali freskam! Kaj pa, ko je bila v Viteški dvorani razstava cvetja in sadja ali ko se v njej tare obiskovalcev?
Grmovje sredi stopnišča nekdanje Agrarie
di Brežičani; Matej Filipčič je presenetil z režijo v Unionski dvorani ter nastopom na Borštnikovem srečanju, kjer je dramaturg Primož Jesenko član uradne ocenjevalne žirije. Sašo Podgoršek pa se je medtem vrnil s tritedenske turneje skupine Lai-bach po Evropi. In ni nepomembno, da smo v Posavju zadnji teden tudi bogatejši; carinik Siniša Krivokapič iz Brežic je postal milijonar, Gorazd Ivanšek iz Krškega pa je od davkarije dobil avto za poslane račune. Veliko zna dobiti tudi kmečki lobi na račun stečaja nekdanje Agrarie.
Ivan Kozole
So oni brez vlage? No, tudi letos so Občinarji dosegli, da je vseh šest nagrajencev prejelo sveže cvetje, vendar je vsak šopek bil zavit v celofan! Zato pa so prireditelji pohoda “Po
Letališče Cerklje 1991 po odhodu JLA
Menda si lastijo tudi prazno poslovno stavbo, nekdanjo Trepo-vo vilo, kjer je medtem sredi stopnišča že zrastlo košato grmovje. Ob vsem tem je seveda povsem nepomembno, da novomeška občina in DZS tožita občino Krško za skupno 13 mili-
poteh brežiške čete” letos ostali brez slovenskih vojakov. Ker jih v Cerkljah, od koder je pred 12 leti odšla JLA in za sabo zapustila razdejanje, pač nimajo več. Sic...
Vlado Podgoršek
Praznik občine Brežice
Letošnji “šopek” nagrajencev
Brežice - Na slavnostni seji Občinskega sveta Brežice na predvečer praznika so ob bogatem kulturnem programu podelili najvišja občinska priznanja. Oktobrske nagrade je župan mag. Andrej Vizjak izročil atletu Primožu Kozmusu, dolgoletnemu nekdanjemu predsedniku Krajevne skupnosti Dobova Mihaelu Škvarču ter Petru Skrivalniku za vodenje obnove gradu Pišece. Priznanja občine so prejeli Atletski klub FIT Brežice, Društvo borilnih veščin Katana Globoko in Klub posavskih študentov.
Mladi Brežičan Kozmus je nagrado prejel za letos osvojeno 5. mesto na svetovnem atletskem prvenstvu v Parizu kot vrhuncu dosedanjih uspehov od leta 1994, od kar se ukvarja z atletiko. Za dolgoletno vodenje Krajevne skupnosti (KS) Dobova in dosežke pri njeni ureditvi je nagrado prejel Mihael Škvarč. Predsednik KS Dobova je bil kar tri mandate od leta 1990 do 2002. Peter Skrivalnik pa je nagrado prejel za požrtvovalno delo pri obnovi
gradu Pišece. Z njegovo pomočjo je grad obnovljen brez občinskih sredstev, postal je kulturni spomenik državnega pomena in postal znan v širšem prostoru.
Priznanje Atletskemu klubu FIT Brežice gre ob 25. obletnici delovanja. Klubu predseduje soustanovitelj in od ustanovitve tudi dolgoletni podpredsednik Leopold Rovan. Začetki kluba segajo v leto 1977, ko sta bila obnovljena atletski stadion in peščena steza ter izvedeno občin-
sko prvenstvo in redna vadba osnovnošolcev in dijakov. Naslednje leto aprila je bil klub tudi uradno ustanovljen.
Priznanje je prejelo tudi Društvo borilnih veščin Katana Globoko ob 5. obletnici delovanja. Društvo, ki šteje čez 70 članov, je nastalo iz globoške sekcije in preraslo v kolektiv z izjemnimi dosežki v slovenskem in svetovnem ju-jitsu. Kot je dejal predsednik Stane Preskar, so že peto leto organizirator medna-
rodnega tekmovanja v Dobovi, ki je letos štelo tudi za Evropski pokal.
Ob 50. obletnici aktivnega delovanja pa je priznanje prejel Klub posavskih študentov. Predseduje mu Maja Molan, ki je vesela, da je že leta 1953 takratna generacija študentov postavila temelje, na katerih sloni poslanstvo kluba še danes.
Suzana Vahtarič
Leopold Rovan: Nagrado doživljam kot moralno priznanje za dolgoletno delo kluba, vseh predsednikov, funkcionarjev, trenerjev in atletov. Vesel sem, da smo uspeli iz nič. Z letošnjim Kozmusovim dosežkom smo še enkrat uresničili dolgo sanjane sanje. Verjamem v prihodnost, saj odlično sodelujemo s šolami in v mladih vidim veliko priložnosti.
Primož Kozmus: Priznanje je vsekakor priznanje dobremu delu. Vesel sem, da v lokalni skupnosti cenijo dosežke športnikov in moj osebni uspeh. Za vrhunske rezultate je vloženega veliko nevidnega truda. Upam, da bo tudi v prihodnje občina namenila še več podpore športu in obetavnim mladim športnikom, morda tudi v obliki štipendij.

Mihael Škvarč: Presenečen sem bil nad kandidaturo za nagrado, ker meje predlagala skupina iz drugih področij občine. Veliko mi pomeni zato, ker drugje cenijo vložen trud mojega dela kot predsednika in svetov KS v triletnem mandatu. Denar iz samoprispevka in rente z naslova deponije smo vložili v “življenje KS” ter uspeli pridobiti tudi čistilno napravo in gradnjo podvoza z železniško progo.
Stane Preskar: Priznanje sprejemamo s ponosom za opravljeno delo v preteklih osmih letih, ko smo iz popolne anonimnosti, tako v športu kot nas samih, postali znani daleč čez meje naše občine. Sprejemamo ga kot priznanje za idejo ponuditi otrokom in mladini nekaj novega, izvirnega, nekaj kar jim bo pustilo pozitiven pečat za vse življenje.
Maja Molan: Osrednje aktivnosti kluba so usmerjene v vračanje študentov po končanem študiju v Posavje ter organiziranje kakovostnega obštudijskega življenja, tako kot pred 50 leti. Priznanja vseh treh občin so rezultat dela vseh predsednikov in aktivistov kluba. Z zbornikom “50 let delovanja” smo se na poseben način zahvalili predhodnikom ter naslednjim generacijam študentov pustili sporočilo o poslanstvu kluba.
Peter Skrivalnik: Presenečen sem, saj za delo nisem pričakoval občinske nagrade. Vedno sem bil v ozadju in se nisem izpostavljal. Nagrado delim s krajem in krajanoma, ki preko javnih del zagrad skrbita. Sprejemam jo tudi kot nagrado za desetletno osebno prizadevanje, da bi grad ohranili pred propadanjem, spravili iz anonimnosti in predstavili širši javnosti, kar je uspelo z Ramovševimi koncerti.
Razmere na OŠ Pišece
Kdo “kuha” v pišečki šoli?
Pišece - Lani zgrajeno OŠ Maks Pleteršnik Pišece je Štefka Kučan pred letom dni predala namenu, vendar so se iz stare šole zares preselili v novozgrajeno šele januarja letos. Ob namigovanjih o potrebnih popravilih zgradbe zaradi hitre izgradnje, se v Pišecah “kuha” še ena nepravilnost, saj naj bi v šolski kuhinji kuharici pri delu pomagal kar prijatelj. Šola to zanika, osebno razmerje med kuharico in omenjeno osebo pa vodstva šole ne zanima. Zadnji sanitarno higienski pregled Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je bil ocenjen kot izredno dober. Govorice dodajajo, da je takšna tudi pomoč v kuhinji.
Kuharici naj bi v šolski kuhinji pri pripravi hrane in strežbi pomagal kar prijatelj Marko. O tem se celo hihitajo učenci in se širijo tudi govorice v kraju. Ravnatelj Martin Dušič nam je pojasnil: “Oseba, ki naj bi pomagala pri delih v kuhinji OŠ Pišece, je trgovski potnik živilske stroke in tako kot na druge šole prihaja tudi na pišečko s ponudbo prehrambnih artiklov, kar občasno vključuje tudi degustacije, zato je razumljivo, da mora imeti opravljen tudi živilski pregled. Na šoli pa smo imeli v zadnjem času veliko raznih obšolskih dejavnosti, v katerih so sodelovali tudi številni učenci, dijaki, profesorji in znanstveniki slavistične stroke iz cele Slovenije in tujine, še posebej Unescovih šol. Ob takih primerih, ki jih je na naši šoli veliko in jih tudi še bo, za pomoč pri pripravi in predvsem strežbi hrane v šoli poprosimo zunanje sodelavce ali starše, ki so seveda ustreznega poklicnega profila in imajo opravljen živilski pregled.” '
Kot še dodaja ravnatelj, je to nujno potrebno, saj imajo zaposleno le eno kuharico, ki na pri-
mer pri stotih kosilih ne zmore priprave in strežbe. In kot je zapisal: “Tako je nekajkrat pomagala tudi oseba, ki ima živilski pregled in je vešča te stroke. Na podoben način si ob razširjenih dejavnostih pomagajo skoraj vse šole v Sloveniji in naša ni glede tega nobena izjema.”
Ravnatelj Martin Dušič
Vendar naj bi ta oseba, Marko, kuharici pomagal pogosto, skoraj redno, že pred poletnimi počitnicami, ko v šoli ni bilo
omenjenih obšolskih dejavnosti. Ravnatelj to zanika. Pravi, da se odgovorno osebje upošteva napis na vratih kuhinje “vstop nezaposlenim prepovedan”. Izpostavlja, da lahko starši pri njem kadarkoli dobijo vse informacije o prehrambenem, higienskem in ostalem režimu v šolski kuhinji in imajo vso pravico dajati predloge in morebitne pripombe, ki bodo dobrodošle, če bodo utemeljene, lahko tudi na svetu staršev šole. Kot dodaja ravnatelj Dušič, pa osebno razmerje med kuharico in omenjeno osebo vodstva šole ne zanima, vsakršna podtikanja o prizadetih osebah pa se lahko znajdejo tudi na sodišču.
Kot je poudaril ravnatelj, je v septembru kuhinjo OŠ Pišece pregledal Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Iz poročila zavoda, ki je bilo posredovano sredi oktobra, je razvidno, da so brisi snažnosti in vzorcev živil za mikrobiološko preiskavo ocenjeni kot “zelo dobri”. Zavod v poročilu tudi ugotavlja, da se v šolski kuhinji vzdržuje ustrezen higienski režim.
Tržna, delovna in zdravstve-
na inšpekcija so primer ocenile kot zelo zanimiv, glavni tržni inšpektor Roman Kladošek je dejal, da ni jasno, ali gre za zaposlovanje na čmo, ali za delo na čmo ali kaj drugega. Sicer lahko pošlje na šolo inšpektorja, vendar predvideva, da bo obisk zaman, če smo šolo že povprašali za mnenje. Zapletlo bi se lahko pri inšpekciji za delo, a ker ravnatelj pravi, da te pomoči ni, je torej tudi ne plačuje in ni ne zaposlovanja ne dela na črno.
Kaj pa zdravje otrok ob številnih poletnih okužbah v Sloveniji?
Na inšpekciji za zdravje v Krškem je Iva Gošek pojasnila, da pri njih nimajo nobene prijave za OŠ Pišece. Ob predstavljeni situaciji, ki naj bi se dogajala v pišečki kuhinji, pa je povedala, da zaradi stroke, ki jo oseba opravlja, najverjetneje ima opravljen higienski minimum, s šolo bi morala podpisati izjavo, da ni prenašalec bolezni, pri pomoči v kuhinji pa bi morala nositi delovno obleko.
Suzana Valitarič
AMKblA
Nadležni reklamni letaki?
Pred kratkim je začel veljati splošni akt o nalepki za prepoved vročanja nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v predalčnik oziroma poštni nabiralnik. Ali vas reklamni letaki motijo in koliko ste seznanjeni z možnostjo, da to z nalepko prepoveste, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev.
Marjan Dirnbek, glasbeni pedagog na OŠ Krmelj: Nalepke, s katero bi se ubranil številnih reklamnih letakov, še nimam, a si jo nameravam nabaviti. Saj je včasih dobro, da dobiš kakšno brezplačno informacijo na dom, ampak kar je preveč, je pa preveč. Počasi mi gre to na živce in se mi zdi škoda papirja, ki neprebran konča v košu za smeti.
Vinko Koretič, vrtnar iz Krškega:
Vem, da s posebno nalepko na nabiralniku lahko prepovem dostop reklamam, vendar je ne mislim kupiti. Reklamna obvestila me ne motijo, pregledam jih in nekatere takoj odložim med star papir, nekatere pa celo shranim. Reklamna sporočila prinašajo marsikatero informacijo, ki občasno pride prav. Izveš, kaj trg ponuja in kje so ugodnosti.
Milena Vranetič, turistična delavka iz Kapel: O nalepki sem slišala, vendar je sama ne bom namestila, saj nisem proti reklamnim letakom. Odobravam nalepko, saj je razumljivo, da če nekdo ne želi prebrati ponujenega, pač ne bo in je to za izdajatelja metanje denarja v smeti. Sama prelistam vse, ne samo reklamne cene, saj tako marsikaj izvem, pa še ta prednost je, da lahko pogledam, kadar imam čas.
Iztok Bence, podjetnik iz Boštanja:
Mene najrazličnejši propagandni materiali, kijih dobim v nabiralnik, ne motijo, tako da o nakupu nalepke ne razmišljam. Saj je res veliko tega papirja, ampak tako vsaj zvem, kaj ponujajo trgovci in kakšne so cene. Ker sem veliko na poti, mimogrede skočim v kakšno trgovino in po ugodni ceni nabavim stvari, za katere sem bral v prospektih.
Dejan Kotar, poklicni voznik iz Brežic: Stanujem v bloku, kjer so nabiralniki vsak dan polni reklamnih letakov, včasih tudi večkrat na dan. To me jezi in zato sem nalepko komaj dočakal. Imam jo šele nekaj dni, tako da še ne vem, če jo bodo poštarji in raznašalci reklam spoštovali. Ce bo nabiralnik še naprej poln reklam, bom to vsekakor prijavil, saj vem, da so za kršitelje zagrožene kazni.
Dobrany in Brežice z roko v roki
Brežice - Ob občinskem prazniku občine Brežice je bila na obisku delegacija iz pobratenega češkega mesta Do-brany. Občina je ob tem pripravila posvet o možnostih sodelovanja.
Sodelovanje glasbenih šol, kije bilo v minulih letih izjemno, je preraslo v pobratenje mest. To je lani potrdil občinski svet, sledili so obiski delegacij. Ob občinskem prazniku seje v ponedeljek na obisku v Brežicah mudil župan Dobranyja Jaroslav Siko-ra z občinsko delegacijo in ravnatelj tamkajšnje glasbene šole.
Predstavniki češkega mesta in Brežic so pripravili razpravo o možnostih sodelovanja med občinama, ob predstavitvi danosti obeh občin so razpravljali predvsem o turističnih in gospodarskih možnostih. Župan Dobranyja je že predstavil prospekt češke turistične agencije za obiskovalce posavskega kopališča, hkrati pa k sodelovanju med občinama pozval tudi gasilce na njihovo bližajočo se prireditev. Pred tem so Češki gostje sodelovali na predstavitvi posavskih šol v mreži ASPnet ter se udeležili tudi slavnostne seje občinskega sveta. S.V.
RADIO/BREZICE
• 8,7 In «S,9 MM«
Usposabljanje poklicnih vojakov
Cerklje ob Krki - Tudi v cerkljanski vojašnici so se konec minulega tedna spomnili odhoda zadnjega vojaka JLA iz te garnizije in letališča, odprli so novo spominsko sobo z zgodovinskimi dokumenti in fotografijami, izročili priznanja častnikom za dolgoletno služenje v Slovenski vojski ter skupaj s Posavskim muzejem Brežice odprli razstavo starih razglednic “Pozdravi s Kranjske”. To je bila še ena od prireditev ob prazniku občine Brežice, na kateri so se postrojih tudi prvi slovenski poklicni vojaki.
V vojašnici Cerklje ob Krki, kjer zdaj domuje le slovenska letalska in helikopterska enota, se namreč ta čas usposablja tudi prva skupina s 57 poklicnimi vojaki Slovenske vojske. V Cerkljah si bodo pridobili potrebno znanje in veščine bodoči šoferji,
kuharji in bolničarji. Po uspešno zaključenem usposabljanju bodo nato razporejeni po preostalih slovenskih vojašnicah oziroma bodo pridobili vojaškoevidenčno dolžnost.
Kot je ob tem povedal poveljujoči cerkljanske vojašnice Sta-
nislav Zlobko, gre za nadvse pomemben dogodek, saj posamezniki, enote in vojašnice s tem poklicno prevzemajo odgovornost do naše vojske in do okolja, v katerem živijo in delajo, s tem pa tudi do države in slovenskega naroda. V.P.
Kulturni dom po 25 letih javni zavod
Krško - Kulturni dom Krško je s svojo abonmajsko ponudbo postal osrednji posavski hram kulture. Direktorju Adolfu Moškonu pa ni bilo vedno lahko pri podjetjih izprositi sponzorskih sredstev, ki so zagotavljala izvedbo zastavljenega programa. V prihodnje bo za redno financiranje javne kulture poskrbel občinski proračun, saj je Kulturni dom Krško postal javni zavod.
Kulturni dom seje leta 1977, ko so ga zgradili, imenoval Delavski dom in je bil registriran kot samostojna delovna organizacija po takratnem Zakonu o združenem delu na podlagi sklepa delegatov Krajevne skupnosti Krško, ki je postala lastnica doma. Nekdanja kulturna skupnost, kije izdala soglasje za registracijo njegove dejavnosti, gaje v določenem deležu tudi sofinancirala. S spremembo sistema in ukinitvijo SIS-ov (samoupravnih interesnih skupnosti) je sofinanciranje prevzela občina, s tem pa Kulturni dom ni postal javni zavod, saj je še naprej ostajal v lasti krajevne skupnosti, ki pa po zakonu ne more ustanavljati javnih zavodov.
V letu 2000 je bil sprejet tripartitni dogovor med domom, Krajevno skupnostjo mesta Krško in občino o načinu sofinanciranja Kulturnega doma kot zavoda z javnim značajem, ki del denarja zasluži s prodajo storitev in najemninami. Občina je po tem dogovoru letno prispevala 20 mi-
lijonov SIT, približno 30 milijonov SIT je moral direktor Moškon zbrati drugod. Takrat je tudi izrazil prepričanje, da bi se moral Kulturni dom reorganizi-
Adolf Moškon
rati v javni zavod, ker je takšna oblika večja garancija za njegovo nemoteno poslovanje. Sedaj, ko se dogovor iz leta 2000 izteka, se je spremenila tudi področna zakonodaja, ki občini ne dovoljuje takšne pogodbene oblike sofinanciranja, razen če izvaja-
lec ni izbran na podlagi javnega razpisa. Oddelek za družbene dejavnosti na Občini Krško na čelu z Jadranko Gabrič je zato pričel s pripravami za postopek ustanovitve javnega zavoda Kulturni dom. Krajevna skupnost je morala prenesti na občino lastništvo stavbe, je pa svet KS vztrajal, da obdrži vpliv pri upravljanju doma z 51 odstotki glasov v svetu zavoda. Zakon ne dopušča, da ima največ besede tisti, ki ne financira dejavnosti, ker pa na občini niso imeli namena delati kakršnih koli razprtij, so našli kompromisno rešitev za način izbiranja predstavnikov sveta zavoda, s katerim se KS strinja.
Ob zagotovilih, da sprememba statusa Kulturnega doma občinski proračun v prihodnje ne bo obremenjevala v bistveno večjem znesku, kot je bil zanj namenjen doslej, so svetniki potrdili ustanovitev javnega zavoda, ki ga bo še tri leta oziroma do upokojitve vodil sedanji direktor Adolf Moškon.
Branka Dernovšek
Prostorska stiska v sevniški knjižnici
Joj, kam bi del...
Sevnica - Pred davnimi leti je domačinka Tina Hočevar izdelala diplomsko nalogo z naslovom Kulturni center Sevnica in ga umestila na Trg svobode - na območje, kjer je danes veliko parkirišče. V njem naj bi našla prostor tudi sevniška knjižnica, ki se stiska v pretesnih prostorih. A ker bo treba na kulturni center očitno počakati še kakšno desetletje, bo sevniška knjižnica prostorsko stisko reševala na drugačen način.
Odbor za kulturo pri sevniškem občinskem svetu je poleti razpravljal o kulturnem centru oziroma večnamenski kulturni dvorani, ki naj bi jo predvidevali sevniški prostorski dokumenti. V večnamenski dvorani naj bi imela svoje prostore tudi sevniška občinska knjižnica, ki se ves čas svojega obstoja ubada s prostorskimi težavami in se seli z ene lokacije na drugo.Trenutno domuje v poslovno-trgovskem centru, kjer pa ji primanjkuje prostorov. Še preden bo zgrajen kulturni center - če sploh bo - si mora knjižnica zagotoviti dodatne prostore in kot kaže je mi dobri poti. Knjižnica se bo namreč razširila v zgornje nadstropje objekta v katerem je že sedaj; v nekdanje prostore sevniškega gradbenega podjetja. Nekateri prostori so bili začasno dani v uporabo drugim najemnikom, v končni fazi pa bodo pripadli sevniški knjižnici. Knjižnica ki razpolaga s 37.500 kosi aktualnega knjižničnega gradiva in ima trenutno vpisanih 2940 članov, bo po mnenju vodje Ide 'ftišar s pridobitvijo zgornjega trakta dosegla
republiške normative, saj bo imela skupaj 500 kvadratnih metrov uporabnih površin. Obnova oziroma urejanje dodatnih prostorov sevniške knjižnice naj bi se začelo leta 2005, glavni financer pa bo občina. Že doslej pa knjižnica v zgornji etaži koristi dva prostora; v enem je pisarna vodje knjižnice, drugi pa je pravljična soba, ki sojo odprli letos junija. To je prostor, kije namenjen pri-
reditvam za najmlajše. V sevniški knjižnici namreč ugotavljajo, da v občini kar mrgoli prireditev za odrasle, malčki pa so nekako potisnjeni na stranski tir. Z odprtjem pravljične sobe so poskrbeli prav za slednje. Ko bodo pravljično sobico še ustrezno opremili, bodo vabili tudi otroke iz vrtca in male šole, ki jih bodo domače knjižničarke popeljale v pisani svet pravljic. N.Č. C.
1
'rsrN.IT/w

Jožica s Trebeža je opozorila na hitrost vozil na regionalni cesti skozi Trebež in Spodnjo Pohanco. Zanimalo jo je, ali se da doseči omejitev hitrosti? Moti jo, da je krajevna tabla naselja Trebež postavljena drugače, kot se začne naselje, saj bi tudi s krajevno tablo lahko dosegli omejitev hitrosti.
Na Cestnem podjetju Novo mesto, ki je vzdrževalec izpostavljene ceste, je vodja enote Brežice Robert Salmič pojasnil, da si je posebna komisija za postavitev krajevnih tabel Ministrstva za promet in zveze ogledala vse lokacije in se odločila za njihovo postavitev. Res je ob regionalnih cestah, kjer naselja ne dajejo videza strnjenega naselja, krajevne table postavila nekoliko drugače, kot tečejo meje naselja in kot bi želeli tamkajšnji prebivalci. S tem pa je doseženo ravno to, kar poslušalko bode. Dovoljena je večja hitrost vozil. Poslušalki svetuje, da preko krajevne skupnosti ali občine pošlje dopis Direkciji RS za ceste z utemeljenimi razlogi, zakaj naj bi na tem področju prestavili krajevno tablo in s tem zmanjšali hitrost vozil na tej cesti. Po možnosti naj temu dopisu priložijo tudi mnenje policije, če je na morda tem področju že bilo več težjih prometnih nesreč ali kaj podobnega. Služba za nadzor se bo gotovo odzvala in verjetno še enkrat preučila postavitev omenjene krajevne table, v Cestnem podjetju Novo mesto pa je sami ne smejo prestaviti.
Edita iz Brežic je opozorila na javne površine, mot^o jo predvsem cvetlična korita na mostu pri vodovodnem stolpu. Opozorila je, da jih mladi ob koncu tedna konstantno uničujejo. Ob apelu uničevalcem pa sprašuje, ali ni nikomur mar za izgled mesta.
Franc Urek s KOP Brežice je pojasnil, da se ves čas soočajo s težavami, povezanimi s cvetličnimi koriti in cvetličnimi gredicami. Premišljujejo tudi o uvedbi posebnega nadzora nad temi površinami. Storilce, ki jih uničujejo, poskušajo izslediti in ko jim bo to uspelo, jih bodo tudi kaznovali. Apelira pa na kulturo prebivalcev, da
javnih površin in zasaditev ne uničujejo. Cvetlična korita so sicer prestavili vsa na eno stran, ker se uničevanje nadaljuje, pa jih bodo v najkrajšem času pospravili.
Franc iz Dečnih sel je opozoril na neurejene cestne jarke ob regionalni cesti skozi Glogov Brod. Pravi, da niso vzdrževani, zaraščenost pa na ovinku moti preglednost na cesti.
Vodja enote vzdrževanje cest pri KOP Brežice Matjaž Resnik je pojasnil, da kot vzdrževalci omenjeno cesto oziroma jarek vsako leto vzdržujejo, letos pa za to ni bilo potrebe. Doslej niso bili opozorjeni na omenjeni jarek, po tej bodici pa bodo stanje preverili in po potrebi tudi ukrepali.
Silva iz Leskovca pri Krškem je izpostavila Železniško postajo v Krškem. Moti jo, da kadarkoli kliče, ne dobi takoj zveze. Včasih odzvoni nekajkrat, preden se kdo oglasi, bodisi da kliče dopoldne ali popoldne. Ob tem opozarja, daje eden od uslužbencev tudi neprijazen.
Vodja službe za organizacijsko komuniciranje Aleksander Salkič je v odgovor zapisal, da na Slovenskih železnicah na nekaterih postajah na klice potnikov odgovarjajo delavci, zaposleni v potniških blagajnah, na nekaterih pa prometno osebje, ki je predvsem na manjših postajah z manjšim številom potnikov zadolženo tudi za prodajo vozovnic. Tako se lahko zgodi, kot v primeru, ki ga opisuje poslušalka, da se prometni delavec dlje čase ne utegne oglasiti na telefonski klic, ker ima še druge nujne delovne naloge. Če je kdo od delavcev neprijazen do nje, ima pravico izvedeti njegovo ime in priimek in svojo pritožbo lahko sporoči oddelku za pohvale in pritožbe na tel. številko 01/29-12-559 ali 01/29-12-540 ali na elektronski naslov: pritozbe.pohvale@slo-zeleznice.si.
Sicer pa Slovenske železnice pripravljajo nov način informiranja pomikov o storitvah preko Informacijskega centra, ki bo imel sedež v Ljubljani. Predvidoma bo začel delovati v začetku prihodnjega leta. Usposobljeni delavci bodo odgovarjali po klasični in elektronski pošti na
Na pravljični urici
Tudi Posavci na položajih
Ankaran - Volilnega kongresa mladih liberalnih demokratov in demokratk (MLD) seje udeležila večina lokalnih odborov iz vse Slovenije. Posavsko regijo so zastopali odbori iz vseh treh občin. Na kongresu so izvolili novo vodstvo MLD Slovenije ter organe za svet; predsednik je Stane Štraus, podpredsednik Dejan Kmetič, generalni sekretar Aleš Bučar Ručman, vodja sveta je Jure Okra j šek, mednarodni sekretar pa Peter Antič.
Dosedanji mednarodni sekretar MLD Slovenije ter predsednik lokalnega odbora MLD Sevnica Dejan Kmetič je bil izvoljen za podpredsednika, predsednik lokalnega odbora MLD Krško Igor Bohorč pa je bil izvoljen za predsednika častnega razsodišča. Novoustanovljeni lokalni odbor MLD Brežice na letošnjih volitvah ni imel svojih kandidatov, prepričani pa so, da si bodo s trdim delom čez dve leti zaslužili svojo zastopanost v republiškem vodstvu stranke.
MLD Slovenije so na kongresu sprejeli novo grafično podobo, spremenili pa so tudi ime organizacije, po novem se imenujejo Mlada liberalna demokracija.
vprašanja za celotno področje • SZ. Salkič upa, da v prihodnje i do takšnih neprijetnosti ne bo l več prihajalo.
Bojana iz Brežic je zanimalo, kdo nadomešča brežiškega župana v času njegove odsotnosti. Oglasil naj bi se na uradu župana, sicer nenajavljen, pa župana ni bilo.
Direktor občinske uprave | občine Brežice Aleksander Denžič je pojasnil, daje bil žu-pan mag. Andrej Vizjak tiste- • ga dne, ki ga je gospod izpostavil, službeno odsoten. V ! času njegove odsotnosti ga po | pooblastilu nadomešča on kot ; direktor občinske uprave, tako j da se ljudje lahko obrnejo nanj. i Povedal pa je, da za stranke velja, da se za dogovor z županom dogovorijo v tajništvu j urada župana.
Štefka iz Brežic je opozorila, da dijaki ekonomske šole dnevno hodijo po mestu.
V času pouka jih je veliko v Prežihovi ulici, prihajajo tudi z avtomobili. Zjutraj že čakajo, da se odpre tamkajšnji gostinski lokal, posedajo po klopcah, za seboj pa puščajo smeti. Zanima jo, kdo je odgovoren za omenjene dijake.
Direktor Ekonomske in tr- j govske šole Brežice Martin j Šoško je pojasnil, da vpra- ; šanje obnašanja dijakov v šoli in zunaj šole regulira pravilnik o šolskem redu v RS. Šola je znana po tem, da skuša biti zaprtega tipa, kar pomeni, da v času pouka dijaki naj ne bi odhajali iz stavbe. Če pa stavbo zapustijo in se gibljejo po Brežicah, žal ravnatelj in učitelji nimajo več pristojnosti. Dijakov ne morejo “loviti” po Brežicah in jih “gnati” v šolo. Lahko ukrepajo po šolskem pravilniku, to občasno storijo, pri čemer naletijo na težave s starši. Na problem tudi sami opozarjajo, vendar popolne kontrole nad izhodi dijakov ne morejo imeti, saj dijaki dnevno potujejo po mestu do športnih objektov, kajti v šoli nimajo niti kvadratnega metra prostora za športno vzgojo. Verjame, da bo problem veliko manjši, ko bo šola imela svojo telovadnico.
odgovori, popravki.
Sporočilo bralcem!
Brake vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjdve in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Popravek
SavaGlas, št.90, Posavske mušice
V vašem cenjenem časopisu številka 90 (2.oktober 2003) je vaš novinar na 2.strani v rubriki Posavske mušice pod podnaslovom Politika je skoraj vedno k.... napisal neresnico in sicer: “Ivan Navoj se je upokojil. ”S tako neresnico sem osebno prizadet in zato zahtevam, da na korekten način objavite popravek. Lahko vam povem, da sem še vedno v bolniškem staležu (od 19.8.2002), ne pa v pokoju.
Za korektnost se vam v naprej zahvaljujem.
Ivan Navoj
GOSPODARSTVO, TURIZEM
SavaGto, 30.10.2003
Ob občinskem prazniku odprtje infrastrukturnih pridobitev
Oktober je za Brežice mesec rezanja trakov
Nova vas pri Mokricah, Trnje - V počastitev praznika občine Brežice so namenu predali obnovljeno cesto v Novi vasi pri Mokricah in krožišče v Trnju. V Sloveniji je zgrajenih okoli 30 krožnih križišč. Tam, kjer so krožišča nadomestila obstoječa klasična križišča, se je število prometnih nesreč v povprečju zmanjšalo za polovico, število poškodovanih celo za tri četrtine. Pridobitvi sta ob kulturnem programu blagoslovila domača duhovnika.
V Novi vasi pri Mokricah so dela zaradi obsežnosti in problemov pri zagotavljanju sredstev potekala kar tri leta. Rekonstruiran odsek ceste v dolžini približno 500 metrov s križiščem sredi naselja je izveden z obojestranskim hodnikom za pešce, urejena je kanalizacija, avtobusni postajališči in javna razsvetljava, urejeni pa so tudi dostopi na dvorišča. Investicijo je vodila Občina Brežice s sodelovanjem Krajevne skupnosti (KS) Jesenice na Dolenjskem. Pogodbena vrednost je znašala 87 milijonov SIT, občina je prispevala okoli 29 milijonov, ostalo so pridobili na razpisu Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja. Projekt je izdelalo podjetje Ge-mis d.o.o. iz Brežic, dela pa je izvajal KOP Brežice.
Predsednik KS Jesenice na Dolenjskem Boris Ajster je izpostavil, da je cesta zahtevala več poškodovanih udeležencev, z uvedbo državne meje pa so se negativne posledice kar vrstile. Sicer pa upa, da bo tovrstnih prazničnih dogodkov v KS še več, saj je meja grobo zarezala v
njihov življenjski prostor.
Odprtja rekonstruirane ceste, ki sojo polepšali učenci OŠ Velika Dolina s kulturnim programom, seje udeležil tudi minister za promet in zveze Jakob Presečnik. Trak je prerezal z županom mag. Andrejem Vizjakom, predsednikom KS Ajstrom in poslancem Jožetom Avšičem. Vendar z grenkim priokusom, saj začetni metri ceste v naselje
kljub uničenosti ostajajo neob-novljeni.
Ob tem si je minister s sodelavci ogledal še dela na mejnem platoju, uro kasneje ga na odprtju krožišča Trnje zaradi obveznosti v Ljubljani ni bilo. Svetovalec vlade mag. Dragomil Bole je poudaril, da je ureditev krožišča obsegala rekonstrukcijo obstoječega križišča, gradnjo kolesarskih stez in pločnikov ter
V Novi vasi pri Mokricah so cesto predali namenu poslanec Jože Avšič, predsednik KS Boris Ajster, župan Andrej Vizjak in minister Jakob Presečnik.
ureditev komunalne infrastrukture in javne razsvetljave. Vrednost celotne investicije znaša 116 milijonov SIT. Od tega je 87 milijonov SIT prispevalo Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste, sofinancerski delež občine Brežice pa je znašal 29 milijonov SIT. Gradbena dela je izvajalo CGP, cestno in gradbeno podjetje, d.d. iz Novega mesta.
Župan Vizjak je prepričan, da je sanirana še ena črna prometna točka, sicer pa bo v prihodnjem letu v občini kar pet krožišč; ob omenjenem v Trnju in pri Inter-marketu še na izvozu z avtoceste na Čatežu, na Črncu in v Spodnji Pohanci.
Krožišče Trnje so ob zvokih trobilnega seksteta KD Godba na pihala Loče in recitaciji Jerneja Vokaliča iz OŠ Brežice predali namenu svetovalec vlade pri Direkciji RS za ceste mag. Bole, župan Vizjak, poslanec Avšič, direktor za področje glavnih in regionalnih cest pri DDC svetovanje, inženiring Bogdan Drinovec in predsednik uprave CGP, cestno in gradbeno podjetje, d.d. iz Novega mesta Marjan Pezdirc.
Suzana Vahtarič
Največji turistično poslovni dogodek v Termah Čatež
Čatež ob Savi - Slovenska turistična organizacija (STO) je že šestič izvedla Slovensko turistično borzo. Na natečaju za lokacijo je že lani uspel Zavod za turizem občine Brežice, tako da je največje poslovno srečanje domače turistične ponudbe in tujega povpraševanja v Sloveniji potekalo od 16. do 20 oktobra v Termah Čatež. Osnovni cilj Slovenske turistične borze je bil zagotoviti kar se da dobro okolje za sklepanje konkretnih poslovnih dogovorov, je povedal generalni direktor STO Bojan Meden.
Osrednji poslovni borzni dan je bil namenjen spoznavanju tuje ponudbe, predstavili so tudi posavske in dolenjske organizacije in znamenitosti.
Več kot 200 predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva seje srečalo z 216 organizatorji potovanj, agentov in prevoznikov, ki so zastopali 161 podjetij iz 24 držav. STO je letos zaostrila kriterije sodelovanja na borzi, vsi udeleženci pa so že pred mesecem prejeli podatke o udeležencih, tako daje bilo veliko poslov sklenjenih že v naprej. Letošnje borze, kije v tujini bolj prepoznavna pod imenom Slo-venian Incoming Workshop (SIW), so se prvič udeležili predstavniki skandinavskih držav in Rusije. Kot je povedal Meden, je sodelovalo tudi 13 multinacio-nalnih podjetij. Na osrednjem poslovnem dnevu so sklepali posle, spoznavali znamenitosti Posavja, imeli zaključno večerjo na brežiškem gradu ter na izletih spoznavali znamenitosti dežele.
Borza je ovrednotena na 35 milijonov SIT, 10 milijonov so prispevali lokalni organizatorji. Prihodnje leto bo borza ponovno potekala v Portorožu. Pred tem sojo že dvakrat gostili v Mariboru, na Bledu in v Ljubljani.
Iztok Altbauer iz STO je predstavil trende, ki veljajo za povpraševanje po slovenski turistični ponudbi na tujih trgih. Pojasnil je, da sta vojna v Iraku
in izbruh sarsa spremenila pričakovanja z začetka leta. Vendar Slovenija beleži 5-odstotno rast nočitev tujih gostov, med temi je za tretjino več Nizozemcev, med ostalimi pa Francozi, Rusi in Izraelci. Predstavnica slovenskega turističnega urada iz Zagreba Aleksandra Pukšar je poudarila, da se nam kljub ohlajenim meddržavnim odnosom ni bati, da hrvaški gostje ne bi zi-movali v Sloveniji, saj so smučišča v času hrvaških šolskih po-
čitnic razprodana.
Direktor Razvojnega centra Brežice Toni Horžen je kot soorganizator borze poudaril pomen turistične borze za zdravilišča, saj je letos prvič potekala v zdravilišču. V strategiji želi občina Brežice postati najprepoznavnej-ša turistična destinacija na slovenskem podeželju, tujim podjetjem pa se je predstavila z novim katalogom, spletno stranjo in DVD-jem.
STO je v dneh po SIW-u predstavila nov vseslovenski turistični portal www.slovenia-tourism.si, objavila bo razpis za nove kreativne nastope STO v tujini, v začetku novembra pa bo na turistični borzi v Londonu nastopila z novo turistično stojnico.
Suzana Vahtarič
Lisca ostaja v Krmelju do pomladi
Krmelj - Obrat sevniške Lisce v Krmelju naj bi se po prvih napovedih zaprl meseca avgusta, a se to ni zgodilo. Domačini z nelagodjem čakajo na razplet usode te Liš-čine šivalnice, ki bo po zadnjih informacijah obratovala do 31. marca 2004.
Direktor Viljem Glas je povedal, da bo v krmeljskem obratu za 120 zaposlenih potekalo vse kot doslej do konca marca prihodnje leto. Po 3 L marcu bo za delavke Lisce v Krmelju veljal enak režim prerazporejanja, kot je že bil načrtovan s planiranim zaprtjem obrata to poletje in sicer, da se bodo ene vozile v šivalnico na Senovo, druge pa v Sevnico in nihče od zaposlenih v tem obratu ni predviden kot višek.
Kot smo pisali sredi poletja, so se v Lisci že intenzivno pogovarjali o načinu prodaje kimelj-ske šivalnice in puščali odprte vse možnosti, da najdejo nekoga, ki nadaljuje s tekstilno proizvodnjo, ali pa prodajo golo stavbo, ki je verjetno ne bi kupil kdo, ki nima proizvodnih načrtov. B.D.
Popravek
V 91. številki SavaGlasa smo na strani 5 v članku z naslovom "Finančni spor o nuklearki na arbitražo” v vodilu pomotoma zapisali: “Tudi tokrat ni prišlo do soglasja slovenske in hrvaške strani o zaključku spora okrog finančne priloge tretje meddržavne pogodbe in..." Pravilno bi stavek moral glasiti: “ Tudi tokrat ni prišlo do soglasja slovenske in hrvaške strani o zaključku spora okrog finančne priloge 3 meddržavne pogodbe in..." Za napako se prizadetim opravičujemo.
Uredništvo
Predsednik družbe Kollander World Trade Michael Bcnz, ki vodi turiste v Slovenijo od osamosvojitve, je povedal, da se je prepoznavnost Slovenije v ZDA v zadnjih letih povečala. Gostje iščejo nove, neodkrite in sproščene destinacije, kar po njegovem prepričanju Slovenija zagotovo je. V anketah, kijih njihovi gostje izpolnijo ob vrnitvi z dopusta, je Slovenija poleg Irske vedno na vrhu. Turisti iz ZDA so navdušeni tako nad naravo in kulturno dediščino kot nad kulinariko in prijaznimi ljudmi.
Češka banka ne prodaja
krške papirnice
Krško - V časopisu Finance je bilo objavljeno, da namerava član nadzornega sveta Radeče papirja Peter Tevž s konzorcijem investitorjev krško papirnico Vipap vrniti v slovensko lastništvo. Preverjanja kažejo, da papirnica ta čas še ni na prodaj.
Vest v časniku Finance, da naj bi se skozi slovenski konzorcij Vipap Videm vrnil v domače lastništvo, je lansiral Peter Tevž, soustanovitelj trženjsko proizvodnega podjetja G-M&M. Pred skoraj tremi leti je Tevž preko tega podjetja kupil radeško papirnico, ki se je očitno uspešno sanirala in je letos prejela visoko priznanje občine Radeče.
Za Finance je Peter Tevž povedal, da bi papirnico Vipap kupil konzorcij slovenskih investitoijev v večinskem deležu podjetja G-M&M ali Radeče papiija in da se s Čehi o nakupu že pogovaijajo.
Direktor krške papirnice Old-rich Kettner je bil na omenjeno
pisanje v komentaiju za Savaglas kratek: “V upravi smo menedžerji, ki ne odločamo o prodaji. Lastnik Vipapa je Češkosloven-ska ophodni banka, torej češka banka, ki ima v lasti 83 odstotkov delnic papirnice. Povem lahko le to, daje nadzorni svet na nedavni seji sklenil, da papirnica ta čas še ne gre v prodajo. Enkrat pa bo seveda naprodaj”, je sklenil svoj komentar direktor Kettner.
Predsednik nadzornega sveta Vipapa in predstavnik češke banke David Štastny pa je za STA prav tako povedal, da banka nima informacij o morebitnem odkupu Vipapa oziroma o investitorjih iz Slovenije. B.D.
Modna pista to je prava stvar...
Otočec - Kopitarna Sevnica je v restavraciji Tango na Otočcu na modni reviji predstavila novo kolekcijo pomlad /poletje 2004. Predstavljeni so bili modeli za vse generacije in za različne namene -tako modna kot športna obutev. V Kopitarni, kjer 260 zaposlenih izdela letno 300 tisoč parov napenjačev in raztezačev, 350 tisoč parov obutve ter 100 tisoč parov kopit (več kot 70 odstotkov izdelkov izvozijo), pravijo, da se njihova več kot stoletna tradicija pozna dobesedno na vsakem koraku, ki je v njihovi obutvi prijeten in udoben. N.Č.C.
Na modni reviji, ki jo je vodila Rebeka Dremelj, sodelovala pa je tudi aktualna slovenska miss Tina Zajc, so prikazali obutev iz naravnih materialov, kot so les, pluta in usnje, zaradi česar povpraševanje po kopitarniških izdelkih narašča.
Kdaj nova upravna enota?
Brežice - Od leta 1997 si v Brežicah prizadevajo pridobiti nove poslovne prostore upravne enote (UE), saj si delijo stavbo z Občino Brežice, prostorsko pa so raztreseni po vseh nadstropjih. Načelnik Darko Bukovinski upa. da bodo po zdaj začrtanih aktivnostih v naslednjem letu le uspeli.
Po sklepu vlade iz leta 2001 so Brežice v prioritetnem razredu reševanja prostorske problematike. Posebna komisija Ministrstva za notranje zadeve in servisa skupnih služb vlade kot investitorja je v tem času pregledala pogoje delovanja in izdelala potrebe. Upravna enota je z občino podpisala pismo o nameri, spremenjen je tudi ureditveni načrt mestnega jedra za potrebe gradnje objekta. V državnem proračunu 2004 in 2005 so zagotovljena sredstva. Postopek sprejema investicijskega programa, ki ga vodi Servis skupnih služb vlade, je v zaključni fazi, sledi javni razpis in pogodba z izvajalcem. Nova upravna enota naj bi zrasla v zasebnem poslovnem objektu z garažami na Ulici stare pravde za staro mestno hišo in nasproti stare trgovske šole. V naslednjih letih naj bi v tem prostoru mestno središče dobilo novo podobo. V uradu župana veijamejo, da bo tudi Pošta Slovenije po zadnjih dogovorih v naslednjem letu na zelenici stare trgovske šole gradila svoj poslovni objekt, iščejo pa tudi rešitve za staro trgovsko šolo. S.V.
Stilles zopet opažen
Sevnica - Stilles se je udeležil mednarodnega pohištvenega sejma v Zagrebu in za pisarno programa “prestige” prejel srebrno priznanje. Sejma so se udeležili z razstavo vseh štirih serijskih klasičnih programov ter z novim modernim programom “swing”.
Po krajšem premoru, ki so ga imeli glede udeležbe na ljubljanskem pohištvenem sejmu, pa se letos ponovno vračajo v prestolnico. Ljubljanski sejem bo v začetku novembra in Stilles bo razstavljal svoj “bidermajer” in “empire”. B.D.
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Za subvencije zanimanja vec, za SAPARD manj
Slovenija, Posavje - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) je v začetku minulega tedna, približno mesec prej kot lani, začela izdajati odločbe za letošnja neposredna plačila v kmetijstvu, ki jim bodo v nekaj dneh sledila tudi prva izplačila, je zatrdila v.d. direktorice agencije Sonja Bukovec. Obenem je predstavila potek obdelave prispelih vlog za tretji razpis predpristopnih pomoči SAPARD, kmetijski minister Franci But in državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ivan Obal pa sta spregovorila še o sanaciji suše.
Prve odločbe za subvencije že na poti
Bukovčeva je izpostavila, da je izplačevanje subvencij tehnično zahteven proces, saj zahteva veliko preverjanj, ki jih v sklopu akreditacijskega postopka agencije preverja še računsko sodišče. Zato naj bi v prvih dneh izdajanje odločb potekalo počasneje, v nekaj dneh pa jih bo agencija že sposobna izdati po nekaj tisoč na dan. Sicer pa so letos na agenciji prejeli preko 67.000 vlog za subvencije, kar je nekaj tisoč več kot lani. To je bilo tudi pričakovati, saj so subvencije letos višje in bližje evropskim. Še vedno je bilo v vlogah kar nekaj pomanjkljivosti in napak, in v teh primerih so vlagateljem vloge vrnili v dopolnitev. Ce jih slednji niso dopolnili v določenem roko, za tisti del, kjer so bile napake odkrite, agencija subvencij ne bo izplačala.
Za ukrep EKO 0 bo izdan prvi del izplačil v višini 70 odstotkov, medtem ko bodo upravičenci za Slovenski kmetijsko-okoljski program in upravičenci za plačila za ukrep EKO 1 prejeli 100-odstotna plačila. Po besedah Bukovčeve pa agencija v letošnjem letu predvidoma ne bo izplačala subvencij vsem tistim upravičencem, ki so imeli inšpekcijski pregled. Poleg tega v letošnjem letu še ne bodo izplačana sredstva za približno
4000 do 5000 vlog, ki se še niso vrnile iz dopolnitve, prav tako pa letos ne bosta izplačani tudi klavna in ekstenzifikacijska premija. Ta plačila bodo izvedena v začetku prihodnjega leta, ko se načrtujejo tudi izplačila preostalega dela subvencij.
Prva izplačila za kmetijsko-okoljski program naj bi upravičenci dobili po 5. novembru, plačila za EKO 0 in EKO 1 pa naj bi začela prihajati že prej. Minister But je ob tem poudaril, da z izplačevanjem letošnjih subvencij mesec prej kot lani posredno pomagajo omiliti posledice letošnjih naravnih nesreč.
Denar iz SAPARD-a tudi v Posavje
Na prvem razpisu za sredstva iz programa SAPARD sta bili na voljo dobri dve milijardi SIT, na drugem 2,3 milijarde, na tretjem pa skupaj z investicijami za vodno infrastrukturo 4,17 milijarde SIT. Po prvem in drugem razpisu je bilo porabljenih približno tri milijarde SIT sredstev.
Bukovčeva je povedala, daje po prvem javnem razpisu za prvi ukrep, ki je namenjen naložbam v kmetijska gospodarstva, agencija prejela 341 vlog, po prvem in drugem razpisu jih je bilo za ta namen odobrenih le 15 od skupaj 24 prispelih. Med temi so bile odobrene tudi tri iz Posavja; ena
iz sevniške občine za nastanitveni turizem ter dve iz krške občine, ena za stacionarni turizem z apartmaji in ena za vinotoč. Sicer pa je agencija po administrativnem pregledu v dopolnitev poslala kar 90 odstotkov vlog. To dopolnitev so vsi vlagatelji opravili, sledila je vsebinska kontrola vlog, kjer je agencija ugotovila več nepravilnosti. Po besedah Bukovčeve gre predvsem za nekonsistentnost podatkov v poslovnih načrtih. Pri tem v agenciji poudarjajo, da lahko odobrijo samo tiste vloge, ki izpolnjujejo vse pogoje iz razpisa. Po trenutno pregledanih vlogah ocenjujejo, da bo delež pravilno reenih 40 odstotkov vlog. V okviru SA-PARDA - naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo živilsko predelovalne industrije, gospodarska diverzifikacija na kmetiji ter razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju - pričakujejo, da bodo porabljena vsa sredstva.
Kmetijsko ministrstvo bo v tem tednu imenovalo tudi posebno skupino, ki bo pripravila vse potrebno za naslednji, četrti javni razpis SAPARD. V tem razpisu, ki naj bi bil objavljen konec novembra in naj bi pod določenimi pogoji omogočal tudi sredstva za kmetijsko mehanizacijo, bodo poleg novih finančnih sredstev za leto 2003 na voljo tudi sredstva, ki bodo ostala pri tretjem razpisu.
Jelica Koršič
Suša kmalu na vladi
Ljubljana - Kmetijsko ministrstvo, ki mu je vlada naložila pripravo programa za odpravo posledic po naravnih nesrečah, je minuli teden od vlade že dobilo potrjeno komisijo, ki bo pripravila vse potrebne dokumente za začetek izplačevanja akontacij za odpravo posledic letošnjih naravnih nesreč. V tem trenutku je že usklajena tudi uredba o načinu izračuna škod v kmetijstvu, ki jo bodo skupaj s tako imenovanim programom za odpravo posledic po naravnih nesrečah predložili v potrditev komisiji. Ta naj bi se prvič sestala v sredo; če bo omenjena dva dokumenta komisija takrat potrdila, bosta predlagana v potrditev tudi vladi.
Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ivan Obal predvideva, da bi te dokumente skozi vladne procedure spravili do konca tega meseca oziroma do začetka novembra in da bi ob koncu novembra tudi začeli z izplačilom akontacij v višini 4 milijarde SIT. Glede na predvideno oceno škode, ki bo sledila do konca letošnjega leta, po besedah Obala predvidevajo, da bo okrog 30 do 32 odstotkov akontacije izplačane glede na škodo, ki je bila ugotovljena. Cene, ki so osnova za oceno škode na kmetijskih rastlinah, pa naj bi bile v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč usklajene pri poračunu državnih pomoči. J.K.
r	^
Kmetijska oddaja na Radiu Brežice in Radiu Sevnica vsako nedeljo
ob 8.45!
v	v
Gozdovi v turistični ponudbi
Mokrice - Zavod za gozdove Slovenije in Turistična zveza Slovenije (TZS) sta pripravila posvet o pomembnosti gozdov v turistični ponudbi, s čimer sta obe strani hkrati začeli uresničevati letos podpisani dogovor o medsebojnem sodelovanju. V Posavju je sedem gozdnih učnih poti.
Posvet je bil namenjen prihod- poti, prva je bila v Pišecah, letos pa njemu razvoju gozdnih učnih, nara- sta bili odprti še Loška in Koščeva v voslovnih in turističnih gozdnih poti,	Kapelah, ki so si ju tudi ogledali,
prisluhnili pa so tudi besedam o vred- Ivan Tomše je predstavil projekt notah narave in kulturne dediščine	Mokrišče Cola - neizkoriščene mož-
v turistični ponudbi Brežic in oko- nosti v turizmu. Med zaključki velja
Predsednik TD Kapele Franc Vranetič, dr. Marjan Rožič in Hrvoje Oršanič
lice. V soorganizaciji posveta so turistični društvi Brežice in Kapele, občinska turistična zveza in brežiška območna enota Zavoda za gozdove predstavili brežiške projekte.
Znova so ugotovili, kako uspešno, pomembno in ustvarjalno je lahko njihovo sodelovanje. Predsednik TZS Marjan Rožič je posebej izpostavil sodelovanje profesionalnih strokovnjakov gozdarske stroke in amaterskih turističnih delavcev. Ti že sedaj skupaj skrbijo za 82 učnih in turističnih gozdnih poti, ki so dolge kar 400 kilometrov.
Kot je pojasnil Hrvoje Oršanič, je v Posavju sedem gozdnih učnih
omeniti brežiško pobudo, po kateri naj bi pri vseh, zlasti novih osnovnih šolah poskrbeli za zasaditev avtohtonih drevesnih gozdov, učne poti naj bi opremili tudi za invalide, oživiti pa bi morali tudi naravovarstveno službo. Vse to in še marsikaj bo po besedah udeležencev mogoče uresničiti, ko bo še zakonsko urejeno vprašanje učnih poti.
Udeležence posveta ki so prišli iz vseh enot Zavoda za gozdove, ter predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Roberta Kržana sta pozdravila tako župan Andrej Vizjak kot poslanec Jože Avšič. S. V7V.P.
Zavarujte se pred ognjevko!
Slovenija, Posavje - Ognjevka ali hrušev ožig je v letošnjem letu ogrozila 25 intenzivnih slovenskih sadjarjev in drevesničarjev ter več kot 800 lastnikov kmetijskih zemljišč s sadnimi in okrasnimi rastlinami. Zaradi vremenskih razmer, ko so nekatera drevesa septembra znova zacvetela, je še vedno potrebno dosledno spremljanje pojavov v nasadih. Poleg preventivnih higienskih ukrepov pa je potrebno tudi dopolnilno tretiranje gostiteljskih rastlin, predvsem jablan in hrušk, z namenskimi kemičnimi sredstvi, ki zmanjšujejo možnosti širjenja okužb.
Potem ko so temperature padle pod ledišče, je začelo odpadati listje, ob tem pa nastajajo na poganjkih številne odprte rane, na katerih sc v ugodnih vremenskih razmerah lahko naselijo bakterije in povzročijo začetno okužbo v obliki vidnih in prikritih rakastih ran, ki predstavljajo novo žarišče za širjenje bolezni v naslednji sezoni. Da bi to možnost zmanjšali, kolikor je le mogoče, je na okuženih območjih, med katere sodi tudi Posavje, predvsem sevniška občina, potrebno izvesti eno ali dve škropljenji z bakrovimi pripravki, ki zavarujejo nastale rane. Število škropljenj je odvisno od vremenskih razmer med odpadanjem listja in takoj po njem. Če je v času odpadanja listja deževno, je potrebno škropiti že, ko odpade 10 do 20 odstotkov listja. Naslednje škropljenje je potrebno izvesti, ko odpade večina listja. Če pa je vreme med odpadanjem listja lepo, je dovolj tudi eno samo škropljenje po odpadanju listja. Na začetku odpadanja listja je priporočljiva uporaba bordojske brozge v odmerku 0,60 kg/100 1 vode ali Cupro 190 EC v odmerku 0,50kg/100 1 vode ali Ramin 50, Kupropin v odmerku 0,40kg/l 001 vode ali Kocide DF v odmerku 0,15kg/1001 vode ali Champ Formula 2 FLO v enakem odmerku ali Champion v odmerku 0,25kg/1001 vode. Po odpadanju listja naj bodo odmerki nekoliko večji in sicer lkg bordojske brozge ali 0,75 kg Cupro 190 EC ali 0,50 kg Ramin 50, Kupropin ali 0,20 kg Kocide DF ali 0,325 kg Champ Formula 2 FLO ali 0,5 kg Champion, vsi odmerki so za 1001 vode.
Na okuženih območjih, v varovalnem pasu in v nevtralnih pasovih je priporočljivo opraviti zimsko rez samo v času mirovanja, torej od konca odpadanja listja do začetka brstenja, ko je možnost prenosa bolezni z orodjem najmanj verjetna.
Mag. Gabrijel Seljak, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
kmetijski nasveti
Za poljedelce
Odvzem vzorcev zemlje za kemično analizo
Po spravilu pridelkov je čas za odvzem vzorcev zemlje. V zgodnji jeseni in spomladi je tudi čas, ko strokovne službe priporočajo ukrep apnenja na kmetijskih zemljiščih, saj se ve, da je večina naših zemljišč kislih. Tudi stopnjo kislosti tal najlažje ugotovimo z analizo. Sama analiza je sorazmerno poceni v primerjavi s stroški gnojenja ali napakami, ki jih delamo pri gnojenju na pamet. O pravilnem vzorčenju zemlje, odpošiljanju vzorcev in nasvetih gnojenja vam lahko svetujejo vaši kmetijski svetovalci.
Zaoravanje koruznice
Vsem pridelovalcem koruze strokovne službe priporočajo čimprejšnje podoravanje koruznih ostankov na njivah, kajti ko-ruznica je vir organske mase v tleh. Drugi pomemben vzrok, da je potrebno koruznico podorati, pa je uničevanje koruzne oziroma prosene vešče. Ta škodljivec prezimi v ostankih koruze bodisi v Šircljih ali v spodnjih delih stebla in mu mraz težko pride do živega. Spomladi se iz gosenic razvijejo metulji, ki na novih posevkih odlagajo jajčeca. Iz teh se razvijejo ličinke, ki so nenasitne in objedajo vse dele rastlin, tudi steblo. Ker na naših poljih prevladuje koruza v kolobarju, kmetom ne sme biti vseeno, če ostane koruznica nepospravljena, posebno ker koruzna vešča naredi tudi 20 ali več odstotkov škode.
Jesensko zatiranje plevelov v ozimnih žitih
Strokovne službe opozarjajo, daje zatiranje plevela v ozimnih žitih v jesenskem času upravičeno pri zgodaj posejanih posevkih. Učinkovitost pripravkov je odvisna od dobre priprave tal, vremenskih razmer in vrste plevelov.
V	času po setvi do tretjega razgrnjenega lista lahko uporabite pripravke, kot so:
DICURAN FORTE in DICURAN 500 tekoči, ki imata dobro delovanje na ozko in širokolistne plevele;
COUGAR deluje na ozko in širokolistne plevele ter slabše na plezajočo lakoto;
TOLKAN deluje na ozko in širokolistne plevele, vendar uporaba ni dovoljena na lahkih tleh.
Po vzniku posevka in plevelov lahko uporabite pripravke, kot so:
ORBIT z delovanjem na širokolistne plevele;
HUSSAR in SEKATOR, ki delujeta na ozko in širokolistne plevele ter nekatere večletne širokolistne plevele (pleveli morajo imeti razvitih nekaj listov);
GRODYL PLUS deluje na ozko in širokolistne plevele;
TOMIGAN 250 deluje na širokolistne plevele, ko so žita v razvojni fazi treh listov;
DICURAN FORTE in DICURAN 500 tekoči, ki imata dobro delovanje na ozko in širokolistne plevele.
Za živinorejce
V	času, ko se zaključuje obdobje zelenega krmljenja, je ugoden čas za zatiranje zajedavcev pri govedu. Najbolj občutljive za zajedavce so mlade živali. Takim živalim ste morali dajati zdravila tudi med letom. Priporočljivo je, da dobijo živali sredstva proti zajedavcem en teden pred koncem ali ob prekinitvi zelenega krmljenja.
Pomembno je, da dobi vsaka žival točen odmerek zdravila. Katero sredstvo boste uporabili za svoje govedo, je odvisno predvsem od tega, ali imate goveje pitance ali krave molznice in glede na to, kateri zajedavci so v našem okolju najbolj razširjeni. Slednje boste ugotovili z analizo blata ali pa se boste o tem pogovorili s svojim veterinarjem. Na poplavnih področjih, kjer je razširjena inetljavost, je potrebno uničevati tudi malega blatnega polža, ki je gostitelj velikega metljaja.
Upoštevati morate karenco (varnostno dobo) teh zdravil. To je čas, v katerem mleko krav ni dovoljeno uporabljati za človeško prehrano in živali ne smemo dati v zakol. Karence so za različna zdravila različno dolge, za nekatera zdravila pa karence ni.
Strokovne službe opozarjajo, daje pri izbiri sredstva proti zajedavcem potrebno upoštevati tudi, kateri preparat ste že uporabili pri prejšnjem zdravljenju. Priporočljivo je, da sredstva menjavate.
KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto organizira 15-urno strokovno usposabljanje za izvajalce varstva rastlin. Vse podrobnejše informacije dobite na tel. številki 07/373-05-70 (tajništvo KGZ Novo mesto) in na občinskih izpostavah KGZ (kmetijska svetovalna sluiba).
Oživljanje domačih obrti
Krško - Društvo podeželske mladine Krško in Podjetniški center Krško sta organizirata delavnico za oživljanje domačih obrti. Delavnica je potekala v Mladinskem centru Krško oziroma v tamkajšnjem nekdanjem dijaškem domu. Udeleženci so se seznanili z opletanjem steklenic, pletenjem košar, košov in les za sadje, z izdelovanjem rož iz papirja, izdelkov iz ličkanja, z vezenjem in izdelavo peharjev. Po predstavitvi sta bili še krajši predavanji o osebnem dopolnilnem delu in o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, predavali sta Anita Radkovič iz Podjetniškega centra Krško in Branka Radej-Koren s Kmetijske svetovalne službe.
Za tem pa je Zveza podeželske mladine v hotelu Pacifik v Krškem organizira tudi dvodnevni seminar na teme “Življenje na podeželju”, Odnosi med ženo in možem” ter “Samomotivacija”. J.K.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
rojstva v porodnišnici brežice
ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO
Knjižni molji v pasji družbi
Sevnica - Zapisali smo že, da se je kar 300 osnovnošolcev preko občinske knjižnice letos vključilo v reševanje slovenskega knjižnega kviza, na zaključku v Ljubljani pa je sevniške reševalce zastopal Tomi Stušek iz Tržišča, kije imel največ sreče pri žrebu.
43 ostalih reševalcev kviza iz posameznih šol, ki jim je bil žreb naklonjen, pa se je zbralo v piceriji Magic, kjer jih je pričakal čarodej Niko, ki je tudi svetovni prvak v oblikovanju predmetov iz balonov. Mlade knjižne molje je učil oblikovati figure iz balonov. Za začetek so se lotili psa in smeha ni manjkalo. Namesto da bi psi lajali, so pokali, poleg tega so imeli nekateri noge obrnjene v isto smer kot ušesa; no, na končuje poleg svojega psa vsak dobil še svojo pico. N.Č.C.
50 let Kluba posavskih študentov
Krško, Posavje • Letos beleži Klub posavskih študentov 50-letnico delovanja in tokratni Akademski ples v gostišču Dular v Kostanjku je bil še posebej slovesen, saj so na njem vsi nekdanji predsedniki kluba prejeli priznanja.
Akademski ples je Klub posavskih študentov prvič organiziral leta 1954 z namenom, da se je za posavske študente izvedlo tradicionalno brucovanje na “domačem terenu”. Na tem plesu se vedno srečujejo generacije in tisti njihovi predstavniki, ki so delovali v klubu.
50-letnico pa so pod predsednikovanjem izredno aktivne Maje Molan iz Krškega zaznamovali še z izdajo zbornika o klubu. V njem so sistematično,
kolikor je to dopuščal obstoj virov, prikazani rezultati in način delovanja v posameznih obdobjih. Zbornik ponazarja pomen organiziranosti študentov skozi čas, njihov prispevek do urejanja položaja študentov skozi vse to obdobje ter ponazarja okolje, v katerem so delovali. Predstavlja način kolektivnega pristopa k reševanju problemov, razvijanju skupne zavesti in pripadnosti ter pokaže, da so principi organiziranja skozi zgodovino obstoja
kluba aktualni še danes.
Klub je letos izvedel 73 različnih prireditev, v katerih je bilo udeleženih preko 3000 posavskih študentov. Kot svoj velik uspeh pa doživljajo ustanovitev Štipendijske fundacije Adam Bohorič, katere pobudnik in predlagatelj je bil prav Klub posavskih študentov.
Ob svojem jubileju je bil klub med dobitniki občinskih priznanj v vseh treh posavskih občinah. B.D.
23-letna Darja Jordan Pacek iz Jelš je 22. oktobra povila prvorojenko Deo, ki je bila velika 50 cm in je tehtala 2.900 gramov. Porod je bil naraven in lahek, pravi vesela mamica, Deo pa je pričakal tudi očka Damjan, ki je svoji Darji oh porodu stal ob strani in jo spodbujal. Mlada starša sta se letos poleti poročila, zdaj pa za družinico dokončujeta dom, kjer bo Dea njihovo sonček.
Od 14.10 do 25.10.2003
Dečke so rodile: Špela Krulc iz Starega Grada, Petra Oštir iz Bušeče vasi, Barbara Debelak iz Kozjega in Nataša Marolt iz Brežic.
Deklice so rodile: Milka Žičkar-Petan s Kremena, Jana Pinterič iz Kapel in Alberta Pirnar z Dobrave ob Krki.
20. oktober - dan osteoporoze
Bolezen, ki ne boli
Slovenija, Posavje - Osteoporoza tako v Sloveniji kot v svetu že dobiva razsežnosti epidemije. Je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni, saj jo ima približno 200 milijonov žensk, v Sloveniji pa okoli 140.000. Vendar pa za boleznijo kosti ne obolevajo le ženske, temveč tudi moški. Ogroža vsako tretjo žensko in vsakega osmega moškega po 50. letu. Zaradi daljšanja življenjske dobe lahko pričakujemo, da se bo število novih bolnikov v prihodnje še povečevalo. Da bi o bolezni pravočasno čimveč vedeli, skrbijo društva za preprečevanje osteoporoze, ki jih je v Sloveniji 11, eno od
njih je tudi v Posavju.
Osteoporoza je bolezen, ki prizadene okostje. Človekove kosti se namreč obnavljajo, gre za nenehen proces, ki v neenakomernem ciklusu traja vse življenje in ohranja okostje močno in zdravo. V določenih pogojih, predvsem pred menopavzo in po njej, pa se zaradi neravnovesja v telesu več kostnine zmanjša, kot je nastane na novo. Če je takšno neravnovesje stalno, pogosto privede do osteoporoze. Pri osteoporozi kost ni slabša od zdrave kosti, temveč je je manj, saj se z leti ob določenih vplivih ruši njena notranja struktura. S takšnimi spremembami kost postane vse bolj krhka in se zato lažje zlomi.
Osteoporoza je bolezen, ki prihaja počasi in se razvija dolga leta, bolniki pa se obolenja navadno zavedo šele ob prvem zlomu, saj bolezen ne boli. Na izgubo kostnine vplivajo številni dejavniki, med katere sodijo nezadostna prehrana in pomanjkanje telesne aktivnosti. Možnost za obolenje je lahko manjše, če kosti z ustrezno prehrano dobijo dovolj kalcija.
Osteoporoza je kronična bolezen, ki jo je treba zdraviti, vendar je vsaj zaenkrat ni mogoče tudi ozdraviti. V svetu obstaja vrsta zdravil, ki upočasnijo napredovanje bolezni in izboljšajo kakovost kosti, vendar so za
učinkovit boj proti bolezni potrebne številne aktivnosti že v mladosti. Ključnega pomena je zgodnje odkrivanje bolezni, in sicer z meijenjem kostne gostote. Cene merjenja, ki ga izvajajo v 21 centrih v Sloveniji, znaša od 5.000 do 12.000 SIT. V zvezi društev bolnikov z osteoporozo pa si prizadevajo, da bi osebam, starejšim od 65 let, omogočili enkratno merjenje kostne gostote v breme zdravstvene zavarovalnice.
V Posavju je bilo Društvo za preprečevanje osteoporoze ustanovljeno lani oktobra na pobudo Bolnišnice Brežice. Trenutno je včlanjenih 62 bolnikov in osem od njih se jih je udeležilo letošnjega vseslovenskega srečanja bolnikov z osteoporozo na Bledu. Društvu predseduje Milena Jesenko, ki je povedala, da so že imeli predavanje, organizirali bodo pohode, telovadbo, bivanje v ustreznih toplicah. Trenutno pa si prizadevajo, da bi v najkrajšem času omogočili brezplačno merjenje kostne gostote v vseh treh posavskih občinah. Za članstvo v društvo se lahko zainteresirani obrnejo na Mileno Gramc v Bolnišnici Brežice, dr. Aristotela Čakarja v zasebni ordinaciji v Krškem ali na dr. Dušana Senico v Zdravstvenem domu Sevnica.
Jelica Koršič
VDC živi s krajem
Brežice - V sklopu praznika občine je v minulem tednu brežiška enota Varstveno delovnega centra (VDC) Krško - Leskovec izvedla teden odprtih vrat. Brežiško enoto so slavnostno odprli natanko pred letom dni, čeprav deluje že od julija lani.
Vodi jo diplomirana socialna delavka Damjana Pirc, kije pojasnila, da imajo v Brežicah skupaj 12 varovancev. Zanje skrbi tričlansko osebje, delavka preko javnih del, dvakrat tedensko pa jih obiskuje delovna terapevtka.
Kot poudarja Pirčeva, se varovanci odzivajo na dobljeno in je prav prisrčno in veselje z njimi delati, saj vračajo vložen trud.
Poudarila je, da so v tem letu veliko naredili v približevanju institucijam v kraju, saj želijo varovance predstaviti kot odrasle ljudi, takšne, kot smo vsi, le da
Damjana Pirc
imajo posebne potrebe.
Po izrednem obisku predstavnikov družbenih dejavnosti, gimnazijcev in celih razredov učencev različnih šol verjamejo, da so na dobri poti. Ponosni so na sodelovanje z osnovno šolo, kjer imajo varovanci in učenci skupne glasbene, likovne in računalniške delavnice, od začetka sodelujejo z osrednjo knjižnico v literarnih temah. Veselijo se prostovoljcev iz gimnazije.
V tednu odprtih vrat so izvedli likovno delavnico, kjer so delali z glino ter z ogljem ustvarjali
na temo družina. V programu delavnic so nadgradili lesarsko, tako da v Brežicah izdelujejo ptičje krmilnice, prečudovite sani ter didaktična igrala in drobne lesene izdelke, v ostalih enotah v Leskovcu in Sevnici pa še druge izdelke.
Omenjene izdelke, pa tudi druga ročna dela, novoletne okraske in voščilnice prodajajo, s tako pridobljenim denarjem pa skrbijo za nadstandard, kot so pikniki in letovanja varovancev.
Suzana Vahtarič
Grenko življenje s sladkorjem
Sevnica - Zdravstveni dom Sevnica, v katerem že vrsto let deluje posvetovalnica za diabetike, in Društvo diabetikov Posavja sta pripravila učne delavnice za sladkorne bolnike. Življenje s sladkorno boleznijo je namreč lahko povsem kakovostno, če smo o bolezni dobro poučeni in če upoštevamo osnovna pravila, ki jih narekuje bolezen.
'Nasvetuje 151 milijonov diabetikov, od tega 30 milijonov v Evropi.V Sloveniji ima sladkorno bolezen 8 odstotkov prebivalcev. Po podatkih sevniškega zdravstvenega doma je v občini okrog 700 bolnikov z nakazano sladkorno boleznijo, v Društvo diabetikov Posavja, ki'ima svojo izpostavo tudi v Sevnici, pa je vključenih 150.
Vsem tem so bile namenjene učne delavnice, ki sta jih organizirala sevniški zdravstveni dom in Društvo diabetikov Posavja. Kar 51 sladkornih bolnikov se je odzvalo vabilu in se udeležilo delavnic, čeprav so or-ganizatoiji pričakovali nekoliko večji odziv.
Predavanja oziroma delavnice, ki so jih vodili delavci zdravstvenega doma, so potekale po skupinah. Dr. Božidar Gro-bo(jšek je govoril o sladkorni bolezni in zapletih pri njej, medicinske sestre Jožica Habinc, Ana Janc, Mojca Švab in Vla-dimira Tomšič pa so predavale o prehrani sladkornega bolnika, o diabetičnem stopalu, o telesni dejavnosti in gibanju sladkornih bolnikov ter o samokontroli sladkorne bolezni.
Udeleženci delavnic so si lahko ogledali proizvode raznih farmacevtskih podjetij, ki so jih razstavili na svojih stojnicah ter degustirali kruh in ostale diabetične izdelke. N.Č.C.
Pogled v delavnico, ki jo je vodila Vladimira Tomšič.
Pet let nove šole
Brežice - Ob peti obletnici delovanja Ekonomske in trgovske šole v novih prostorih so na slovesnosti besedo imeli predvsem dijaki. Prikazali so svoje delo in počutje v šoli, kjer so starejši dijaki v anketi na prvo mesto postavili lep ambient, nato pa vse drugo, kot smo slišali v šali, vse - kar ni pouk. Skupinica je prikazala počutje in delo ter življenje v šoli, večkrat so zapeli in zaigrali, tudi s profesoricama, videli smo baletno točko, prikazali so udejstvovanje na državnih tekmovanjih, tudi športnih, in zato so v goste povabili nekdanjega dijaka in zdaj študenta atleta Primoža Kozmusa. V kratkem intervjuju je Kozmus povedal, da je “gulil” šolske klopi še v stari šoli, nato pa zarezal v torto ob petem jubileju nove šolske zgradbe. Ravnatelj Martin Šoško je bil kratek, saj so glavno besedo imeli dijaki, povedal pa je, da so simbolno pred šolo zasadili drevo, takšno kot je rast-lo ob stari šoli, a se je z njihovim odhodom iz stare v novo šolo začelo sušiti. S.V.
Dejavne Unesco šole Posavja
Brežice - Osnovna šola (OŠ) Brežice je ob prazniku občine pripravila srečanje ASPN mreže Unesco šol Posavja. Tako so obeležili 10. obletnico mreže v Sloveniji in 50. obletnico ASPnet mreže v svetu. Na srečanju so poleg OŠ Brežice kot gostiteljice sodelovale še OŠ Maks Pleter-šnik Pišece, OŠ XIV. divizije Senovo, Gimnazija Brežice, OŠ Globoko, OŠ Leskovec pri Krškem ter Ekonomska in trgovska šola Brežice. Prireditve so se udeležili tudi gostje in predstavniki iz prijateljske Republike Češke, iz mesta Dobrany, s katerim je občina Brežice pobratena. Gostitelji so prikazali zgodovino mesta in prizadevanja šole, sicer pa so vse šole, ki plemenitijo cilje ASPnet-a - mir, strpnost, prijateljsko povezovanje, sprejemanje drugačnosti - predstavile svoje programe. OŠ Pišece je kot prva v lokalni skupnosti v mreži Unesco šol predstavila udejstvovanje od leta 1999. Učenke, med katerimi je bila Jožica Zupančič, ki jo poznamo kot vizionarko novega tisočletja, pa so županu mag. Andreju Vizjaku izročile peticijo, v kateri se zavzemajo za mir in ostale temeljne cilje ASPnet-a, ki naj bi bili tudi cilji modeme družbe. S.V.
		
	Pridružite se klubu bolnikov po srčni kapi Čatež ob Savi - Združenje bolnikov s cerebrovaskulamo boleznijo Slovenije ustanavlja Klub bolnikov Posavja. Namen združenja je pomagati bolnikom, ki so doživeli možgansko kap, pri obnovitveni rehabilitaciji. Ustanovno srečanje, na katerega vabijo bolnike, ki so doživeli možgansko kap, in njihove svojce, bo v soboto, 8. novembra, ob 11. uri v hotelu Zdraviliške v Termah Čatež.	
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
SavaGfes, 30.10.2003
Ze 27. pohod po poteh brežiške čete
Pišece - Pohodi v spomin na brežiško četo, ki se je leta 1941 uprla okupatorju in bila po mesecu dni krvavo zatrta, potekajo izmenjaje v Pišecah, Pečicah in na Sromljah. Športna zveza Brežice je v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice, Občinsko organizacijo zveze borcev NOV, Občino Brežice in Krajevno skupnostjo Pišece ob občinskem prazniku pripravila tradicionalni - že 27. pohod.
Srečanje spominov
Krmelj - 22. oktobra 1943 so Nemci v Hinjcah nad Krmeljem ustrelili 13 članov vaške straže. V spomin na ta dogodek praznujejo v kraju svoj praznik. Vendar pa se tokrat niso spomnili le tega tragičnega dogodka, temveč tudi vseh tistih ljudi, ki so kraju dali življenje ali vsebino, ki so verjeli v to dolino tudi v najtežjih časih in videli svetlobo na obzorju.
Na slovesnosti v Pišecah seje v mrzlem sobotnem jutru zbralo nekoliko manj pohodnikov, letos tudi brez vojakov. Zbrane so v kulturnem programu prijetno presenetili učenci OŠ Maks Ple-teršnik Pišece, Godba na pihala Kapele, Pleteršnikovi ljudski pevci in domači ženski zbor. V imenu Krajevne skupnosti Pišece je zbrane pozdravil Ivan Šeler, župan mag. Andrej Vizjak in predsednik Občinskega odbora Združenja borcev NOV Brežice Martin Kolar pa sta obujala spomine na brežiško četo.
Slavnostni govornik državni sekretar na Ministrstvu za obrambo RS dr. Milan Jazbec je izpostavil, da gradimo novo samostojno državo v časih povezovanja in lahko sproščeno gledamo naprej. Slovenija postaja članica EU in zveze NATO in tako prenaša vizijo mladih fantov iz NOB izpred šestih desetletij. Prav tako tudi slovenska vojska, ki se korenito pripravlja na vključevanje v evropske povezave.
Zbrane krajane je nagovoril predsednik sveta krajevne skupnosti (KS) Ivan Orešnik, ki je dejal, da današnji časi niso naj-
Društvo Trg, ki ima uradno 51 članov in vsaj še enkrat toliko simpatizerjev, kot seje pokazalo na srečanju ob prvem rojstnem dnevu društva, je v enem letu svojega delovanja postalo opazno. Sodelovalo je pri pustnem karnevalu in po novem bo kar glavni organizator, saj se jim je pridružil pustni odbor; sodelujejo z občinskim oddelkom za okolje in prostor ter zavodom za varstvo kulturne dediščine in si skupaj z arhitektom Milanom Gabričem prizadevajo za ureditev sevniškega mestnega jedra. Zelo odmevni sta bili dve prireditvi, ki soju organizirali - “Večer odprtih grajskih vrat”, na katerem so prikazali doslej neznane fotografije zadnje sevniške gro-_fice ter “Srednjeveške viteške
Jazbec je poudaril, da spomin pozitivnega sporočila brežiške čete in kozjanskih borcev tako ostaja živ.
Delegacije so v spomin padlim pri spomeniku v Pišecah, kjer
bolj rožnati, a bili so še hujši časi. Nenehno se moramo sicer prilagajati razmeram, vendar pa današnji čas nudi boljši izhodiščni
igre”, ki so na grad privabile okrog 800 obiskovalcev.
V letošnjem letu bo društvo Trg v sodelovanju z župniščem pripravilo še Miklavžev sejem, ob tem bo izšla tudi knjiga Zorana Zeliča z naslovom “Cerkve v sevniški fari”, za občinski praznik pa se bodo prvič predstavile sevniške mažoretke, ki vadijo pod vodstvom Nataše Rus.
T\idi v prihodnjem letu bodo pripravili nekaj odmevnih prireditev; še bolj bodo izpopolnili jn popestrili viteške igre, svojevrstna prireditev z naslovom “Ajdovska deklica” pa bo potekala na Ajdovskem gradcu. Mnenje vseh namreč je, da je sramotno, da je bilo v arheološki park Ajdovski gradeč vloženih toliko sredstev, pa je park danes zane-
se je odvijala slovesnost, položili vence. Pohodniki, planinci in športniki pa so se odpravili po poteh brežiške čete, z vmesnimi postanki in manjšimi slovesnostmi. S. V.
položaj. Tega pa ne znamo vedno izkoristiti, je prepričan Orešnik , ki mu je žal, daje lanskoletni poskus po ponovni uvedbi samoprispevka klavrno propadel. Temu primemo je manj denarja za razvoj kraja. Kljub temu bodo v KS Šentjanž letos asfaltirali skoraj tri kilometre cest na neugodnem hribovitem terenu, v zaključni fazi je projekt avtobusnega postajališča in ureditve pločnikov, v pripravi je posodobitev mrliške vežice na Kalu, pri čemer kandidirajo za sredstva CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi); v pripravi je projektna dokumentacija za ureditev vodooskrbe.
“Načrtov je veliko, denarja bolj malo, a s skupnimi močmi bomo oblikovali lepšo prihodnost,” je dejal Orešnik, ki se je za pomoč zahvalil vsem krajanom in se priporočil še za nadaljnje sodelovanje. N.Č.C.
marjen, dostop nanj otežen, smerokazi so zbledeli.
Skušali bodo urediti tudi Kavčičevo grobnico, si prizadevali, da drevoredu vrnejo vsebino, saj samo postavljene table niso dovolj, zavzemali pa se bodo tudi zato, da sejem, ki je vsako drugo soboto v mesecu, ostane v stari Sevnici.
Društvo vzorno deluje pod vodstvom Mojce Jazbec, prostore za delo jim brezplačno odstopa galerija Ana, največji zagon pa društvu dajeta Zenja Gerjevič in Zoran Zelič, ki je po občnem zboru na velikem platnu prikazal in poznavalsko komentiral stare fotografije Sevnice do leta 1945; med njimi je ena redkih fotografij osvoboditve Sevnice.
Nada Černič Cvetanovski
Praznik KS Kostanjevica
Kostanjevica na Krki - Proslave krajevnega praznika so se na povabilo predsednika Sveta KS Milana He-rakoviča ob dokaj številni prisotnosti krajanov udeležili še pomembni predstavniki občine in države. Osrednja pozornost ob tokratnem prazniku je bila namreč namenjena odprtju čistilne naprave, ki bo skrbela, da bo Krka ob otoku Kostanjevica bolj čista in vabljiva. Simbolično so jo predali namenu minister za okolje Janez Kopač, Milan Herakovič in župan Franci Bogovič.
Čistilna naprava Kostanjevica je zgrajena kot biološka s primarno mehansko in sekundarno biološko stopnjo čiščenja odpadnih voda. Njena zmogljivost je 2200 populacijskih enot (PE). Skupna vrednost investicije, ki poleg čistilne naprave zajema še črpalne jaške in dotočne kanale, znaša preko 250 milijonov SIT, od tega je bilo zgolj za čistilno napravo namenjenih 164 milijonov SIT, ki so bili pridobljeni iz taks za obremenjevanje voda.
Za glavnega izvajalca je bil na podlagi javnega razpisa v letu
2000	izbran Togrel, za njegovega partnerja pa PUV nizke in vodne gradnje iz Celja. Ko je leta
2001	Togrel zašel v težave, seje občina dokaj namučila s pogajanji, daje izstopil iz pogodbe in so dela dokončali Celjani.
Tehnični prevzem objekta je bil letos februarja, poskusno obratovanje pa seje začelo v avgustu, ko so na čistilno napravo priključili kanalizacijsko omrežje Kostanjevice. To je bilo povezano z izvedbo različnih zahtevnih infrastrukturnih projektov, saj je bilo treba otok povezati s tlačno kanalizacijo skozi Krko.
Poskusno obratovanje se bo z analizami očiščene vode, ki morajo pokazati po dokumentaciji zahtevane parametre, predvidoma zaključilo ob koncu leta. B.D.
Na slavnostni seji Sveta krajevne skupnosti v Kulturnem domu Kostanjevica so zaslužnim za razvoj kraja podelili Priznanja in Posebna priznanja KS. Priznanja so prejeli; Rekreativno kolesarsko društvo Krško, Plesna skupina Vivas, Gradbeni odbor Prekopa, Gradbeni odbor Male Vodenice, Gradbeni odbor Ošterc za gradnjo mrliške vežice, še posebej pa je priznanje prejel vodja in pobudnik izgradnje Anton Olovec.
S Posebnimi priznanji seje KS oddolžila tistim, ki so se še posebej angažirali pri obeleževanju 750 letnice mestnih pravic Kostanjevice na Krki. Dobitniki so: dr.Andrej Smrekar za zbornik Vekov tek, Anica Žugič, koordinatorka prireditev, Janez Zakšek za sodelovanje pri izdaji priložnostne znamke in spominskih novcev, Društvo vinogradnikov Kostanjevica in Stanislav Matija Tomazin, predsednik društva ter vodja Finančnega odbora, ki je v okviru KS skrbel za izvedbo jubilejnih prireditev.
“Praznovanje krajevnega praznika Krmelj bi lahko poimenovali srečanje spominov,” je na osrednji slovesnosti dejala slavnostna govornica Ivica Žnideršič, predsednica Društva slovenskih izgnancev. V Krmelju so namreč spomine na tragične dogodke med drugo svetovno vojno povezali s praznikom krajevne organizacije društva izgnancev Krmelj - Tržišče, ki je razvila svoj prapor in se tako pridružila družini 25 slovenskih društev, ki so svoje prapore razvila v zadnjih letih. “Ti prapori bodo spregovorili takrat, ko nas več ne bo,” je dejala govornica; skozi prapor
cev, ki so bili izgnani v tujino in katerih grobovi so posejani po devetih pokrajinah tretjega rajha. Žnidaršičeva je zadovoljna, da se obnavljajo grobovi Slovencev v tujini in v domovini postavljajo pomniki v spomin na težke čase izgnanstva, žalosti pa jo, da se starim grobovom iz dneva v dan pridružujejo nove gomile, v katerih spe sotrpini, ki ne bodo imele možnosti koristiti tega, kar so si priborili v zadnjem desetletju. Izgnanci so tokrat javno priznali, daje država poravnala svoj dolg do njih in popravila krivice, o čemer so glasno govorili zadnjih 14 let. Odprto ostaja le še vprašanje odškodnin za premično in nepremičnino dediščino, a tudi pri tem se premika.
Ivica Žnideršič je podelila najvišje priznanje Društva iz-
gnancev Slovenije aktivistki in prvi predsednici društva Krmelj-Tržišče Milki Senčar, posebno priznanje pa še Ani Hočevar, ki je požrtvovalno zbirala spominsko gradivo.
Ob tej priložnosti je krajevna organizacija Krmelj-Tržišče, ki jo vodi Ivan Repše, skupaj s sevniškim županom in ob prisotnosti praporščakov ostalih sevniških krajevnih organizacij izgnancev razvila društveni prapor.
Predsednik KS Krmelj Janez Močan je ob tej priložnosti izgnancem čestital in dodal, da danes nas sovražna vojska ne po-
ni lahko in se moramo boriti. Propadajoče gospodarstvo na ceste potiska ljudi, zato mora vsakdo od nas vložiti delček sedanjosti v boljšo prihodnost, je dejal Močan in ob prazniku podelil tri priznanja zaslužnim krajanom. Dobili so jih Ivan Repše in Marko Zabukovec -oba iz Gabrijel, ki sta zaslužna za razvoj kraja, ter Gusta Mirt, ki se predaja otrokom kot učiteljica v šoli in tudi v prostem času.
Po končani slovesnosti so se Krmeljčani podali na spominski pohod iz Hinje do Gabrijel, kjer je bilo družabno srečanje, odprli pa so tudi razstavo “Gabrijele nekoč in danes”.
Nada Černič Cvetanovski
60 let oktobrskih žrtev pod Gorjanci
Šentjernej - V teh dneh mineva 60 let divjanja hitlerjevske soldateske nad nedolžnim prebivalstvom Slovenije na območjih, ki jih je pred tem zasedel italijanski okupator. Velika nemška ofenziva je trajala od 18. septembra do 11 .novembra 1943. Tretja faza ofenzive se je odvijala na območju Dolenjske in Bele Krajine, kjer so se vojaki različnih narodnosti v nemških uniformah surovo znesli nad nedolžnim prebivalstvom ter ujetimi in ranjenimi partizani. Najhujši zločini so se zgodili 21. oktobra, ko je na območju od Kostanjevice na Krki do Novega mesta padlo največ nedolžnih žrtev, še posebej na območju današnje občine Šentjernej.
V spomin na te tragične dogodke so minulo soboto v dvorani Osnovne šole v Šentjerneju pripravili slovesnost, na kateri je zbrane nagovoril poslanec državnega zbora Tone Anderlič, ob tej priložnosti pa so izdali tudi zloženko z opisom teh žalostnih dogodkov. J.K.
Spomnili so se žrtev
Sevnica - Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Sevnica in sevniška krajevna organizacija sta po nekajletnem premoru pred dnevom spomina na mrtve spet pripravila spominsko slovesnost pred spomenikom žrtvam NOB v Sevnici. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Savo Kladnik ter mešani pevski zbor Društva upokojencev Sevnica. N.Č.C.
Dr. Milan Jazbec na slovesnosti
Skupaj oblikujemo prihodnost
Šentjanž - 29. oktobra 1941 sta v 18-urnem boju z Nemci v Murencah nad Šentjanžem padla Janci Mevželj in njegov prijatelj, domačin Milan Majcen. V spomin na ta dan v Šentjanžu praznujejo svoj krajevni praznik. Obeležili so ga s proslavo, ki jo je pripravila tamkajšnja osnovna šola, ki se tudi imenuje po junaku Milanu Majcnu.
Učenci OŠ Šentjanž so navdušili.
Društvo Trg upihnilo prvo svečko
Sevnica - Člani in simpatizerji društva Trg so upihnili prvo svečko, razrezali (in pojedli) torto in ocenili svoje delo; tako so obeležili prvi rojstni dan društva, katerega namen je vdihniti življenje stari Sevnici.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
SavaCte, 30.10.2003
Slavospevi cvičku
Bočje - Predzadnjo oktobrsko soboto je vrata svojih hramov in zidanic okrog Bočja odprlo kar 45 vinogradnikov, njihov letošnji vinski pridelek ter domače dobrote pa je pokušala množica ljudi od blizu in daleč. Domačini z vinskih goric na Bočju so že na svoji prvi takšni prireditvi dokazali, kaj pomeni pobuda, kaj ideja in do kako presenetljivo prikupne turistične prireditve lahko privede enoten nastop ljubiteljev dolenjskega posebneža.
sambel Jerneja Kolarja. Vrhunec prireditve je bil krst mošta; res seje pripetil skoraj mesec dni prej, a vseeno ni manjkala predaja ključa, ki tod že tradicionalno simbolizira pripravljenost vinogradnikov, da odpro vrata svoje zidanice prišleku. Vsi, ki sodijo h krstu mošta v vino, so bili zraven, razdirali so šale na svoj in tuji račun, prava gosje zamenjala lastnika, cviček je krožil od ust do ust in vabili so pečen jagenjček, odojek in piščanci.
Uspele prireditve je bil vesel predsednik KS Podbočje Ivan Urbanč in vsi okrog njega, ponosni pa so bili tudi vsi vinogradniki od Komljanca, Baniča, Kuntariča, Glinška, Jurečiča, Colariča in Kerina do Zupančiča, Butare in Žarna, ki se bodo skupaj z ostalimi potrudili spet ob letu. V.P.
Uresničile so se dolgoletne želje
Gabrje - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Gabrje deluje že desetletja, v svojem dosedanjem delu pa je zabeležilo mnogo uspehov in sledi ciljem, ki se prenašajo iz generacije na generacijo. Letos je zabeležilo največji dogodek - pridobitev gasilskega vozila. Predsednik društva Robert Lubšina je ob tem poudaril, da so v začetku leta, ko so znova oživeli delovanje društva, z veliko mero optimizma, zavzetostjo, solidarnostjo in s prostovoljnim delom uredili dvorano gasilskega doma ter asfaltirali prostor pred domom, želijo pa si še nabavo visokega tlaka na prikolici.
Pred uradnim prevzemom vozila, ki seje pričel z igranjem slovenske himne Gasilske godbe na pihala Loče in so se ga udeležili poleg župana mag. Andreja Vizjaka, predsednika Gasilske zveze Brežice in predsednika sveta KS Dobova Mihaela Boraniča, še drugi predstavniki gasilstva v
občini, so organizirali sektorsko kot človekoljubne dejavnosti, ob vajo, saj je oktober mesec požar- kateri se vaščani, krajani in ne varnosti. Vozilo je blagoslovil državljani počutimo vame in pater g. Damijan Vračko.	opozoril tudi na to, da je gasil-
Ker je bil dogodek del slavja stvo že od nekdaj gibalo na po-ob občinskem prazniku, je župan deželju, kar pomeni moč v pov-Vizjak poudaril pomen gasilstva ezovanju in sodelovanju. N.J.S.
PGD Gabrje ob novem vozilu
Na Bočju je namreč bilo vse basador cvička. V prijetnem pro-v znamenju cvička in njegovih gramu pod šorotom sredi goric pridelovalcev, mednje pa so prišli so se izkazali Koledniki iz Bu-tudi cvičkova princesa in cvič- šeče vasi in domači harmonikar-kov kralj ter Ivo Kuljaj, prvi am- ji, za zabavo pa je poskrbel an-
Kam gredo divje svinje...
Lisca - Prvi sneg je privabil na piano lovce Lovske družine Za-bukovje, ki so se odpravili na lov za divjimi prašiči. Po snegu je prašiče namreč lažje slediti. V sončnem sobotnem popoldnevu se jih je sedem razporedilo po pobočjih Lisce, kjer so zasledili osem divjih prašičev, svinjo z mladiči in samca. Razmerje sil je bilo tako 7:8. Toda - tudi lovska sreča je opoteča, zato tokrat ni bilo nič. Prašičja družina jo je namreč ubrala na teritorij sosednje lovske družine, kjer pa so tega dne lovci morda spali zimsko spanje.
Člani zelene bratovščine se zaradi tega niso vznemirjali. Dejali so, da bi bilo pa res škoda, da bi tako lep dan preživeli za zapečkom.
Ker s prašiči ni bilo nič, sojo mahnili v Tončkov dom na Lisco na “en pir”. N.Č.C.	Lovec Anton Vidmar
Akcija mladih Krmeljčanov
Krmelj - Kraj ima enega javnega komunalnega delavca, ki skrbi za čiščenje ulic in zelenih površin, zmanjka pa moči in časa za večje čistilne akcije. Javni park pri Zdravstvenem domuje postal kar malce zanemarjen, zato seje študentka Klementina Žvar, sicer zelo dejavna v krajevni skupnosti, odločila, da tukajšnjo mladino spet povabi na delovno akcijo. Tako so se tretjič zapored zbrali na skupnem urejanju zelenih površin v svojem kraju. Približno dvajset mladih, med njimi tudi šest članov Mladega Foruma iz Sevnice, je čistilo park. Obrezali so suhe veje dreves in temeljito pograbili ter odstranili obilico listja.
Klementina Žvar ni strankarsko angažirana, je pa vesela vseh, ki se, četudi preko strank, odločijo sodelovati v nečem koristnem za kraj. Pravi, da ji je žal, ker danes nekdanja oblika različnih delovnih akcij nekako ni več v modi. Mladi v Krmelju kažejo, da so takšne akcije vendarle koristne in nimajo zveze z družbenopolitično ureditvijo, saj so prostovoljne. Koristijo tako tistim, ki se jih udeležijo, saj je to prav prijetna oblika druženja, kot širši skupnosti. Enako meni Berta Logar, nekdanja ravnateljica krmeljske šole, sicer predsednica občinske združene liste, ki je v parku dobro zavihala rokave za zgled svojemu podmladku iz Mladega foruma. B.D.
Vražje ženske
Raka - Gasilska zveza (GZ) Krško združuje 25 PGD in kar nekaj med njimi jih ima tudi žensko desetino. Ženske v zvezi aktivno zastopa krška podžupanja Ana Nuša Somrak, ki vsako leto v mesecu požarne varnosti organizira prikazno vajo za članice. Tokratna je bila na Raki, ker je tamkajšnje društvo organiziralo še pokalno tekmovanje in Dan odprtih vrat..
Na prikazni vaji je sodelovalo 50 članic, naloga pa je bila: gašenje gorečega vozila v bližini plinskega rezervoaija. Stopnja zahtevnosti je bila visoka, saj je bilo gašenje s peno na strmem terenu, za kar je bilo potrebno sidrati cevi. Ponovno seje potrdila izredna usposobljenost gasilk iz Senuš in Rake, ki so običajno moški posel odlično obvladale, kar je potrdil tudi poveljnik GZ Krško, ki je vodil vajo.
Poklicna gasilska enota Krško je članicam prikazala, kako se pristopi k razrezu vozila v kritičnih okoliščinah in kakšno orodje je za to potrebno.
Po končani vaji so se članice pomerile še v pokalnem tekmovanju, kjer so gasilke iz Rake letos tretjič zapored osvojile prvo mesto in s tem prehodni pokal. Druge so bile članice iz PGD Senuše, tretje pa iz PGD Brege. B.D.
Slovenski novinarji med nami
Brežice - Že drugič v enem letu se je kar 40 članov Društva novinarjev Slovenije, povezanih v sekciji upokojenih novinarjev, mudilo v Posavju. Potem ko jih je ob lanskem Martinovem gostil sevniški župan -Kristijan Janc, so se sredi letošnjega oktobra napotili v brežiško občino. Še pred letom ali desetletji najbolj uveljavljeni in znani novinarji z malih ekranov, tisti, ki so navduševali radijske poslušalce in oni, ki so polnili stolpce dnevnikov in revij ali tovarniških glasil, so en cel dan občudovali naše turistične lepote in nevsakdanje zanimivosti od Mokric do Pišec in Bizeljskega. Ogledali so si gradbišče ob bodoči schengenski meji, propadajoči hrast v Gre-govcih, bili navdušeni nad posebnostjo Najgerjeve repnice, spoznavali moč Pleteršnikove besede ter si postregli z žganimi pijačami podjetja AlkoBap in
jabolki Sadjarske zadruge Posavja. Navdušila jih je hidroponska pridelava zelenjave in cvetja v firmi Cvetje Čatež ter prijaznost ljudi v Čateškem dvorcu. Derži-čevi so za konec skupaj s podjetjem Vino Brežice kot piko na
i pripravili še pokušino vin v kleti brežiškega gradu. Novinarji iz vse Slovenije, mnogi so bili na jugu države prvič, so občudovali naše lepote in obljubili, da pridejo v Posavje še kdaj - takrat po novi avtocesti. V.P.
Sromeljska pešpot postaja tradicionalna
Sromlje - Tliristično društvo Sromlje je minulo nedeljo pripravilo že 2. pohod po Sromeljski pešpoti, ki so jo odprli lani. Trasa je sicer dolga okoli 15 km in se vije po vinogradniških hribih s postanki pri vinskih kleteh in zidanicah. Okoli 320 pohodnikov se je zbralo, vsak je dobil glinen spominek za simbolično ceno, ki je pokrivala ponudbo na devetih postajah pešpoti. Pohodniki so bili iz celotnega Posavja, pa tudi iz Radeč, Dolenjskih Toplic, Žužemberka, Trbovelj, Tržišča in celo s Hrvaške. Hvalili so društvo, ki seje izkazalo s pripravo kmečkih dobrot, kostanja in ponudbo mošta.
Predsednica društva Anica Kranjčič je ob tem povedala, da lahko pohodniki pri njej še vedno dobijo spominek, saj bo društvo za 30 zaporednih spominkov s pohoda podarilo po 100 litrov vina. S.V.
Zgodovina je učiteljica in kažipot
Brežice - Planinsko društvo Brežice je eno redkih, kije obeležilo 110 - letnico planinstva v Sloveniji, dogodek pa je sovpadal s praznovanjem brežiškega občinskega prazniku. Voditeljica programa Milena Jesenko je sestavila razkošno planinsko kompozicijo, ki so jo v prelep šopek povezali Posavski oktet s planinskimi pesmimi in planinsko himno, simbolom slovenskega planinstva ‘Triglav moj dom”, recita-toiji planinske poezije Klemen Slakoma in učenki OŠ Brežice, z “Zakrivljeno palico v roki” je razkošje slovenskih planin predstavil mlad solist Primož Budič, dolnila pa gaje slikovita pregledna fotografska razstava društva Tineta Vim-poLška in Ivana Tomšeta. Planince sta pozdravila prva med prvimi planinci v občini in v društvu Marija Veble ter predsednik Meddruštvenega odbora Zasavje Borut Vukovič. Poudarila sta, da je planinstvo v Sloveniji v tem času doseglo velik razmah. V zgodovini slovenskega planinstva pa je Vukovič izpostavil čas nemških koč, oznak in nemških kažipotov na slovenskem ozemlju in kako je malo ljudi naredilo veliko delo, da slovenskih planin niso več kazile tuje označbe. Planince in goste je na srečanju počastil tudi župan mag. Andrej Vizjak. N.J.S.
Vodnik po organizacijah
Krško - V Mladinskem centru so pripravili prvo izdajo Vodnika po mladinskih organizacijah v občini Krško, ki je izšel v nakladi 2000 izvodov. Brezplačno ga delijo osnovnošolcem in srednješolcem, saj želijo mladino in njihove starše seznaniti o možnostih vključitve v programe s področja mladinskega in otroškega dela.
Vodnik obsega 52 barvnih strani formata A5, v njem pa so opisane aktivnosti, projekti in možnost vključitve mladih v 11 organizacij in društev v občini. To so Dijaška skupnost Posavja, Društvo izvir, Društvo Karbid, Društvo navijačev Nuclear Power Boys, Društvo podeželske mladine Krško, Klub posavskih študentov, Kulturno umetniško društvo But’n’hrupn, Mladinska športna zveza Posavja, Plesno glasbeni center Lukec Krško, Športno društvo Reaktor, Zavod Re-gio in Zveza prijateljev mladine Krško.
Mladinski center je vodnik izdal v prepričanju, da bo njegova vsebina mlade spodbudila k aktivnemu preživljanju prostega časa, je povedala vodja projekta Petra Grajžl. B.D.
V
Se ena razstava malih živali
Brežice - Društvo rejcev malih živali Brežice je v telovadnici Gimnazije Brežice in pod šotorom na bližnjem igrišču minuli konec tedna pripravilo tridnevno že 22. razstavo malih živali. Prav toliko let društvo tudi deluje, trenutno je včlanjenih 80 rejcev iz Posavja in Dolenjske. Predsednik društva dr. Janez Kebe je povedal, da so razdeljeni v skupine, dobivajo se enkrat mesečno, kjer izmenjajo mnenja in izkušnje, udeležujejo se tudi strokovnih izobraževanj in ekskurzij, kjer prav tako pridobivajo nova znanja, pa tudi nove pasme živali.
Na letošnji razstavi je bilo mogoče videti preko 1000 različnih živali, tudi manj znanih, kot so pritlikavi prašički in kozice, mini poniji, sicer pa so razstavljali še perutnino, golobe, kunce in ptice.
Nekatere živali je bilo mogoče tudi kupiti, društvo je, kot vsako leto, pripravilo tudi srečelov ter najmlajšim iz vrtcev in šol omogočilo brezplačen ogled razstave. S.V.
RADIO BREŽICE SKOZI 40 LET
Željko Šepetave in Božena Češnovar-Zorko bereta poročila v studiu leta 1973. Željko je novinec, Božena je napovedovalka že deset let.
Vlado Podgoršek, Božena Češnova -Zorko in Ljubo Šteger na javni radijski oddaji ob 10-letnici Radia Brežice leta 1973
Darko Galič, Natja Jenko Sunčič in Srečko Zore na novoletnem sejmu v hali IMV, kjer stoji današnji Intermarket.
1 ; -
t ■ JUL


jptk
Franci Hedl, Vinko Stanič, Ria Plut in Evgen Volčanšek na eni od radijskih zabav
Jubilej Radia Brežice
4© let
Leta 1963,28.oktobra točno ob 9.uri na praznik občine Brežice, se je prvič oglasil Radio Brežice. Tega leta je prva ženska stopila v vesolje, v Dallasu so umorili Johna F. Kennedya, umrla je Edith Piaf, rodil se je naš predsednik državnega zbora Borut Pahor...
Primož Rueh in Božena Češnovar-Zorko v studio Radia Brežice
Franci Hedl, Natja Jenko Sunčič, Irena Majce in Ivan Galič v studiu leta 1982, ko je bila akcija NNP (Nič nas ne sme presenetiti).
V osemdesetih letih se težave nadaljujejo, problematičen je bil tudi status radia, povezovanje z Radiem Sevnica v Radio Posavje ni uspelo, tako je ostal Radio Posavje - Studio Brežice sam zase, vendar prvič kot samostojna delovna organizacija.
Radijke znajo tudi peti - Natja in Jelica ter Ivanka Zevnik
Prva glasova sta bila Božena in Vlado
Zgodba Radia Brežice pa se je začela že prej - na množici sestankov, nekajmesečnih pripravah s postavitvijo oddajnika - tega so prostovoljno postavili Alojz Cerjak, Ivan Lapuh, Anton Urek, Andrej Urek in Franc Šetinc - z urejanjem snemalnice, napovedo-valnice s sprejemnico, z izbiro napovedovalcev...
Božena Češnovar-Zorko (levo) in Ljubo Šteger (desno) ob mešalni mizi Z ljubljanskimi tehniki leta 1963
Skrb in odgovornost za tehniko je prevzel, zdaj žal že pokojni Ljubo Šteger, ki se ga tudi zdajšnja generacija spoštljivo in z veseljem spominja, saj nas je vedno rad obiskal, z nami pokramljal in obudil spomine na prve korake našega radia...
Odgovornost za vsebino je prevzel tudi že pokojni Alojz Pihler, prva napovedovalca pa sta bila Božena Češnovar - Zorko in Vlado Podgoršek, ki so ga za prvo pravo radijsko snemanje “poklicali” kar z njegove lastne poroke.
Radio Brežice se je na začetku oglašal ob sredah popoldne in ob nedeljah, kjer so pomemben delež predstavljale čestitke, ki so bile tudi najpomembnejši vir zaslužka.
Ljubo Šteger, Stana Kunej, Janez Pirnat in Božena Češnovar-Zorko leta 1970
Po Alojzu Pihlerju je taktirko prevzel Bogo Javornik, direktor gimnazije, zatem pa Vlado Podgoršek, ki je urednikoval vse do leta 1975.
Program seje širil, nastajale so prve programske sheme, pojavljali so se novi glasovi - Stana Kunej, Franci Babič, Primož Rueh, Iva Gorenc, Zvone Ilovar in drugi.
Ljubo Šteger je posodabljal tehniko, širil seje glasbeni arhiv in vse manj je bilo tekanja po plošče k doktorju Rainerju in v gostilno Erpič, da bi lahko izpolnili glasbene želje.
Radio Brežice je dobil tudi svoj avizo - to so prvi takti melodije En hribček bom kupil, ki jih je izvedel na klavirju Franc Baškovič, vrsto let glasbeni pomočnik radia.
Ob spremljanju enega izmed športnih dogodkov v osemdesetih; na fotografiji so Polde Rovan, Franci Hedl in Franci Babič.
Radio dobi novega direktorja
S političnimi spremembami v devetdesetih je radio dobil novega direktorja in glavnega urednika Srečka Zoreta, ki je z urejenim statusom in vzpostavitvijo komercialne službe predstavljal nov zagon. V njegovem obdobju se program iz dveh ur dnevno postopoma povzpne na 12 ur in sicer v stereo tehniki z dvema oddajnima točkama.
Nehvaležen status radia v sedemdesetih
Potem ko se Vlado Podgoršek leta 1975 zapiše novinarskemu delu pri časniku Delo, uredništvo prevzame Franci Hedl.
Radijska ekipa se je z leti povečevala, za novinarsko pero je poprijela Irena Pinterič Majce, med novimi glasovi so že Ria Preskar-Plut, Natja Jenko Sunčič in Vinko Stanič, v tehniki poleg Ljuba Štegerja poprimejo Franjo B. Gregl, Matjaž Filipič, Boris Škrlec...
Radio je imel v 70 letih nehvaležen status, bilje del zavoda za kulturo, posluha za investicije ni bilo, ustanovitelj je bila socialistična zveza, ki je občasno okrcala program, potem pa mu podelila priznanje. Rešitev je bil kredit, ki je prinesel nov oddajnik, prenovo in opremo studia. Večino dela pri prenovi je bila na ramenih zaposlenih, seveda prostovoljnega, v tistem času se radiu pridruži tudi sedanji vodja tehnike Ivan Galič, ki je bil takrat “deklica za vse”.
Vlado Podgoršek je bil urednik deset let.
stran 11
RADIO BREŽICE SKOZI 40 LET
Radio postane založnik časopisa SavaGlas
Radio Brežice je od 1998 do 2002 vodil Peter Spiler, njegovemu obdobju daje pečat začetek izdajanja časopisa SavaGlas leta 2000. Radio Brežice je tako postal založnik lokalnega časopisa, ki se je izkazal za zelo uspešen projekt.
Radijski novinarji so se prelevili tudi v časopisne, se opremili s fotoaparati in ustvarjajo časopis, ki ga v Posavju danes bere že blizu 15.000 bralcev.
Radio Brežice v letu 1998 do-	j(oncert 0b 35.letnici radia - Suzana Vahtarič, Jelica Koršič, Fran-
bi tudi jutranji in večerni program,	c-i^a Zagmajster, Roman Mlakar in Dejan Vučajtik
in tako oddaja vsak dan 17 ur.
Pomembna prelomnica v letu 2001 je tudi lastniško in programsko povezovanje z Radiem Sevnica. S kolegi sevniškega radia že skoraj tri leta uspešno in smelo sodelujemo v radijskem in časopisnem delu, intenzivno spremljamo vsa dogajanja v Posavju, ki so pomembna za življenje in delo ljudi v tem proštom. Preko radia - kot najhitrejšega medija -ponesemo vse, no skoraj vse, kar izvemo, v domove poslušalcev, s časopisom - pisano besedo pa ustvarjamo pomemben in enkraten zgodovinski zapis o ljudeh in dogajanju v Posavju za prihodnje generacije.
Hvala poslušalcem
Ime SavaGlas se je porodilo Petru Špilerju in Danilu Koritniku. jp kolegom VSeh
generacij
Omenili smo veliko imen, vendar jih je še mnogo več. Prav vseh ni mogoče omeniti, vendar se zavedamo, da je vsak izmed njih na svoj način prispeval k današnji podobi Radia Brežice.
Gotovo pa bi se radijski kolegi strinjali, da je najlepše delati domač - lokalni radio, a pogosto ravno zaradi te domačnosti tudi zelo težko. Vendar so pozitivni odzivi, odmevi in tudi kritike poslušalcev tisti, zaradi katerih se splača in vse odtehtajo.
Hvala kolegom vseh gene racij za njihov prispevek, predvsem pa poslušalcem in poslušalkam za 40-letno zaupanje in pozornost. Ostanite naši poslušalci še naprej.
Lidija Kostevc
Novinarska konferenca ob izidu 21.4.2000.
“nulte” številke SavaGlasa
Radijci leta 2000, danes jih je nekaj manj in nekaj več...
Eden največjih dogodkov v zgodovini Radia Brežice - prvo mesto za oddajo Dan do 15-ih; na fotografiji s podelitve priznanj Suzana Vahtarič, Jelica Koršič, Peter Špiler, Lidija Kostevc in Borut Pečenko.
Slavko Cerjak
oddaje, ki so jih vodili Milan Jazbec, Slavko Cerjak, Bojan Rabzelj, Irena Ulčar, Edi Štraus, Tamara Vonta in drugi. In druge oddaje starejših let-
Informativni program so ustvarjali Živko Šebek, pa sodelavci, ki jim je novinarstvo še danes poklic - Željko Šepetave, Breda Dušič Gornik, Ida Novak Jerele, Tamara Vonta, Damjana Krošl in še nekateri...
Prvo mesto oddaji “Dan do 15-ih”
Pionirji brežiškega radia so
in kapitala, vedno s ciljem, da so naš najpomembnejši kapital poslušalci, vse drugo manj šteje...
Lidija Kostevg
Vir: Bilten, ki ga je ob 35-let-nici radia pripravil Franci Hedl.
Fotografije: Božena Zorko, Natja Jenko Sunčič, Vlado Podgoršek, Ivan Galič in radijski arhiv
Oddaje Radia Brežice
Jih še pomnite,
V teh štirih desetletjih delovanja radia se je v studiu in okoli njega zvrstilo mnogo, mnogo ljudi, ki so prispevali svoj delež, vendar so mu posebno prepoznavnost dale tudi nekatere najbolj poslušane oddaje. Med njimi so gotovo nedeljske čestitke, ki so se ohranile vse od nastanka radia.
Oddaje starejših letnic
Začetek športnih oddaj sega v prva leta, prvi uredniki so bili Darko Šetinc, Polde Rovan, kasneje je športne oddaje pripravljal in urejal Renato Zorko.
nic - filatelistično je nekaj časa urejal Kruno Filipčič, za naj-mlajše je s pravljicami prisrčno skrbela teta Jana oz. Jana Vide-nič, računalniško oddajo je. vodil Jože Tomc, med zabavnimi oddajami pa je gotovo najuspešnejši projekt, ki živi še danes, oddaja Z lojtrco pod okence, ki jo je Andrej Pinterič postavil tudi zunaj radijskih okvirjev. Druge zabavne oddaje so bile še Čao bao, Tornado... Z glasbenimi novostmi je poslušalce seznanjal tudi Zdenko Matoz.
Renato Zorko
Poslušalci se gotovo spominjajo večletne oddaje Izbrali ste sami, ki ji je dušo in prisrčnost dala Irena Majce. To je bila oddaja v slogu Marjana
Milan Jazbec
Andrej Pinterič
Starejši poslušalci se bodo gotovo spomnili nedeljskih komentarjev, ki so bili tako odmevni, da so avtorjem grozili tudi s sodiščem, negodovanje prizadetih in grožnje pa so povzročile, da se je poslovila tudi priljubljena rubrika “Trla baba lan
Na prvem mestu lokalna novica
Tamara Vonta
Kralja, s klepetom ob pošti. Irena je organizirala celo tekmovanje v pisanju pisem in zmagal je naš sedanji sodelavec
Breda Dušič Gornik
Ves čas pa je bil Radio Brežice predvsem informativen medij, ki je na začetku informiral brežiško občino in del krške, kasneje pa celotno Posavje in širše.
postavili temelje informativnemu programu, mlajša generacija je ob njihovih izkušnjah nadaljevala delo ter s svojim delovanjem pokazala, kako pomemben je lokalni radio, ki poleg glasbe in zabave ponudi še verodostojno, objektivno in uravnoteženo lokalno novico.
Dodatno potrditev, da delamo kakovosten informativni program, smo dobili pred tremi leti, ko smo na festivalu slovenskih nekomercialnih radijskih postaj v Bohinju v kategoriji informativna oddaja z oddajo “Dan do 15-ih ” osvojili kar prvo mesto in pometli z vso slovensko radijsko konkurenco.
Občina prej mačeha kot mati
Ob tem, gotovo enem največjih uspehov v zgodovini radia, se nas je s pisno čestitko spomnil celo takratni predsednik države Milan Kučan, kije med drugim zapisal: “V zadovoljstvo mi je, da lahko skupaj s čestitkami za nagrado in priznanje, ki sem ga zaradi pomena lokalnih radijskih postaj zmeraj štel za pomembnega, tudi ob tej priložnosti spomnim na izjemno vlogo programov, ki prek lokalnih radijskih valov vstopajo v intimni svet slovenskih domov. Dragocenost lo kalnih postaj je prav v vžive tosti in spoštovanju občutljivosti življenja v vsakdanjih okol jih vaših poslušalcev, njihovih skrbi, stisk, tegob, upanj in srečnih trenutkov. Nedvomno je prav to tisto, kar lokalne medije trdno in izvirno umešča v sodobne informacijske tokove. Zato vam želim tako uspešno delo tudi v prihodnje.”
Spomnil se nas je torej sam predsednik države, občina Brežice in takratni župan pa ne. Žal je občina imela ves čas bolj kot ne mačehovski odnos do domačega radia. Ta odnos se je \ izredno materinskega spre minjal le pred lokalnimi volitvami.. . Politika pač ...
Vendar zaenkrat kar uspešno krmarimo med interesi politike
Srečko Pavkovič. Njen avtorski projekt so tudi oddaje Za domačo mizo, v katerih je predstavljala ljudi in življenje v odročnih krajih.
Posebne, provokativne in izvirne pa so bile mladinske
KULTURA
Sava Glas, 30.10.2003
“Viva je - Viva! Čudovita!”
Novo v starožitnosti
Brežice - Mešani pevski zbor Viva Brežice je v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice priredil 10. letni koncert. Vivina posebnost je v težnji, da že deset let na svoj praznični dan - Vivin letni koncert - podarijo poslušalcem nov, svež in drugačen program.
Skozi vsebino, raznolikost, zahtevnost in ob tem skozi privlačnost in dostopnost tako pevcem kot poslušalcem, želi zbor in vsak njegov posameznik vedno znova dokazati, da z novim programom raste in pridobiva. To so pevci Vive dokazali tudi na jubilejnem desetem, ki so ga začeli z Alleluio Iacobusa Gallusa. Renesančna zakladnica pevcem vedno znova predstavlja izziv, sakralni prvi del skladateljev W. Byrda, F. Mendelssohna, J. Bus-ta, K. Pahorja, A. Lajovica pa so sklenili z Alelujo mladega slovenskega skladatelja Roka Goloba. V drugem delu so se predstavili z ljudsko glasbo -slovensko in tisto, ki sega malo dlje. Tako so izjemen koncertni program nadaljevali s šaljivim venčkom ljudskih iz slovenske Istre, s koroškimi vižami ter s tistimi, ki so obudili spomine na kraje poletnih užitkov.
Sicer pa je Viva v tekočem letu sodelovala na revijah in koncertih - abonmajskih prireditvah, območni reviji “Pesem Posavja”, na medobmočni reviji Dolenjske, Bele Krajine in Posavja in na tridnevnem zborovskem festivalu v Custozi v Italiji. Povabilo na omenjeni seminarje bilo rezultat tekmovanja na “In canto sul Garda” v Rivi del Garda 2001, je tudi letošnja dobitnica srebrne plakete na 18. tekmovanju slovenskih pev-
skih zborov “Naša pesem” v Mariboru in se ponaša z izdajo druge zgoščenke “Odkar vem zanjo”. Z njeno prodajo pa se trudijo zagotoviti sredstva za gostovanje na
Gorici, Velenju in Ljubljani.
Hkrati je bil 10. letni koncert priložnost tudi za podelitev Gallusovega priznanja Mateji Račič in Karliju Radkoviču ter prizna-
Jubilejni koncert v Viteški dvorani Posavskega muzeja B reli c e
mednarodnem festivalu v Tararu v Franciji in za koncertno turnejo po Franciji v juliju 2004.
Medtem je zborovodkinja Simona Rožman Strnad aktivno sodelovala na zborovskem seminarju v nemškem \Vemigerode-ju (nagrada s tekmovanja v Rivi del Garda 2001), izbrani pevci Anja Hrastovšek, Marko Skof-ca in Mitja Čepin pa so sodelovali v Projektnem zboru pod vodstvom Karmine Šileč in Stojana Kureta v Tolminu, Novi
nja zborovodkinji Simoni Rožman Strnad.
Župan Andrej Vizjak je ob čestitki poudaril, da so Vivini dosedanji uspehi za prihodnost obveza, dekan Milan Kšela pa je ob spremljanju koncerta strnil, da Gospoda slavi svet in - Viva.
Veznemu besedilu Mateje Jankovič Čurič je dodal žlahtno noto povezovalec programa Klemen Slakonja.
M Jenko S.
Terra fblk navdušil “folk”
Sevnica - Ansambel Terra folk je zasedba, ki jo sestavljajo Bojan Cvetrežnik-violina, Danijel Cerne-kitara, Boštjan Gom-bač-klarinet, piščali vseh vrst, okarina, vokal in še kaj. Na koncertu v Sevnici, kjer so se predstavili prvič, je z njimi nastopil še Joško Sečnik, ki igra akustični in električni bas.
Skupina je nastala leta 1999, ko sta se Boštjan Gombač in Danijel Černe vrnila iz Nove Zelandije, kjer sta snemala avtorsko glasbo za založbo “Camium mušic”. Veliko sta nastopala kot ulična glasbenika, pojavljala sta se na festivalih folk glasbe v Novi Zelandiji. Po prihodu v Slovenijo pa sta se na festivalu Lent prvič srečala z Bojanom Cvetrežnikom in skupaj so odigrali prvi skupen koncert.
V bendu so se zbrali ljudje, ki razumejo sporočilo folk glasbe in z njo tudi navdušujejo poslušalce, saj igrajo mešanico romske, ruske, irske, slovenske, balkanske in židovske glasbe. Repertoar odigrajo v svojem stilu - s kančkom norosti, humorja in občutkom za dogajanje okrog sebe.
Skupina Terra folk je 24. marca letos v Londonu prejela prestižno nagrado za glasbo sveta. V kategoriji osmih nagrad, ki jih je drugo leto zapored podelil britanski radio BBC 3, je skupina Terra folk prejela prvo nagrado občinstva. N.Č.C.
Svet med Bohorjem in Gorjanci
Brestanica - Društvo likovnikov Krško OKO je v Gostišču Dular pripravilo odprtje razstave udeležencev likovne kolonije na temo “Svet med Bohorjem in Gorjanci”. Tradicija društva je, da vsako leto v septembru organizira likovno kolonijo v slikovitih krajih občine in širše posavske regije. Po besedah predsednice Simone Dular je namen njihovega ustvarjanja ter srečevanj na kolonijah in extempo-rilj predvsem druženje, učenje pod nadzorom mentorjev, izmenjava izkušenj in spoznavanje tehnik, njihovi mentorji pa s konstruktivno kritiko prispevajo k kakovosti nastalih likovnih del, ki je iz leta v leto boljša. Razstavlja 29 avtorjev, katerih mentorstvo in izbor del so opravile Martina Koritnik - Fajt, Mojca Planinc in Vladimira Stoviček. Kolonijo je podprla Občina Krško, avtorje pa je pozdravila in jim čestitala ter razstavo odprla podžupanja Ana Nuša Somrak. Spremljajoči program sta živahno obogatila plesalca Vesna Vučajnk in Sebastijan Vodlan. N.J.S.
Koncert citer in flavte
Bizeljsko - V župnijski cerkvi so sobotni večer popestrile Anita Strgar na citrah in Andreja Zlatič na flavti. Andreja in Anita muzicirata že kakšno leto in imata za sabo lepo število nastopov. Z izjemnim repertuarjem, ki obsega skladbe vse od renesanse, romantike, preko slovenske ljudske in popularne pesmi, vedno znova očarata publiko. Tako je bilo tudi na Bizeljskem, saj je izjemen koncert pritegnil polno cerkev poslušalcev. S.V.
Cola - neizkoriščena možnost v turizmu
Brežice - Turistično društvo Brežice in Občina Brežice sta v Galeriji Nove ljubljanske banke pripravila odprtje razstave Mokrišče Cola - neizkoriščena možnost v turizmu občine Brežice. Projekt sta v okviru letošnjega leta celinskih vod vodila Hrvoje Oršanič in Ivan Tomše s sodelavci ter učenci OŠ Brežice. Opozarjajo, da poleg zakonskega varovanja potrebuje prostor načrt urejanja in opredelitve rabe, saj bo izgradnja sodobne avtoceste prostor mokrišča utesnila, protipoplavni savski nasip naj bi ga presekal na dvoje, če odpovejo čistilne naprave Term Čatež, pa grozijo fekalije. Poseben problem zadnjih dveh let predstavlja tudi tropska rastlina vodna solata.
Življenje rastlin in živali, ki jih je mogoče videti na Coli, pa dokazuje, da gre za izjemno bogat naravni prostor, ki terja zavarovanje v skladu z veljavno zakonodajo, v EU veljavnimi naravovarstvenimi direktivami in sprejetimi mednarodnimi konvencijami. Upoštevaje sestavo biotske pestrosti mokrišča je območje primerno za uvrstitev v omrežje Natura 2000.
Razstavo je odprl župan mag. Andrej Vizjak, kulturni program pa so izvedli učenci Glasbene šole Brežice. N.J.S.
Brežice - Ob letošnjem prazniku občine Brežice je bila ena od nevsakdanjih prireditev tudi v stari mestni hiši, v kateri je še pred tremi leti domovala brežiška glasbena šola. Lepo poslopje sredi Brežic je dobilo prenovljeno pročelje, znotraj, v prostorih, ki čakajo na novo vsebino, pa so bile razstavljene skice in risbe domačih in tujih arhitektov, ki sodelujejo v reviji Oris.
Medtem je namreč minilo pet let, odkar založniška hiša Arhi-tekst iz Zagreba izdaja dvojezično revijo, katere podružnica za Slovenijo oziroma slovensko-an-gleške izdaje je od letos v Brežicah. Oris je pravzaprav revija za arhitekturo in kulturo, saj pokriva tudi likovne teme, fotografijo in oblikovanje, nadvse zanimivi pa so tudi literarni prispevki. Besedila o arhitekturi predstavljajo aktualne strokovne prispevke iz Slovenije, s Hrvaške in iz srednje Evrope s poudarkom na kakovostnih projektih, ki so nastali ali nastajajo na tem območju. Doslej so v reviji Oris predstavili že najbolj znana dela slovenskih arhitektov od Jurija Kobeta in Jožeta Plečnika do Borisa Podrecce in stvaritve arhitektov mlajše generacije.
Razstava 70 skic in risb z na-
slovom Oris idej iz prvih 20 liko širši izbor bo mogoče videti številk revije, doslej jih je izšlo od 4. novembra tudi v Zagrebu, 23, pomeni najintimnejši zapis obšla pa naj bi še nekatera slo-zamisli znanih arhitektov. Neko- venska in hrvaška mesta. V.P.
Utrinek z odprtja razstave
Big Band v Klubu Milka
Krško - Mladinski center je v Klubu Milka priredil koncert Big Banda Krško. Na tokratnem koncertu standardne 20-članske zasedbe Big Banda je dirigiral Igor Lunder, ki sodi med mlajše slovenske skladatelje in aranžerje. Lunder je magistriral iz jazz-ki-tare in jazz-kompozicije ter aranžiranja na Univerzi za glasbo v avstrijskem Gradcu. Nekoliko daljši koncertni program je bil prirejen njegovim avtorskim skladbam in aranžmajem. S.V.
Razstava
hrvaških
umetnikov
Krško - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Krško je v sodelovanju s Centrom za kulturo Novi Zagreb - Galerija Vladimir Buzan-čič v torek odprla razstavo likovnih umetnikov s Hrvaške. Tako bodo do 28. novembra v Galeriji Krško na ogled grafike Nevenke Arbanas, slike Antona Vrliča in skulpture Petra Barišiča. Razstavo je svečano odprl krški župan Franci Bogovič, v kulturnem programu pa sta zapela Elizabeta in Drago Križanič. J.K.
Žarek žari že pet let
Dolenja vas - Kulturno društvo Žarek je minuli konec tedna obeležilo pet let svojega uspešnega delovanja. Ob tem svečanem dogodku so v prostorih železniške postaje na Libni pripravili razstavo ročnih del likovne sekcije Okras, v Gasilskem domu pa je bila še osrednja slovesnost, na kateri so se predstavile tudi druge sekcije društva in sicer Mešani pevski zbor Žarek, Ženski pevski zbor Prepelice, dramska sekcija Veseli oder, literarna sekcija Sanje in ljudski pevci Ajda. J.K.
Siife
Podobe žlahtne dežele
Brežice - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice je v Galeriji Posavskega muzeja Brežice pripravil odprtje medobmočne likovne razstave slikarjev Dolenjske, Bele Krajine in Posavja na temo “Podobe žlahtne dežele”.
Simona Roiman Strnad in Aberto Gerjevič
Avtorjem sodelujočih območnih izpostav iz Brežic, Črnomlja, Krškega, Novega mesta, Sevnice in Trebnjega je pozdrav z dobrodošlico namenila vodja brežiške izpostave Simona Rožman Strnad, strokovni izbor del in postavitev razstave pa je opravil akademski slikar Alojz Konec, ki je za polstoto razstavljenih slik in kipov strnil nekaj misli: ”.. .Tako lahko z zanesljivostjo trdim, daje likovnost v to deželo že dolgo in močno vraščena...Avtorji dokaj očitno sledijo svojim mentorjem in regijsko bližjim imenom, opazimo celo krajevne medsebojne vplive ali prenose...Podoba žlahtne dežele so v resnici žlahtni ljudje, ki so duhovno bogati...Nekaj likovno bolj izobraženih ali pa izkušenjsko starejših, jasno, na razstavi izstopa...”. Avtorji so prejeli priznanja, uvodoma pa sta program ob odprtju popestrili flavtistka Vanja Ivankovič in pianistka Estera Cetin.
N. Jenko S.
Jubilej senovške godbe
Senovo - Senovški pihalni orkester, ki deluje v okviru DKD Svoboda, je proslavil častitljivih 75 let. Ves ta čas ni bilo pomembnejšega dogodka v kraju ip okolici, ki ga s svojim nastopom ne bi okronala godba. Za častitljivi jubilej je godba v Domu XIV.divizije pripravila prazničen koncert, na katerega je povabila še prijateljska pihalna orkestra iz nemškega mesta Burgau in čeških Dambožic in preko sto godbenikov je z igranjem navdušilo občinstvo.
Največje darilo senovškim godbenikom ob jubileju je spoznanje, da tudi mlade generacije z veseljem prisluhnejo jo. Nekaterim, na pogled sicer še vedno blestečim instrumentom, namreč že pohaja sapa, kar prvi občutijo godbeniki in njihov dirigent Halid Tubeishat. B.D.
napovedi
4. november
Brežice - komedija “Juhica” Moj teater Ljubljana, ob 19.30, Prosvetni dom
6. november
Sevnica - odprtje slikarsko fotografske razstave Jerce Šantej in Zorana Hochstatterja, ob 19. uri, galerija na gradu
15. november
Pišece - medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi
REPORTAŽE, NASVETI ...
avtomobilizem
Škoda Superb 2.5 TDI
Če pomislimo na znamko Škoda pred 15 ali 20 leti, bomo težko verjeli, da danes lahko sedimo v avtomobilu, kot je Superb.
ko po svoji meri nastavlja tudi volanski obroč. Kljub pomiku prednjih sedežev pa na zadnji klopi ostaja toliko prostora, da se
saj meri kar 460 litrov. Dopolnjuje ga še veliko predalov v potniškem prostoru. Zanimivejši med njimi je predal v zadnjih levih vratih, kjer se nahaja tudi uporaben dežnik, ki pride prav predvsem ob deževnem vremenu in potrjuje dejstvo, da je bil Superb namenjen tudi “tistim” z zadnje klopi.
Model z 2,5-litrskim šestvalj-nim turbodieslom v nosu in s 155 konjskimi močmi je primeren
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:
Lega na cesti je zaradi dolge medosne razdalje morda malo “negotova”, če lahko uporabim ta izraz, vendar gre zgolj za občutek in v resnici med vožnjo ni presenečenj. Upravljanje je ob običajni uporabi enostavno, le parkiranje je zaradi velikosti neveščim voznikom ali voznicam nekoliko oteženo. V pomoč so dobra in dovolj velika ogledala, z doplačilom pa si lahko omislite senzorje, ki vas bodo s piskom
Klasična limuzina s štirimi vrati in pokrovom ločenega prtljažnega prostora s kar 280,5 cm medosne razdalje res ne deluje zastarelo, še manj pa socialistično. Ponuja namreč veliko prostora, klasično obliko ter sodobne in zmogljive motorje.
Poglejmo v “kabino”; voznik in sovoznik lahko sedeža nastavljata v vse smeri, vzdolžni pomik pa je tolikšen, da zadovolji tudi naj večje uporabnike. Voznik lah-
potniki na njej lahko pohvalijo s pravim limuzinskim udobjem. Taka razporeditev je kot nalašč za tiste, ki pogosto vozijo odrasle ali večje potnike tudi na zadnjih
Motor:
-	6-valjni tuibodiesel
-	prostornina; 2496 cm'
-	največja moč: 155 KM (114
kW)
-	navor 310 Nm pri 1400/min.
fci' ^	*	-----__________ i

", .V.ViVv; 1 v
. S

predvsem za tiste, ki veliko vozijo. Ponaša se s skromnostjo pri porabi goriva, zmogljivosti pa so spodobne tudi za večje cestne križarke.
sedežih, recimo za službene avtomobile, taksiste ali družine z večjimi otroki.
Prtljažnik je uporabno velik,
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 219 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 9,5 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 5,4/7/101/100 km
-	testno povprečje: 8,91/100 km
opozorili na bližino ovire in tako rešili barvo na odbijaču ter morebitno oviro.
Superb je sodobna, čeprav zelo klasična limuzina, ki kupcem ponuja veliko možnosti izbire tako pri motorjih kot pri opremi. Izbire je toliko, da boste podrobnosti o ceni in opremi, ki je že v osnovi obsežna, najlažje poiskali pri Avtoimpexovih pooblaščenih prodajalcih.
Aleksander Krebelj
Vm.
Derma Art
D.O.O.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Akne
Med nami je izredno malo srečnežev, ki v svoji mladosti niso imeli težav s kožo. Marsikatera ura in marsikateri dogodek nam je ostal v slabem spominu prav zaradi mozoljev. Povrnimo se za hipec nazaj v leta pubertete.
Resnici na ljubo - koliko nerazumevanja smo doživeli prav pri naših najbližjiH. Takšne “tolažbe” kot “bo že minilo” in ”tudi drugi najstniki jih imajo” zaležejo bore malo, zato skušajmo s svojim mladostnikom, ki ga pestijo težave s pubertetniško nečisto kožo, ravnati drugače.
Kadar je mladostnikov obraz že posut z vnetimi gnojnimi aknami in če je koža rdeča in srbeča, je najbolje, da stopite na posvet k strokovnjaku - dermatologu. Več kot polovica mladostnikov potrebuje zdravljenje, katerega namen je izboljšati stanje kože in preprečiti nastanek trajnih posledic - brazgotin. Načini reševanja problematične aknave kože so različni, vsekakor pa so prilagojeni vsakemu mladostniku posebej.
V našem laserskem kabinetu za reševanje nečiste aknave kože uporabljamo intenzivno pulzno svetlobo, ki zajema spekter od 450 nm do 1100 nm. Ta svetlobni spekter pa s svojimi intezivnimi pulzi dejansko vpliva na uničenje bakterije, ki povzroča nastanek aken in gnojnih cist na obrazu, hrbtu ali prsnem košu.
Stanje se izboljšuje po vsaki terapiji, za pravo izboljšanje pa je potrebno 7 do 10-krat osvetliti celoten predel problematične kože.
Pomembno je, da starši razumejo svojega mladostnika in njegove težave, da z njim ohranijo stik in zaupanje.
Z ustrezno terapijo se bo koža vašega mladostnika bistveno popravila in mu povrnila samozavest, ki je v teh občutljivih letih še kako pomembna.
Daniela Truden, www.dermaart.si
JOHNNY ENGL1SH / Johnny English
V tem filmu vas bo zabaval Rowan At-kinson kot Johnny English, poslednji britanski vohun ter zadnje upanje Britancev. S pomočjo sodelavca Bougha (Ben Miller) mora raziskati skrivnostno izginotje britanskega kronskega dragulja. Glavna osumljenca sta skrivnostni francoski podjetnik Pascal Sauvage (John Malkovich) ter zapeljiva Lorna Campbell (Natalie Imbruglia). Johnny mora najti resnico, vendar ne sme osramotiti svojega naroda ... ali svojega Aston Martina!
MATRICA RELOADED / Matrix Reloaded
Stražarji prihajajo. Smith se klonira. Neo leti ... morda pa niti Izbrani, obdarjeni z neverjetnimi močmi ne more zaustaviti napredovanja strojev. Neo, Morpheus in Trinity z razburljivimi novimi zavezniki v mogočnem drugem delu triologije Matrica, se bojujejo z močnimi, kloniranimi sovražniki. Kaj je Matrica? To vprašanje še nima pravega odgovora, pa se postavlja že novo: Kdo je ustvaril Matrico? Odgovori vodijo do več svetov kot si lahko zamislimo in do usode zadnjega oporišča človeštva.
DAREDEVIL / Daredevil
Daredevil (Ben Affleck podnevi slepi odvetnik Matt Murdock, ki zastopa zatirane, in ponoči ulični maščevalec in borec proti zločinu Daredevil, ki vzame pravico v svoje roke, se zaljubi v prelepo strokovnjakinjo za borilne veščine Elektro (Jenni-fer Garner). Ko njena družina in s tem tudi ona sama postane tarča zahrbtnega morilca, lahko Daredevil izgubi edino kar ljubi. Daredevil vas z izvrstnimi posebnimi efekti in borbenimi sekvencami ter nepretrgano akcijo vabi na enkratno in vznemirljivo vožnjo.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brelicah
za lepši videz
Naša prehrana - odsev nas samih
S hrano vnašamo v telo energijo, ki se vgradi v naše telo in naše misli, zato začnemo celostno odsevati lastne navade prehranjevanja in kakovosti zaužite hrane.
Ker je rubrika namenjena lepšemu videzu, naj povem, da tudi načini zdravega prehranjevanja in načini zdravega življenja nasploh, pripomoreju k temu. Zato bom kar nekaj člankov posvetila temam, kot so zdrav način prehranjevanja, joga, reiki...
Morda boste prav v teh člankih našli košček svoje sestavljanke, ki vam bo pomagala na vaši poti.
Pomen hranjenja v zgodovini
Že pet tisoč let star spis Ajur-veda opisuje nauke biologije, higiene, medicine in pravilnega hranjenja. To je najstarejše znano delo iz Indije, ki ni le dežela vegetarijanske kuhinje, temveč tudi znanosti o zdravem življenju. Ze v svetih spisih je zapisano: ”0
Arjuna, človek ne more postati jogi, če je preveč ali premalo, če spi preveč ali če ne spi dovolj. Kdor je zmeren v jedi, spanju, zabavi ih delu, lahko z vadbo joge ublaži vse materialne bolečine.”
Prvi, ki so se resneje začeli ukvarjati s prehrano v zdravljenju, so bili Kitajci. V času dinastije Zhou (500 p.n.št.) so že obstajali posebni zdravniki za diete, katerih dolžnost je bila nadzorovati pripravo obrokov za cesarja in vzdrževati zdravje ostalih dvorjanov. Terapija s hrano ima v kitajski tradicionalni medicini zelo pomembno vlogo. Z opazovanjem narave so Kitajci izluščili skrivnost jina in janga in petih elementov. Na tak način so lažje razumeli delovanje človeškega organizma in nastajanje bolezni. Tudi živila so razdelili na jin in jang. Poznali so živila in zelišča, ki krepijo posamezne organe. Določili so stanje bolnega telesa in posameznega organa ter zdravili z ustrezno dietno prehrano.
Kdor živi nezdravo in se napačno prehranjuje, se vse življenje pripravlja na raka!
Povzeto iz literature shiatsu terapevtke Petre Globočnik Papuga.
Lep pozdrav do prihodnjič,
Alenka Dirnbek tel.št.: 49-66-333, www.alenkinstudio.com
moda
Poglejmo, kaj se je pred kratkim odvijalo na vrhunski modni ravni, kaj so nam oblikovalci v modnih mestih pripravili za naslednjo modno sezono pomlad/poletje 2004! Najbrž vas je nekaj, ki vas že zanima, kaj boste lahko nosili v prihodnji sezoni, čeprav sedaj šele vstopamo v zimsko sezono.
Sprememb bo kar nekaj; če začnemo z barvami, potem je potrebno poudariti, da bo šlo za “color mix”, torej barve se bodo mešale in šlo bo za pravo igro različnih barv, seveda pa bodo
no je na voljo toliko lepih kril in oblek, kljub vsemu pa so doslej zmagovale hlače. Vrača se ozko krilo, ali obleka do kolen
- mr *
oziroma malce čez, kombinirana tudi z ozkim zgornjim delom. Hlače bodo ozke kot “pajkice”, nekatere široke, pa spodaj spete, ali ozke, pa spodaj spete, pa “Marlene” hlače, širše padajoče.
še vedno ihoderne tudi bela, pastelne barve, rdeča... Spet bo topleje in kako bi bilo, če ne bi bilo veliko živih in poletnih barv. Kar zadeva materiale, bodo ti seveda lahki, zelo moderen bo spet “šifon”, pa tudi ostali lahki materiali.
Če preidemo k slogom, je bilo na modnih revijah videti veliko “glamur” slogov, “diva” slog, slog “petdesetih let”, vsi ti so bili najbolj opazni. Kot bi bili na “Haute Couture”, torej že skoraj vrhunska oblačila z luksuznim navdihom.
Med ostalim je obiskovalcem padlo v oči tudi to, da se modni mojstri izredno trudijo, da bi se ženske vrnile med “ženske”, da bi opustile hlače in si nadele krila. Vsako sezo-
Vseh novosti, ki nas čakajo v prihodnji modni sezoni, seveda ne bomo odkrili, ker potem ne bi bilo več zanimivo. Uživajte torej v sedanji modi in se že veselite prihajajoče!
Lea Šinko Štraus
5rUKl
starodobniki
Starodobniki začenjajo zimsko spanje
Tržišče - Na predlog Milana Baše, predsednika komisije za organizacijo državnega prvenstva starodobnih motociklov, je zaključek državnega prvenstva s podelitvijo pokalov namesto v Ljubljani potekal v Tržišču. Zbralo se je okrog 80 tekmovalcev in ljubiteljev tega atraktivnega športa.
S podelitvijo pokalov in priznanj se je uradno zaključilo letošnje državno prvenstvo starodobnih motociklov.V tekmovanju, ki je zajemalo šest dirk (dve sta bili na Mobikrogu v Cerkljah, ena na Malkovcu, ena na Katarini pri Trbovljah, ena v Ljubečni in ena na Ljubelju), se je za naslov najboljšega v dvanajstih kategorijah potegovalo 17 slovenskih klubov starodobni-kov. Med njimi sta zelo uspešna dva sevniška kluba - Hrast Tržišče, ki je v skupnem seštevku osvojil L mesto ter Leteči Dolenjci iz Sevnice oziroma Boš-tanja, ki so v skupnem seštevku osvojili 3. mesto. Zavidljivi so tudi rezultati nekaterih sevniških posameznikov oziroma dvojic. Janez Valant in Milan Baša sta osvojila naslov državnega prvaka v kategoriji visokih prikoličar-
jev, v kategoriji nizkih prikoličar-jev je zmagal Iztok Bence, drugi je bil Milan Baša s hčerko Alenko; Iztok Bence je osvojil še 2. mesto v športni kategoriji do 175 kubičnih centimetrov in
3. mesto v športni_______________
kategoriji do 250 kubičnih centimetrov.
Ob zaključku slovesnosti v Tržišču je sledilo presenečenje, ko so domačinu Janezu Valantu podelili pokal Ludvika Stariča kot zahvalo za ohranjanje tradicije tega znamenitega dirkača, ki je pred davnimi desetletji ponesel ime Slovenije v svet, saj je
postal evropski prvak. Valant, ki mu je omenjeni leteči Kranjec za zgled, si prizadeva, da bi se državno prvenstvo imenovalo Prvenstvo za pokal Ludvika Stariča. N.Č.C.
Janez Valant s pokalom Ludvika Stariča
dogodki ob brežiškem prazniku
Ne izid, prijateljstvo!
Brežice - Športna zveza Brežice je ob občinskem prazniku pripravila tradicionalno srečanje s športniki iz Samobora. Gre za tretje srečanje v novejši zgodovini, pred osamosvojitveno vojno sojih izvedli kar 23, je ob tem povedal sekretar zveze Ivan Ger-jevič. Srečanja se je udeležilo okoli 30 športnikov iz Samobora in približno toliko naših. Po pozdravu in izmenjavi daril v športnem balonu so se pomerili v malem nogometu, tenisu in košarki, nato pa so se po svečani seji občinskega sveta pridružili zakuski v gradu. S.V.
Brežicam najboljši ribici
Brežice - Brežiški ribiči so tudi letos pripravili tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal občine Brežice. Sodelovalo je 15 ekip s 75 tekmovalci. Ribarili so ob Krki in ob ribniku na Prili-pah. Med ekipami si je I. mesto in prehodni pokal priribarila Ribiška družina Brežice, druga je bila Kostanjevica, tretji Zagrebčani. M.V.
Specialna
olimpiada
Krško - Varstveno delovni center (VDC) Leskovec je bil gostitelj finalnega tumiija v malem nogometu Specialne olimpiade Slovenije. V telovadnici Srednje šole Krško se je pomerilo devet ekip v treh skupinah, vodja tekmovanja je bil Slavko ELsenkoler, tekmovalce pa so prišli bodrit tudi predstavniki občine Krško.
V 3. skupini je bilazmagovalna ekipa iz Krškega, ki je porazila ekipi Kopra in Črnomlja. V 2. skupini so bili najboljši Ljubljančani. Skupno zmago jim je prinesla tekma s Črno, medtem ko so z Mursko Soboto igrali izenačeno. V 1. skupini pa so imeli Črnjani najmočnejšo ekipo, ki je Mariborčane premagala s 5: 1, ekipo Zagorja pa s 5:0.
VDC Leskovec se srednji šoli zahvaljuje za uporabo dvorane, prostovoljcem pa za pomoč pri tumiiju. B.D.
Pokale najboljšim in prehodni pokal je podelil župan.
gimnastika
Krčanke prve
Maribor - Pred pričetkom jesenskega dela tekmovanja sezone 2003 v ženski športni gimnastiki so kadetinje - selekcijske telovadke Gimnastičnega društva RAIN Krško nastopile v Mariboru na 23. memorialu Cirila Hočevarja v parterni športni akrobatiki. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Športnega društva Studenci Maribor. Telovadke so nastopile v štirih akrobatskih prvinah in sicer eni obvezni in štirih poljubnih akrobatskih prvinah v parterni vezavi. V ekipnem delu tekmovanja je ekipa kadetinj GD Rain Krško v postavi Nika Močivnik, Urška Štus in Urška Mižigoj osvojila 1. mesto.
V posamični konkurenci pa je Nika Močivnik osvojila 2. mesto, Urška Štus je zasedla 3. in Urška Mižigoj 4. mesto.
rokomet
Veteranski turnir
Sevnica - Pretekli vikend je potekal veteranski turnir oldHAND-si Sevnica 2003. Turnirja se je udeležilo pet moških in tri ženske ekipe, ki so se pomerile po načelu vsak z vsakim, zato so bila srečanja izredno zanimiva in izenačena. Med ženskimi ekipami je zmagala ekipa Duplje, druge so bile Sevničanke, tretja pa ekipa iz Radeč. V moški konkurenci so slavili Sevničani, drugi so bili Radečani, tretji Šoštanjčani, četrta pa je bila ekipa iz Krmelja.
raketno modelarstvo
Leti leti... raketa
Kamnik - Sredi oktobra je v Kamniku potekal že 25. zaporedni Pokal Ljubljane v raketnem modelarstvu, kije finalna tekma in šteje za skupni seštevek svetovnega pokala. Udeležili so se ga domala vsi najboljši modelaiji sveta. V zelo močni konkurenci so svoje znanje in spretnosti pokazali tudi člani raketnega kluba Vega iz Sevnice.
V kategoriji raket s padalom je za manjše presenečenje poskrbel Igor Štricelj, ki je s tremi odličnimi leti premagal vso konkurenco in osvojil 1. mesto. Drago Perc je pristal na 7. mestu, Andrej Zevnikar pa je bil deveti. Rezultat je zadostoval za ubranitev ekipne zmage v kategoriji raket s padalom, ki sojo Sevničani osvojili tudi lani.
Manj uspešni so bili v kategoriji raket s trakom, kjer je Marjan Jenko dosegel 6. mesto, ŠtriceU je bil enajsti, Perc pa štirinajsti. Pri daljinsko vodenih raketoplanih je bil Štricelj zopet enajsti, Borut Lendaro pa si je “priletel” 12. mesto. B.D.
Šolska tekmovanja
Železniki - Mladi atleti iz Brežic in Sevnice so nastopili na 38. krosu občinskih reprezentanc v Železnikih. Med posamezniki seje posebej izkazal Vid Zevnik iz Brežic, kije v svoji starostni skupini osvojil L mesto, prav tako sta prvi mesti v svoji skupini osvojila Luka Kranjec in Barbara Resnik iz Sevnice.
taekwondo
Hriberšek državni prvak
Litija - Končalo se je državno prvenstvo v taekvvon-doju 2003. Tretjega kroga prvenstva se je udeležilo pet članov KBŠ Rajhenburg, ki so zopet posegli po samem vrhu, saj so se domov vrnili s tremi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo.
Martin Hriberšek je zmagal v kategoriji članov nad 84 kg in postal državni prvak. Mladinska državna prvakinja je postala tudi Jasmina Grilc, ki je na vseh treh krogih prvenstva zmagala v kategoriji do 68 kg. Marija Jeler je v tretjem krogu prvenstva blestela, saj je polfinalni boj mladink kategorije do 59 kg zaključila predčasno in bila proglašena za najboljšo mladinko na prvenstvu. Dovolj točk za naslov članskega vi-ceprvaka Slovenije do 72 kg si je že na prvem krogu priboril trener kluba Sašo Vaš. Pri članih je nastopil še Damjan Fila, ki osvojil 3. mesto. Damjan je tudi v skupni razvrstitvi osvojil bronasto medaljo pri članih do 67 kg. Pri članicah je v kategoriji do 59 kg v skupni razvrstitvi srebrna medalja pripadla še Danijeli Grilc.
Sara Jeler pa je v treh krogih prvenstva končala enkrat kot prva in dvakrat srebrna in postala državna viceprvakin-ja pri kadetinjah do 14 let nad 50 kg.
maraton
Vid Zevnik ponovno na vrhu
Ljubljana - Ljubljanski maraton postaja prav gotovo ena najbolj množičnih športno rekreativnih tekmovanj v Sloveniji. Na tokratnem je nastopilo preko 6000 tekačev. Udeležili so se ga tudi učenci OŠ Brežice, OŠ Globoko, dijaki Gimnazije Brežice ter sevniški atleti. Velik usj peh je dosegel Vid Zevnik (OŠ Brežice). V konkurenci mladih tekačev 576. razreda je prepričljivo opravil s konkurenco in postal zmagovalec na 8. ljubljanskem maratonu. Od sevniških atletov je 2. mesto med člani osvojil Borut Veber, med pionirji je Luka Kranjec prav tako osvojil 2. mesto, med pionirkami pa je bila prva Barbara Resnik in druga Saša Sladič.
ples
Uspešni na hrvaškem
Zagreb - V Zagrebu je potekal mednarodni plesni turnir Zagreb OPEN. Timurja so se udeležili tudi člani posavkega plesnega kluba Lukec Krško. Vsi so pred državnim prvenstvom, ki bo 22. novembra, pokazali dobro formo. Med mladinci sta Luka Vodlan in Amadeja Plevel dosegla 2. mesto v ST plesih in 4. v LA plesih.
streljanje
Zmaga Slemenška
Pragersko - V Pragerskem je potekal zadnji - peti krog v streljanju s puško šibrenico - Interli-ga 2003. Nastopilo je 72 strelcev v trapu in 30 strelcev v skeetu iz Avstrije, s Češke, Hrvaške, iz Italije, s Slovaške in iz Slovenije. Sevničan Marko Slemenšek je nastopil v mladinski konkurenci in zanesljivo zmagal z zelo dobrim rezultatom 110 zadetkov.
nogomet
Mavi premagan, a zadovoljen z igro
Dobova, Litija - V 4. krogu prve malonogometne lige seje Mavi Brežice doma pomeril z ekipo Puntarja Alpkomerc iz Tolmina. Brežičani, ki so debitanti v prvi ligi, so tokrat zabeležili svoj prvi poraz. Mavi Brežice je proti močni in uveljavljeni ekipi Puntarja z lepo akcijo povedel že v tretji minuti. Gostje so v nadaljevanju vzeli stvari v svoje roke in ob polčasu že vodili z 2; 1. V drugem polčasu je domači trener Nakani poslal v polje petega igralca namesto vratarja, da bi ulovil visoko vodstvo gostov (4:1). Vendar se to ni obneslo in Puntarje odšel iz Dobove z visoko zmago 9:3.
Puntar ima na klopi veliko več kakovostnih igralcev, prav tako izkušenj, saj so bili v preteklih letih vice prvaki prve lige.
Minuli vikend pa se je v 5.krogu Mavi Brežice v gosteh pomeril z ekipo Svea lesna Litija, ki velja za eno najboljših ekip malega nogometa v Sloveniji zadnjih osem let. Zato je gostovanje Mavija v Litiji veljalo za eno od gostovanj, kjer ni kaj izgubiti. To so fantje tudi doka- _ w _	.	. ,
zali. Nezainteresirano ekipo	Srečko Rostohar m Ivan Kostevc
Litije so napadali od prvega sod- po te^"" v p>°’)0Vl nikovega žvižga in v peti minuti vodili že kar s 3:0. Po šoku so se Litijani le zbrali in uspeli do polčasa rezultat izenačiti. Drugi polčas je bil popolnoma odprt z veliko napakami na obeh straneh. Te napake Mavijevih igralcev pa so Litijani spremenili v zadetek in tekmo z veliko težavo zmagali z rezultatom 6:5. Trener Nakani je po tekmi svojim igralcem klub porazu čestital in bil vidno zadovoljen s prikazano igro. Posebej velja pohvaliti vratarja Ivana Kostevca za uspešne obrambe in Gregorja Dušica za njegov prvi het-trik v prvi ligi. Mavi Brežice je trenutno na 8. mestu s tremi točkami 1. SLMN Postava Maviia: Kostevc. Lubšina, Rostohar, Slakonja, Kene, Molan, Dušič, Rašovič, Zofič, Lenič, Libenšek, Pirc.
Strelci za Mavi Brežice: Dušič 3; Rostohar in Lubšina po 1 zadetek.
Zaradi reprezentančnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo bo naslednji 6. krog šele 14. novembra. Mavi Brežice pa odhaja na gostovanje k Dobovcu v Rogaško Slatino. L.K.
ju-jitsu
Mednarodni turnir “Slovenija open - pokal Brežic”
Globoko - Drugi del tekme mednarodnega turnirja za pokal Brežic in sicer v kadetski kategoriji je potekal v Globokem. Pomerilo se je 61 tekmovalcev iz 6 reprezentanc. V skupni uvrstitvi za Pokal Brežic je največ točk zbrala reprezentanca Srbije in Črne gore, drugi pa so bili domačini iz JJK Katana Globoko.
Rezultati: Borbe (39 kg): 1 .mesto - Matej Žerjav (Katana Globoko); Borbe (56 kg): 1 .mesto - Peter Pšeničnik (Katana); Borbe (63 kg) - 1. mesto Jure Barbič (Katana), 4.mesto - Damjan Žerjav (Katana); Duo sistem - moški pari: 1. mesto - Matjaž Sušin in Matic Derenda, 3. mesto - Matej Žerjav in Marko Kovačič, 5. mesto -Peter Pšeničnik in Jure Barbič. 7. mesto - Jure Žabjek in Jan Žnidaršič, 7. mesto - Damjan Žerjav in Matej Gorišek (vsi Katana). Ženski pari: 1. mesto - Ferenčak - Gorišek (Katana). Mešani pari: 2. mesto - Matic Derenda in Andrejka Ferenčak, 4. mesto - Matej Knezič in Irma Pirc, 4. mesto - Rok Grmšek in Simona Grmšek (vsi Katana).
8. tek po vinski cesti
Bušeča vas - Športno društvo SuŠica Dolenja Pirošica je 19. oktobra kljub slabšemu vremenu izvedlo 8. tek po vinski cesti in finale dolenjskega pokala v tekih. Udeležilo se ga je 206 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške ter 27 pohodnikov. Tekači so v treh različnih panogah nastopili v 20 kategorijah. Absolutni zmagovalec na 9800 m dolgi progi je bil Boštjan Hrovat (Begunje), med članicami pa Damjana Blatnik (Vrhpolje).
Najboljšim v kategorijah so podelili medalje in praktične nagrade, organizator pa je z žrebom razdelil nagrade tudi med tekmovalci. Nagradili so najboljše v dolenjskem pokalu v 11 kategorijah, pa tudi najvztrajnejše tekmovalce.
fu/i I
i	’ f*. i ' 9 [ •"* ■ I/ r
m.
ItSf
A

KRONIKA
• V zaporu bo premišljal o hitri cesti H 1
Krško - Na tamkajšnjem okrožnem sodišču se je zaključilo sojenje Vjekoslavu Tokiču, ki je marca lani z ukradenim srebrnim BMW-jem divjal po hitri cesti HI, prebijal policijske blokade in ogrožal varnost policistov in ostalih udeležencev v prometu. Tokič je kriv, je odločilo sodišče, in bo za zapahi premišljal o svojem nepremišljenem dejanju.
Državna pokojnina
Zakon o pokojninskem in invalidskem za-varovanjuje vnesel pravico do državne pokojnine, za katero je značilno, da ni potrebno imeti niti izpolnjenih let delovne dobe niti vplačanih prispevkov. Državna pokojnina je neke vrste socialna pomoč, ki se ne financira iz prispevki zavarovancev, temveč iz državnega proračuna
Pravico do državne pokojnine lahko v letu 2003 pridobi oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice do pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali po drugih predpisih in njeni lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Poleg tega morata biti izpolnjena še dva pogoja:
-	da ima dopolnjenih 68 let starosti,
-	daje imela med 15 in 65 letom starosti najmanj 30 let prijavljeno stalno prebivališče na območju Republike Slovenije.
Oseba, kije upravičena do samostojne družinske oziroma vdovske pokojnine, ki pa po višini ne dosega zneski državne pokojnine, lahko namesto družinske oziroma vdovske pokojnine uveljavi pravico do državne pokojnine, če tudi za priznanje te pokojnine izpolnjuje predpisane pogoje.
Pravico do državne pokojnine pa lahko pridobi v prehodnem obdobju tudi oseba, kije dopolnila 65 let starosti, če izpolnjuje pogoje, določene za pridobitev trajne denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu. Po zakonu o socialnem varstvu lahko to pomoč dobijo tudi osebe, starejše od 60 let, če so brez vsakršnih prejemkov ter brez premoženja in nimajo nikogar, ki bi bil dolžan in sposoben preživljati.
Premoženjski cenzus za pridobitev pravice
Oseba, ki uveljavlja pravico do državne pokojnine izpolnjuje premoženjske pogoje, če njeni dohodki v letu 2002 niso presegli 74.774,07 SIT mesečno oziroma mesečno letno 897.288,84 SIT. Med te dohodke spadajo:
-	vojaške invalidnine iz tujine;
-	invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne;
-	prejemki iz prostovoljnega zavarovanja;
-	preživnine;
-	dingi prejemki, razen tistih, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se ne upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja upravičenca;
-	dohodek iz kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerega vrednost se ugotavlja tako. da se katastrski dohodek pomnoži s količnikom 2,5.
Ne glede na to, da oseba izpolnjuje naštete pogoje, ne more pridobiti pravice do državne pokojnine, če ima premoženje, od katerega se plačuje davek, ki obsega:
-	nepremičnine razen stanovanjske hiše ali stanovanja, v katerem oseba stalno prebiva;
-	prostore za počitek in rekreacijo;
-	kmetijska in gozdna zemljišča s katastrskim dohodkom nad višino, ki je v letu 2003 določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
-	drugo obdavčljivo nepremično premoženje, če skupna vrednost naštetega premoženja presega 4.509.440 SIT
Višina državne pokojnine
Državna pokojnina znaša 33,3 odstotka najnižje pokojninske osnove. Od 1 .septembra 2003 dalje znaša 31.834,48 SIT.
Višina te pokojnine se spreminja ob vsakokratni spremembi višine drugih pokojnin.
Neznosna lahkost bivanja
Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem seje končalo sojenje Božidarju Oprešniku, ki je pomagal spraviti v Slovenijo več oseb, ki niso imele dovoljenja za bivanje v Sloveniji. Kaznuje se z zaporno kaznijo šestih mesecev.
Sodni senat, ki mu je predsedoval Peter Žnideršič, je odločil, da je Vjekoslav Tokič, 47-letni državljan Bosne, ki je 1. marca lani divjal po hitri cesti H1 od Otočca proti Čatežu kriv, saj je zagrešil dve kaznivi dejanji; preprečil je uradno dejanje uradni osebi, saj na znake policistov ni hotel ustaviti, poleg tega pa je zagrešil še prikrivanje. Senat mu je za prvo kaznivo dejanje prisodil eno leto zapora, za drugo kaznivo dejanje pa leto in dva meseca in mu nato določil enotno kazen eno leto in enajst mesecev zapora, izgon iz države za dobo petih let ter plačilo postopka v višini 150 tisoč SIT. Tokič, ki se bo na sklep sodišča, ki še ni pravnomočen, pritožil, pa bo moral plačati še ostale stroške sodnega postopka in povprečnino.
Tokičev zagovornik je na glavni obravnavi vztrajal pri trditvi, da Tokič ni vedel, da je avto ukraden, predlagal pa je še številne dodatne dokazne predloge - od zaslišanja določenih oseb do vpogleda v poročilo Policijske uprave Krško, ki je ugo-
Člane upravnega odbora je sprejel tudi direktor Policijske uprave Krško Andrej Zbašnik in se jim zahvalil za aktivno delovanje pri ohranjanju spomina na pomembno in uspešno delo policije pri osamosvajanju Slovenije. Ob koncu tedna so se udeležili slovesnosti ob odhodku zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v Domžalah. Istega dne so se ekipe in posamezniki udeležili tekmovanja v streljanju, ki gaje pripravila Zveza slovenskih častnikov v Trbovljah.
Ob Dnevu spomina na mrtve bodo delegacije združenja položile cvetje in prižgale sveče na grobovih v vojni za Slovenijo padlih policistov. Združenje bo pripravilo tudi žalno slovesnost pri Spomeniku padlim v vojni za Slovenijo 1991 na ljubljanskih Žalah.
Na regijskih nivojih potekajo dnevi odprtih vrat gasilskih društev, praktični prikazi vaj usposobljenosti članstva in zmogljivosti gasilske tehnike. Kot je Pojasnil regijski poveljnik pri GŽS Avgust Mlakar, so regijski sestanek gasilskih zvez Posavja izvedli 20. oktobra. Posavske gasilske zveze ne bodo izvedle skupne vaje, se pa pripravljajo na državno tekmovanje, ki bo maja Prihodnje leto. Izpostaviti pa velja, da so še posebej aktivne žene
tavljala okoliščine morebitnih prekoračitev pooblastil policistov, vpletenih v akcijo, zlasti pa je skušal kot dokazni material predložiti 21 strani zdravniških izvidov. Tokič seje namreč zaradi poškodb ob policijskem prijetju po izpustu iz pripora več mesecev zdravil. Tokičev zagovornik je prepričan, da Tokič ne bi bil v kazenskem postopku zaradi tega dejanja, če ne bi osmešil policistov, ki so se na terenu izkazali za neučinkovite. Senat je vse te predloge zavrnil, saj je menil, da gre za zavlačevanje postopka in za dokaze po tem, ko je bil Tokič že prijet, in nimajo vpliva na sam potek dogodka pred prijetjem obdolženega.
V postopku na sodišču se je tudi izkazalo, daje Tokič vedel, da vozi ukraden avto, saj ga je sprejel od neznane osebe na parkirišču v Sežani, za to, da ga prepelje na Hrvaško ali še kam dlje na Balkan, pa je dobil tisoč takratnik mark. Ker je vedel, da vozi ukraden avto, je tudi tako reagiral v srečanju s policisti in pobegnil, pri tem pa ogrožal tako policiste kot druge udeležence v
Dan Združenja Sever, ki ga praznujejo v spomin na aktivnosti policije za preprečitev “mitinga resnice” v Sloveniji, bodo letos s slavnostno akademijo obeležili v Rogaški Slatini. Kot je povedal generalni sekretar Franc Bevc, je bila lani ta slovesnost v Krškem.
Ob zaključku leta bodo organizirali srečanje svojcev padlih policistov in policistov, ki so bili ranjeni v vojni za Slovenijo. Veliko časa v razpravah so na seji namenili reševanju problematike urejanja statusa vojnega veterana in podeljevanja različnih priznanj za zasluge v vojni za Slovenijo ter sklenili, da bodo nadaljevali z že prej zastavljenimi aktivnostmi s ciljem, da bo podeljevanje statusa vojnega veterana in podeljevanje priznanj bolj pravično. S.V.
gasilske, zlasti v brežiški in krški zvezi. Prav tako bo v novembru na obisku delegacija olimpijskega komiteja za gasilstvo, ki si bo ogledala nuklearko v Krškem in nekaj drugih lokacij, pripravljajo pa se tudi na olimpijsko tekmovanje gasilcev v Varaždinu, ki bo leta 2005.
GZS v mesecu požarne varnosti in pred začetkom kurilne sezone opozarja še na požarno preventivo v naravi in požarno preventivo v stanovanjih. S.V.
prometu. Senat je zato pri odmeri kazni upošteval način storitve (pred tem si je senat ogledal videokaseto s posnetkom divje vožnje, ki gaje posnel policijski avto z vgrajenim sistemom Pro Vida), pri odmeri kazni pa so upoštevali tudi Tokičevo dosedanje življenje; gre namreč za starega znanca policije, ki v Sloveniji sicer še ni bil kaznovan, je pa bil že večkrat pravnomočno obsojen v Nemčiji zaradi goljufij, kršenja zakona o orožju, ponarejanja listin in podobno.
Sicer pa je odmerjena kazen na spodnji zagroženi meji, saj mora Tokič preživljati otroka in partnerico, poleg tega pa je zaradi plačila varščine zelo zadolžen. Čeprav je sodni senat pri odmeri kazni sledil predlogu okrožnega državnega tožilca, pa je Tokiču prisodil še dodatno kazen in sicer izgon iz države za dobo petih let. Kot je obrazložil predsednik senata, taki ljudje ogrožajo našo varnost; hitra cesta H1 je že tako nevarna in na njej kar naprej prihaja do nesreč, zato ni potrebno, da prometno varnost dodatno ogrožajo še tujci. N.Č.C.
Brezhibno vozilo varuje življenje
Krško, Brežice, Sevnica -Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz vseh treh posavskih občin je v sodelovanju s Policijsko upravo Krško, Združenjem šoferjev in avtomehanikov ter službo za tehnične preglede organiziral akcijo “Brezhibno vozilo je varno vozilo”.
Akcija je potekala 25.oktobra od 8.do 13. ure. Tri ekipe so na terenu ustavljale vozila, pregledovale opremo s posebno pozornostjo na pnevmatikah in uporabi varnostnega pasu ter opozarjale voznike na ugotovljene pomanjkljivosti. Hkrati so bili na tehničnih servisih v Krškem, v Brežicah in v Sevnici omogočeni brezplačni tehnični pregledi. Teh seje v regiji poslužilo 31 voznikov, 146 vozil pa so na cestah ustavile terenske ekipe.
Po podatkih, ki jih je zabeležil predsednik krškega sveta za preventivo Ivan Petrišič, se je v zadnjih letih stanje voznega parka Posavcev bistveno izboljšalo. Znižala se je povprečna starost vozil, ki znaša do 7,5 leta. Glede na rezultate takšnih akcij iz preteklih let je v porastu uporaba varnostnega pasu in pnevmatik z dobrim profilom. Od 146 pregledanih vozil jih 13 ni imelo ustreznih pnevmatik, 21 voznikov ni bilo med vožnjo privezanih in 31 vozil ni imelo brezhibnih svetlobnih teles.
Z omenjeno akcijo so aktivisti za varnost v prometu želeli udeležence opozoriti, da prihaja za vožnjo neugoden letni čas, kar terja še bolj skrbno pripravljeno vozilo in maksimalno pozornost voznika na spremenljive vremenske razmere.
Branka Dernovšek
Nizke
temperature opozavjajo na zimsko opremo
Slovenija - S 15. novembrom nastopi t.i. “cestna zima” in v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa morajo biti motorna vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in sicer do 15. marca naslednje leto.
Zimske razmere nastopijo od takrat, ko se začne ob sneženju sneg oprijemati vozišča ali ob poledici, do takrat, ko pristojna služba za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta primerna za promet.
Zimsko opremo dvosled-nih motornih vozil z največjo dovoljeno maso 3500 kg, in njihovih priklopnikov sestavljajo zimske pnevmatike na vseh kolesih (označene z M+S) ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezne snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki.
Težjim motornim vozilom oziroma tistim, ki presegajo največjo dovoljeno maso 3500 kg in njihovim priklopnikom pravilnik dovoljuje zimske pnevmatike samo na pogonskih kolesih, drugo je podobno kot pri motornih vozilih do 3500 kg skupne mase, obvezna pa je še lopata.
Policisti PU Krško vsako leto poostreno izvajajo aktivnosti za varno zimsko vožnjo. Poudarek namenjajo ustreznim pnevmatikam in predpisani zimski opremi. Neupoštevanje zakonskih določil glede opremljenosti vozil z zimsko opremo je sankcionirano z denarno kaznijo v znesku 20.000 SIT. S.V.
Lisička iz dežele cvička
Malkovec -„Lisička je prav zvita zver, pod skalco ima svoj kvartir," poje stara ljudska pesem.Toda tako je bilo včasih! Novodobne lisičke si poiščejo svoj kvartir kar v hiši. Tako je 63-letni I.L. opazil, daje ob njegovi hiši stekla lisica; viri ne navajajo natančno, ali je lisica tekla, ali je bila stekla - torej imela steklino. Lisička se je podala v klet sosednje hiše, kije zapuščena in možakar seje odločil za ukrepanje. Poklical je soseda, 62-letne-ga A.T., ki je lovec. Ta je vzel puško, jadrno odšel v zapuščeno hišo in za seboj zaprl vrata, sosed pa je čakal zunaj. Lovec je ustrelil lisico, a glej ga šmenta! V istem kvartirju je bila še ena lisica, zato se je odločil, da ustreli še njo. V času, ko je streljal, je bila lisica pri vratih, lovec pa še slutil ni, da zunaj pred vrati stoji sosed.Ustrelil je lisico, šibemi naboj pa je prebil vrata in zadel nič hudega slutečega I.L. v stopalo, zaradi česar so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
Nenapovedanajaga seje tako končala z dvema mrtvima (lisicama) in enim ranjenim (človekom). Zoper najboljšega soseda, ki tokrat ni Mercator, temveč lovec, bo podana kazenska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti.
Dobrota je pa res sirota! N.Č.C.
Sodišče je v dokaznem postopku, tudi z zaslišanjem policistov in tujcev, ki jih je prevažal, ugotovilo, da seje obdolženi 23. januarja lani z osebo, imenovano Zoran, dogovoril, da bo pri Slogon-skem prevzel pet tujcev in jih proti plačilu 500 takratnih mark prepeljal do Ljubljane. Obdolženi je naslednji dan res prevzel pet l\ir-kov in Iračanov, a na njihovo žalost so naleteli na patruljo prometne policije, ki ji je padlo v oči, da luči golfa, ki ga je vozil obdolženi, svetijo zelo visoko, kar pomeni, da je avto preobtežen. Zato so se odločili za kontrolo avtomobila; voznik golfa ni hotel ustaviti in je odpeljal naprej. Policisti so odpeljali za njim, ga ustavili in - kot pravi Oprcšnik - po brutalnem pretepu - uklenili ter odpeljali na policijsko postajo Brežice. Brezposelni Oprešnik, ki se je zagovarjal sam, je dejanje priznal, kar je olajševalna okoliščina, v prid pa mu je govorila tudi spremenjena obtožnica, ki pravi, da ni nezakonito sprovajal ljudi čez mejo, ampak je le pomagal pri tem dejanju in sicer iz koristoljubja. Sodni senat
mu je prisodil šestmesečno zaporno kazen in plačilo stroškov sodnega postopka v višini 66 tisočakov ter še 60 tisoč SIT povprečnine.
Prirrier, ki ga navajamo, ni nekaj posebnega, saj se sodišča tedensko ukvarjajo s sprovajalci tujcev preko državne meje; samo ta teden bo krško sodišče obravnavalo štiri take primere. Omenjeni primer izpostavljamo zato, ker kaže na neznosno lahkost bivanja, kot bi rekel književnik Milan Kundera. Namreč - obdolženi je bil že dvakrat pravnomočno obsojen na zaporno kazen - enkrat za dva meseca in enkrat za eno leto, vendar vedno pogojno. Poleg tega proti obdolženemu na Okrožnem sodišču v Krškem ta čas teče še en postopek, kjer ga obtožnica bremeni posedovanja in preprodaje drog skupaj s sodelavci in mu je bila že izrečena nekajletna zaporna kazen, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. Toda vse to očitno ne spametuje posameznikov, da bi se vrnili na pravo pot. N.Č.C.
Veterani začrtali delo do konca leta
Krško - Člani Policijskega veteranskega društva Sever Posavje, ki deluje na območju vseh treh občin, so organizirali redno sejo upravnega odbora Zveze policijskih veteranskih društev Sever. Upravni odbor je pregledal in ocenil delovanje ter konkretno opredelil program aktivnosti do konca leta.
Oktober v znamenju gasilskih vaj
Slovenija, Posavje - Čeprav je oktober mesec varstva pred požari, so aktivnosti potegnili krepko v november. Osrednja tema letošnjega programa Gasilske zveze Slovenije (GZS) je požarna varnost v industriji.
RAZVEDRILO
SavaGlas, 30.10.2003
HOROSKOr
OVEM
Že prej premislite, koliko si sploh lahko privoščite, da vam pozneje ne bo žal. Odložite resne probleme in se lotite tistih, ki jim boste kos. Ob skodelici kave se bo tudi najbolj zapetemu razvezal jezik.
BIK
Tako dolgo vas bodo hranili z očitki, da vam bo res že vsega dovolj. Pokazalo se bo, da vam nekdo zaupa mnogo bolj, kot ste doslej mislili. V nekom, ki seje zdel neotesan, se skrivajo mnoge vrline.
DVO JCKA
Ne trpinčite se, raje si odpustite tudi kakšno neumnost. Ugotovite, pri čem ste, potem pa začnite znova. Ne prenašajte svojega nezadovoljstva in negotovosti na druge, ki niso nič krivi.
RAK
Dali si boste duška, vendar vam bo to nekdo zelo zameril. Doma izkoristite priložnost, ki se vam ponuja, pa čeprav mislite, da bi zaslužili kaj boljšega. Nekdo bo grdo izkoristil vašo omahljivost.
LEV
Preveč ste se naprezali; premislite, kako bi se lahko sprostili. Med mislimi, ki jih imate, bo najmanj ena, ki bo všeč tudi drugim. Zabredli ste do vratu, še vedno pa lahko uporabite glavo.
DEVICA
Sprijaznite se s svojimi napakami in pomanjkljivostmi, pa boste lažje prenašali tuje. Potuhnite se, ni še pravi čas za akcijo. Sami ne boste razumeli, zakaj mu je toliko do vas.
TEHTMICA
Ohranili boste svojo vedrino, če se ne boste zmenili za zlobne jezike. Če boste stvar zagrabili s pravega konca, boste pospravili kar lep kupček denarja. S pogumnim dejanjem si boste pridobili nepričakovanega zaveznika.
ŠKORPI JOPI
Sami ne boste verjeli, kako ste lahko ob vsem tem, kar vasje doletelo, ohranili veder obraz. Potolažite se, mnogi konflikti zanesljivo peljejo k srečnemu koncu. Pred vami je neka nenavadna, a lepa avantura.
STRELEC
Ne pozabite na svoje šibke točke, da se vam ne bi to pozneje hudo maščevalo. Tik pred ciljem boste, vendar se še ne boste odločili za zadnji korak. Nikar ne ščitite tistega, ki vam zavestno dela škodo.
KOZOROG
Ne boste si mogli odpustiti, da so vas tako grdo potegnili za nos. Počakajte z maščevanjem, da bo še slajše. Dvoličnost bo hudo kaznovana, zvest prijatelj pa nepričakovano nagrajen.
VODMAR
Bolje izkoristite svoj prosti čas, sicer se ne boste odpočili. Ponudba bo videti nadvse obetavna, vendar skriva v sebi več pasti, kot je videti. Niste si mislili, da je v človeku, ki ste ga imeli za površnega, toliko topline.
RIBI
Tako vas bodo razvajali, da vam bo prav neprijetno. Tistega, ki se zdi tako neizprosen, boste v prihodnjih dneh kar dvakrat prepričali. Ljubosumna prijateljica vam bo očitala nekaj, česar sploh niste storili.
tel.:	07/39 30 860
I "trženje: 07/3930872 faks; 07/39 30 870 e-pošta: uredniki®tv-nm si splet: www.tv-nm.si
mr
... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada
Toni Pustak,
Kregarjeva 3, 8250 Brežice
2.	nagrada -zgoščenka
Polona Dečman, Ul. pregnancev 12, 1210 Ljubljana - Šentvid
3.	nagrada -kaseta
Alojz Androjna,
Pot na Zajčjo Goro 9,
8290 Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
JONAS, ABANO, CANON, KRAN, BSA, SH, KOLONE-LO, E A K, IZPRIJENEC, KO, AKAD, RUŠA, IKEDA, INO, AM, REVA, ACETALI, IRA, INAČICA, KINSKI, AKELA, ITILOS, KAVAL.
Geslo: NEMŠKA HIŠA
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 7.11.2003, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
SAVAGLAS
ZARODEK
OTOK V MALIH ANTILIH
JUDSTVC V JUŽNI AMKRIKI
171IMITEIJ IJVDUSK. VIJAKA
RUSKO Ž. IME
DOBKSED
PREVOD
PRITOK
MISISIPIJA
NAREČJE
ANTON
JANŠA
PREDST.
SAMOSTANA!
IZBRUH
BESNOSTI
UNESF.K
STADION V BUDIM PFŠTI
1
MESTO V ŠVIC I
VRSTA
Pl.ESA
TONE
PAVČEK
..VCUDEŽ-Nl DfJfl I
AsoNao
metaS
STARA
JAP0N
PRESTOLI
OTOČJE OB ZAH IRSKI OBALI
POLOŽAJ,
STANJE
KADMOVA HČI
ORODJE ZA ORANJE
KIS
PREVOZNE
SREDSTVO
REKA
V
ANGLIJI
npmSki
FMSATEL
l>ITBH
V REDU
—
INDIJ AN SKO PLEME
ZELIKA IZ RODA COBULNIC
ERIKA
VIRANT
PRITOK
adiZe:
											
T~	2	3		S	4	5	2	6	1	7	6
FRANC. M. IME
JUDOVSK
KRAU
ZVEZDAM
ZAŽARI
LN
UGASNE
izuMim
MOTORJ/ ZN0TR. IZGORI-V
glasba
Slikanje na steklo in petje
Kapele - 16-letna dijakinja Šolskega centra v Rogaški Slatini, kjer se izobražuje za steklo-slikarko Maja Požar, izhaja iz družine z glasbeno tradicijo, saj sta glasbenika tudi oče in brat. Sama nastopa od 4. razreda osnovne šole, ko je prvič nastopila na festivalu studia “H” iz Trbovelj “Korajža velja”. Od takratne zmage se njena glasbena pot strmo vzpenja, pred kratkim je luč sveta zagledala še ena njena skladba, želi pa si seveda tudi svojo zgoščenko.
Kot zmagovalka je nato nastopila še ne eni “korajži” na Senovem, kjer je spet zmagala, zato so jo povabili na festival v Nerezi-nah na Malem Lošinju. Kot obetavni mladi pevki ji je studio “H” ponudil možnost izpopolnjevanja na glasbenem področju, kar je z veseljem sprejela.
V svoji nekajletni glasbeni karieri je že nastopila kot spremljevalni vokal v TV-oddajah “Pod klobukom” in kot solistka v oddaji “Zoom”. Leta 2000 je prvič nastopila na festivalu “Mladi MMS”, na katerem je naslednje leto (2001) s skladbo “Ko bi le ti” tudi zmagala. Letos je začela sodelovati z Majdo Arh, ki je za njeno novo skladbo “Če vedel bi” napisala besedilo, uglasbil pa ga je Marino Legovič. Sicer pa Maja veliko nastopa, v zadnjem času predvsem v Rogaški Slatini, lani je studio “H” v Kapelah organiziral koncert najboljših mladih pevcev z naslovom “Maja s prijatelji”, zapela pa je tudi na humanitarnem koncertu Unicefa.
Majine pesmi so v stilu komercialne glasbe, ki jo posluša na MTV in Viva, njeni vzorniki so Toni Braxton, Celine Dione, Christina Aguilera in Pink. Želi si uspešno zaključiti šolanje, ustanoviti svoje podjetje in čimbolj uspešno nadaljevati svojo glasbeno pot.
Jelica Koršič
knjižnica brežice
Roman Kriva je zgodba najstnice Sare, katere največja želja je, da bi se lahko ukvarjala s povsem običajnimi stvarmi, ki se njenim vrstnicam zdijo same po sebi umevne. Namesto vsakdanjih skrbi pa je njej življenje naložilo nadvse težko breme. Ob očetu in materi, globoko vdanima mamilom, se mora boriti ne le za lastno življenje, ampak tudi za življenje svoje mladostne sestrice ter nenazadnje tudi za življenje svoje matere. Glavna junakinja mladinskega romana Punce za znoret je Keti, na videz vzorna punca, ki ima bogate in ugledne starše. Ker bi rada sebi in drugim dokazala, da še zdaleč ni pridna punčka, se pridruži tolpi punc, ki ustrahujejo in trpinčijo njene vrstnike in nič hudega sluteče mimoidoče. Prepričana je. daje vse lepo in prav, dokler si punce za žrtev ne izberejo sošolkinega duševno prizadetega brata.
Knjiga Umski izziv vas bo zabavala in hkrati preizkusila vaše miselne sposobnosti. Uganke so razvrščene po težavnostnih stopnjah, tako da boste vedno bolj napredovali v umetnosti reševanja in si vedno bolj ostrili domiselnost in iznajdljivost.
Mačke so brez dvoma ene od najbolj skrivnostnih živali, ki nas hkrati privlačijo in spravljajo v bes. Roger Tabor v knjigi Razumeti mačke odkriva mnoge neznanke o vedenju mačk, njihovem življenju in vlogi v današnjem svetu. V vodniku Zdravilne rastline na Slovenskem boste našli najbolj znane in uporabljene zdravilne rastline, ki rastejo v naravi. Dodane so izkušnje ljudskega zdravilstva, usklajene z najnovejšimi znanstvenimi dognanji, vama uporaba zdravilnih rastlin pri samozdravljenju in v fito-terapiji ter nasveti za nabiranje, sušenje in izdelavo različnih pripravkov in čajnih mešanic. V knjigi EVA kot izziv avtorji opisujejo, kako uvesti koncept EVA na vseh ravneh - vključno z razvojem strategije, zasnovo organizacije, usposabljanjem in nagrajevanjem na podlagi uspešnosti. Adobe Photoshop že dolga leta sodi v sam vrh programov za obdelavo fotografij. Računalniško obdelane slike lahko objavite na internetnih straneh, jih natisnete na tiskalniku, pošljete v fotografski studio ali pa jih uporabite kako drugače. Gre za orodje za prave profesionalce, ki se ga postopno lahko nauči vsakdo. Upamo, da vam bo priročnik Adobe Photoshop 7 vsaj nekoliko v oporo. Postanite profesionalni fotograf'ali oblikovalec tudi vi! Surovi čas medijev je prvo delo na Slovenskem, ki se problemov novinarstva loteva celovito. V knjigi so prepletene številne teme, od mesta novinarja in novinarstva pred slovensko osamosvojitvijo in po njej, etike, izobraževanja in medijske vzgoje, pa do zvrstnosti novinarskega diskurza, samopodobe človeka in naroda ter medijske podobe Slovenije.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 31 .oktobra, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Stanič, univ.dip.hibl.
RAZVEDRILO
RECEPT ZA VSAK DAH
Martinov jedilnik
Martinovo prav gotovo vsi poznamo kot praznik, ko nam sv. Martin iz mošta naredi vino. Zraven dobrega vina pa prav gotovo sodi dobra hrana. Poznamo kar nekaj jedi, ki so tipične za ta praznik.

Gos s kostanjem in jabolki
Za 6 do H oseb potrebujemo: mlado gos (približno 4 kg)
-	sol, poper, 1 čebulo, 1 korenček, suh timijan |
-	1/4 1 vode, 1/8 1 temnega piva Za nadev:
500 g kostanja 500 g kiselkastih jabolk
-	1 čebulo
-	1 žlico masla
-	5 žlic suhega belega vina ali vode
-	1/2 žlice majarona
Čas pečenja
-	približno 3 ure Peka
-	ogrejemo na 200°C, zadnje 1/2 ure pečemo na 240°C
-	pečico vključimo na 250°C
Najprej pripravimo gos za peko. Jo oplaknemo pod mrzlo vodo, nato jo skrbno obrišemo s papirnato brisačo do suhega. Z mešanico soli in popra natremo gos z zunanje in notranje strani. Gos tako malo počiva, med tem pa mi pripravimo nadev.
Kostanj križasto zarežemo na zaobljeni strani in zložimo z zarezano stranjo navzgor na pekač in v ogreti pečici pečemo 10-15 minut, da lupina poči in se razpre. Ko so pečeni, pečico zmanjšamo na 200°C. Kostanje nato olupimo in prerežemo na polovico. Olupimo tudi jabolka, odstranimo pečke in zrežemo na kocke. Olupimo čebulo in jo sesekljamo. Gosjim jetrom odrežemo maščobo in vlakna in jih nato sesekljamo. V ponvi razpustimo maslo. Popražimo kostanje z vseh strani, nato jih zalijemo z belim vinom ali vodo. Dušimo v pokriti posodi, da se kostanj napol zmehča. Potem primešamo kostanjem jabolka, čebulo, jetra in majaron. Z nadevom polnimo za peko pripravljeno gos. Odprtino zašijemo, i Gos položimo na pekač s prsno stranjo navzdol. V pekač damo tudi čebulo in korenček. Z vrelo slano vodo polijemo gos. Timijan potresemo ob gosi v pekač, ga damo v ogreto pečico in pečemo najprej 50 minut, da začne iz gosi iztopati mast, nato jo obrnemo s prsno stranjo navzgor. Kožo ob straneh večkrat prebodemo, da se začne izcejati mast
tudi iz globljih plasti. Obrnjeno gos spet pečemo 50 do 60 minut, medtem pa sproti posnemamo mast, pečenko pa polivamo s sokom iz pekača.
Pekač vzamemo iz pečice. Pečico vključimo na 240°C. Gos preložimo na rešetko v pečici, pekač pa postavimo pod rešetko. Tako pečemo gos še približno 30 minut, da poijavi. Med pečenjem jo večkrat premažemo s pivom (uporabimo čopič).
Pečeno gos vzamemo iz pečice, razkosamo jo in shranimo na toplem. Omako iz pekača razmastimo, usedlino s pekača odpraskamo z leseno kuhalnico in premešamo. Omako ponudimo k gosi.
Mlinci
Zelo okusni in enostavni so za prilogo mlinci, ki jih lahko kupimo že narejene v pekarnah in trgovinah z živili. Skuhamo jih po navodilih na embalaži, zabelimo pa z zaseko,ocvirki ali pa ponudimo same z gosjo omako.
Dušena jabolka s smetano
Za 8 oseb potrebujemo:
1,6 kg jabolk
-	340 g sladkorja, 6 žlice limoninega soka, 2 stroka vanilije
800 g črnega polnozrnatega kruha (sredico)
-	80 g masla
-	400 g sladke smetane
-	6 žlic naribane čokolade Jabolka olupimo in nato narežemo na krhlje,
peščišča odstranimo. Zmešamo jih s 40 g sladkorja in limoninim sokom. Segrejemo 2 dl vode in dodamo vanilijo. Ko voda zavre, dodamo jabolka in kuhamo 8 do 10 minut. Vanilijo odstranimo. Kruh nadrobimo. V ponvi segrejemo maslo in preostali sladkor. Dodamo nadrobljeno krušno sredico in jo med mešanjem pražimo na majhnem plamenu 8 do 10 minut. Stepemo sladko smetano. V desertne posode naložimo najprej kruhove drobtine, na vrh pa jabolka in stepeno sladko smetano. Potresemo z naribano čokolado in ponudimo.
Martinovo pojedino bomo prav gotovo poplaknili z odličnim mladim vinom. In glede nato, da bo noč dolga, bo ob pitju prijal tudi pečen kostanj.
Kar veselo na delo in dober tek!
Afrnum
Vrata so tudi zato, da vam jih pred nosom zaloputnejo.
Star je, kdor ves smisel življenja črpa iz preteklosti.
<3>
Pri deloholiku lahko počitek izzove abstinenčno krizo.
Če sreča traja predolgo, postane dolgočasna.
Veselja do dela nikjer ne plačujejo.
Nobene meje se ne prestopi brez prestopka.
CZ>
Vsaka kulisa ima svoje zakulisje.
C=>
Življenje na koruzi visi na koruznem lasku.
S kolesom ne boste ujeli hrepenenja po avtomobilu.
Drobne reči osrečujejo tiste, ki jim velike niso dostopne.
Med vsemi vprašanji me najbolj jezijo podvprašanja.
02»
Na martinovo nekateri jedo, drugi pa poslušajo race.
fAHEKD0TEJ
Tako pametni, pa tako...
Nemška filmska igralka Marlene Dietrich je v neki družbi dejala:
“Priznam, da so ženske večinoma bolj nečimrne kot moški, vedno pa tudi ne. Zdaj na primer vidim med vami nekaj, česar si nobena ženska ne bi dovolila; najlepši med vami ima površno zavezano kravato...”
Okrog igralke je bilo pet moških in vsi so hkrati dvignili roke, da bi si jo popravili.
Nekdo vpraša italijanskega astronoma in lizika Oalilea Oalileia:
“Oprostite, mojster, koliko let pa imate pravzaprav?”
“Osem ali deset”, odgovori Galilei v očitnem nasprotju z njegovo belo brado. Na začudeni vpraševalčev pogled brž pojasni:
“Štejem samo leta, ki mi še ostanejo do smrti; let, ki so že pretekla, nimam več.”
Cesar Jožef' II., znani reformatorje rad potoval inkog-nito. Ko je prišel v Lvov, se je v hotelu vpisal kot grof Hochberški iz cesarjevega spremstva. Nato je odšel v sobo in se začel briti. Radovedna sobarica je lazila okrog njega in ga je nazadnje vprašala, kakšno službo ima pri cesarju. Jožef seje mirno bril dalje in odvrnil:
“Včasih ga obrijem.”
Nemškega filozofa pesimizma Arhurja Scbopenbauerja so vprašali, kdo je pametnejši, ženske ali moški. Odgovoril je kratko:
“Seveda so ženske pametnejše.”
Ženske so ploskale tej izjavi znanega sovražnika žensk, dokler ga ni ena vprašala:
“Zakaj pa?”
“Zato, ker stopajo v zakon z moškimi.”
za mlade.
Ob tednu otroka
V prvih oktobrskih dneh se pozornost javnosti še bolj usmeri k otrokom in mladim, predvsem zaradi “tedna otroka”.
Na osnovnih šolah Velika Dolina in Cerklje ob Krki smo se odločili, da večji poudarek damo predvsem medsebojnim odnosom, spodbujanju socialnega vedenja, razvijanju pozitivne samopodobe, vlogi moškega in ženske
so učence obiskali policisti, gasilci in vojaki.
Učenci od 2. od 8. razreda so ob kulturnem dnevu izražali svoja menja na temo “HUMANI MEDSEBOJNI ODNOSI”. Otroški parlament je potekal na razredni in predmetni stopnji. Privoščili smo jim tudi glasbeno lestvico desetih najpopularnejših po njihovi izbiri, najljubšo malico ter športni dan.
ter o pristnih medsebojnih odnosih in komunikaciji. Dodatne aktivnosti, ki smo jih pripravili za naše otroke in njihove starše, so v tesni povezavi s poslanico in sloganom ob tednu otroka. Vsak dan v tednu otroka smo pripravili aktivnosti, kjer so otroci ustvarjali v glasbeni delavnici “Instrumenti plešejo” in ustvarjalni delavnici ‘To sem jaz”. Sledila |e nora zabava presenečenja, kuharska delavnica z glavnimi kuharskimi mojstri ter na koncu še športna olimpiada.
V teh dneh so bili tudi organizirani obiski presenečenja, ko
V “našem majhnem morju” aktivnosti smo začeli z akcijo “Drobiž sveta - Naš drobižek sveta”, kjer naši najmlajši zbirajo drobiž in tako spoznavajo vrednote in si oblikujejo odnos do denarja.
Ne smemo pozabiti, tako starši, vzgojitelji, učitelji kot vsi ostali, da so otroci neprecenljiva in neponovljiva bitja, ki SO pomembna. Pa ne samo v tednu otroka. Ves čas.
Andreja Ninkovič, vodja projekta na OŠ Velika Dolina in Cerklje ob Krki
Pozdravljeni!
Zopet se Vam oglašamo iz podružnice Studenec. Za nami so delovni dnevi in z veseljem pričakujemo jesenske počitnice.
In kaj vse smo delali? Bili smo na Pikinem festivalu, šli smo na jesenski pohod, izvedli smo že kulturne in naravoslovne dneve, tretje-šolci in četrtošolci smo prespali na šoli.
Na dan šole, 2. oktobra, smo imeli dan odprtih vrat in smo k pouku povabili starše. Pouk smo imeli popoldne in starši vseh učencev so si ogledali delo pri pouku, še posebej z zanimanjem so spremljali ure kombiniranega pouka Ker je oktober tudi mesec požarne varnosti, so se naši devetletkaiji odpravili na obisk h gasilcem. Pečeni kostanji prijetno dišijo, listje seje že lepo obarvalo, tudi kakšna goba se še najde... pa lep jesenski pozdrav s Studenca
Učenci in učiteljice podružnice Studenec
Jesenske radosti v Mavrici
Ježek teka, teka in se kotali,
V	Vrtec Mavrica po veselje hiti!
V	vrtcu Mavrica Brežice se jesenskih radosti veselimo tudi otroci in odrasli. V letošnjem šolskem letu smo na traktu 4 zastavili projekt “Jesenske radosti”. Projekt združuje tri skupine otrok Muce, Slončke in Zlate ribice ter njihove starše. V ta namen smo v jesenskem času organizirali izlet s turističnim vlakom na Boršt in bližnjo okolico. Prof. Vladka Lopatič nam je pripravila športno dopoldne na atletskem stadionu. Ob tednu otroka smo izvedli izlet na kmetijo Držančevih na Glogovem Brodu, kjer smo obirali jabolka ki smo jih dobili v dar. Skupaj s starši smo za zaključek, ki smo ga
poimenovali “jabolčni dan”, spekli jabolčni zavitek, pekli polnjena jabolka in naredili sadno solato. Cilj našega projekta je bilo medsebojno druženje, spoznavanje in doživljanje jeseni v vseh njenih lepotah in dobrotah. Muce, Slončki, Zlate ribice z vzgojiteljicami, pomočnicami in asistentkami gibalno oviranih otrok
Prisluhnili smo gozdu
Bili smo veseli, ko nam je učiteljica povedala, da gremo v gozd. Že iz daljave nas je gozd pozdravljal s svojimi lepimi pisanimi barvami, ki so se bleščale v žarečem jesenskem soncu. Ko smo prišli do gozda, smo prisluhnili. Slišali smo šepetanje listov in vetra, ki se je podil v krošnjah dreves, lepo pa je bilo tudi ptičje petje.
Potem nam je učiteljica rekla, da si naj vsak izbere svoje drevo in ga vpraša, kakšno sporočilo ima zanj. Ko sem si ga izbrala, sem zamižala in ga v mislih vprašala, kaj mi sporoča.
In moje drevo mi je reklo, da bova lahko dolgo prijatelja, če bom še naprej tako čuvala naravo, spoštovala vse, kar zraste in se zavedala, da nam vsaka zelena vejica da zrak, ki ga lahko dihamo. Moje drevo se tudi boji velikih tovarn in njihovih strupenih dimov. In nato sem mu odgovorila, da se bom trudila, kolikor bo v moji moči, da tovarne ne bodo več spuščale strupenih dimov. Zavedam se, da sama temu ne bom kos, ker lahko le vsi ljudje z ljubeznijo do narave rešimo ta problem. In potem si je moje drevo oddahnilo. Nato je bil čas, da se posloviva. In zato prosim vse ljudi, naj bodo prijazni do narave, ker v prihodnosti se lahko zgodi, da bomo lahko dihali samo še umazan zrak. Vsi pa vemo, da to ni dobro za nas.
Zato spoštujmo naravo!
Elena Lipar, 3.d, OŠ Leskovec pri Krškem
Zlati sonček
Otroci skupine čebelice iz VVE Najdihojca Dobova so se prijavili na celoletno tekmovanje v športni program Zavoda za šport “Zlati sonček”. Začeli so svečano z obiskom Zavoda za šport občine Brežice. Tam jim je gospod Ivan Geijevič podelil športne knjižice in se z njimi pogovarjal o nalogah programa ter na splošno o športu. Zatem so si ogledali fitness sobo, spoznali, čemu služi in preizkusili svojo moč. Velik užitek pa je bilo igranje “mini” nogometa, kjer so bili odrasli presenečeni nad učinkovitostjo in seznanjenostjo otrok s pravili tega športa. Žal jim je dež preprečil bivanje na velikem nogometnem igrišču in spremljevalnih travnatih površinah. Motivacija za šport in športni program “Zlati sonček” je v skupini velika. Pričeli so z vadbo in opravili prvi izlet.
Marija Stajnko, VVE Najdihojca Dobova
OGLASI

Hladni dnevi,
vroče
ponudbe.
Jesen je tu, a naše ponudbe še vedno ostajajo vroče.
Obiščite svojega Daevvoojevega \ trgovca in pustite, da vam Kaios 2 brezplačno klimo ogreje srce,	°'v
DAEWOO
n:
A %
ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE i TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 | FAX: 07/49-93-241 | GSM: 041/619-455
P.ORRBBNMRIK
Delovni čas: 7.00 -18.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
Avtocenter Rann d.o.o.,
Cest« svobode 37. 8250 Brežice T: 07 4992 300, 4992 313
Ltd
HODfKTJl: 7. VBC KUT 12 IEINO TRAOK^O
Dunajska 129 1000 Ljubjana tel.: 01 5634 840 fax: 015634 850
mio
—A NI ŽE ČAS,
M ZAMENJAŠ GUME?
m % $ m U «kiW!
*>cbica
V hitrih servisih Vulco bomo poskrbeli za primerno obutev ter za razna manjša popravila vašega vozila.
Obiščite nas v naših servisno-prodajnih centrih.
ILBI d.o.o. / Vulkanizerstvo Lukež, Prešernova c. 15, Brežice, tel.:07/499 0081 ILB! d.o.o. / PE Slovenska vas, Jesenice na Dolenjskem, tel.:07/457 4380
HITRISERVIS,ZASRECNOPOT.

JSf <,'0<>'	«/4MM so					
VOZILO	BARVA LET.	KM	OPREMA	CENA					
RENAULT LAGUNA	KOV. SREBRNA	2001	55.000	1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA,...	3.500.000,00 SIT
AUDI A6 2.5 TDI AVANT	BELA	2000	152.000	1. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA, NAVIGACIJA,...	5.200.000,00 SIT
VW POLO 1.0	BELA	1998	65.000	5 VRAT, ELEKTRO PAKET, LITA PLATIŠČA	1.150.000,00 SIT
VW PAS5AT 1.8T TRENDLINE	KOV. ZELENA	2000	78.000	1 LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, RADIO, KLIMATSKA NAPRAVA, l.REG. 2001	3.600.000,00 SIT
SUZUKI VITARA1.6 SIDE KICK	BELA	1992	155.000	4x4, VELIKO DODATNE OPREME, KLIMA	1.050.000,00 SIT
RENAULT MEGANE 1.6 COUPE	RDEČA	1999	60.000	2. LASTNIK, SERVISNA KNJIGA, 1. REG. 4/2000	1.799.000,00 SIT
ŠKODA FELICUA	KOV. ZELENA	1996	130.000	1 LASTNIK	599.000,00 SIT
FIAT PUNTO	KOV. SIVA	1999	63.000	5 VRAT, ...	1.150.000,00 SIT
OPEL ZAFIRA 1.8	KOV. ZELENA	1999	88.000	1. LASTNIK, KLIMA,SERVISNA KNJIGA, RADIO	2.499.000,00 SIT
MARUTI 800 CITY STAR	ZELENA	1996	62.000	5 VRAT, LEPO OHRANJEN	350.000,00 SIT
ŠKODA OCTAVIA 1.8 RS	ČRNA	2001	54.000	1. LASTNIK, RS OPREMA. KLIMA	3.350.000,00 SIT
CITROEN SAXO 1.0	KOV. ZLATA	1997	67.000	1. LASTNICA, 5 VRAT, SERVISNA KNJIGA, RADIO	750.000,00 SIT
CITROEN XARA 1.4	KOV. ZELENA	1997	41.000	1. LASTNIK, ZELO LEPO OHRANJEN	1.150.000,00 SIT
Splošna gradbena dela
Gradnja stavb, zidarska dela, krovska dela
Jože BRSAN s.p.
Hrastje 12, Šentjernej 041-913-259
	
Že razmišljate o poslovnih darilih za svoje partnerje?	
	Morda iščete priložnostna darila?
Imate težave pri izbiri kakovostnih in unikatnih daril?	
Vabimo vas, da si ogledate nov spletni katalog rokodelskih izdelkov priložnostnih daril in spominkov iz Posavja in okolice -
Spletni katalog "ŠKRUA"

www.katalog-skriia.com
Oglejte si ponudbo, naročite izdelke, izrazite svoje želje in z veseljem vam bomo ustregli!
Vsi, ki izdelujete rokodelske izdelke in še niste vključeni v katalog, pa ste vljudno vabljeni, da se nam pridružite in svojo ponudbo predstavite v e-Katalogu. Pišite nam na naš e-naslov: kotolog.skrija@siol.net ali pokličite na 07/490-22-25.
TRGOVINA
IZBIKA
V
Na Cernelčevi 3, Brežice
-	METRSKO BLAGO
-	KOZMETIKA
-	MODNI DODATKI
Alja Kobali, Preižihova ul. 15, Brežice
Radio
©REŽICI
99,7 in 99,9 Mika
Šema
9mv»„ rca.<*
radio-brezicc .st
nkurence!
mali oglasi
Nujno vzamem v najem manjše opremljeno stanovanje ali sobo z uporabo kopalnice in kuhinje v Brežicah ali okolici.
Pokličite 031-827-922 ali 00385/91-525-32-95.
Prodam kuhinjske elemente, pomivalno korito, električni štedilnik, hladilnik ter dve mizi s stoli. Vse je izredno lepo ohranjeno.
Pokličite 07/49-62-255.
Ugodno prodam zakonsko posteljo z zabojem za posteljnino ter kavč, prav tako z zabojem za posteljnino.
Pokličite 07/49-67-803.
	Akcijske cene: -	AKUMULATORJEV TOPLA, -	HLADILNIH TEKOČIN, -	MOTORNIH OLJ PROIZVAJALCA Mapetrol -	IN ZIMSKEGA PROGRAMA PRIKLJUČKOV ZA TRAKTORJE.
Agromehanika Kranj vam ob 10. obletnici sodelovanja s proizvajalcem traktorjev Antonio Carraro nudi traktor TIGRONE 3700 po jubilejni ceni 2.190.000 SIT	\ ali na kredit do 36 mesecev.	
	
na ušahjto Brežgce on Radiu Sevmoca
NAROČILNICA
SAS/AGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek_______________________________
Podjetje(naziv in naslov)____________________
Davčna številka podjetja ____________________
Zavezanec za DDV_____________________________
Kraj___________________
Ulica
Datum
Poštna št. Telefon _ Podpis _
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
V---------------------------------------------------S
Agencija
Utrinek
je agencija za ženitveno
posredovanje moških in žensk iz cele Slovenije za resno zvezo ali prijateljevanje. Če ste osamljeni, pokRate, da skupaj poiščemo partnerja za vašo življenjsko pot.
Tel. štev.: 01/750-31-59 ali 040-791-515.
Prodam jabolka prve kakovosti za ozimnico, sort jonagold in melrosse. Obstaja možnost dostave na dom. Prodam tudi jabolčne krhlje.
Pokličite 07/45-22-093 ali se oglasite pri Jožetu Zorku, Sela 95, Dobova.
Prodam več prašičev, težkih od 25 do 30 kg, ter enega težkega okoli 140 kg.
Pokličite 49-57-237 ali 031-732-986.
Prodam čistokrvne nemške ovčarje in ovčarke, stare 6 tednov, po 20.000 in 30.000 SIT. Pokličite 041-885-282 ali 49-74-000.
kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 30.10., ob 17. uri Sinbad; Legenda sedmih morij, risani, ob 18.30 Dol z ljubeznijo, romantična komedija, ob 20.30 Sleparja, krimi drama; petek, 31.10., ob 17. uri Sinbad; Legenda sedmih morij, ob 18.30 Dol z ljubeznijo, ob 20.30 Sleparja; sobota, 1.11., ob 17. uri Sinbad; Legenda sedmih morij, ob
18.30	Dol z ljubeznijo, ob 20.30 Sleparja; nedelja, 2.11., ob
17.	uri Sinbad; Legenda sedmih morij, ob 18.30 Dol z ljubeznijo, ob 20.30 Sleparja; četrtek, 6.11., ob 17.30 Podli fantje 2, akcijska komedija, ob 20. uri Zona zamfirova, komedija; petek, 7.11., ob 17.30 Podli fantje 2, ob 20. uri Zona zamfirova; sobota, 8.11., ob 17.30 in 20. uri Podli fantje 2; nedelja, 9.11., ob
17.30	in 20. uri Podli fantje 2.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 30.10., ob 19. uri Dol z ljubeznijo, romantična komedija; petek, 31.10., ob 18. uri Na planincah, slovenski mladinski, ob 20. uri Dol z ljubeznijo; nedelja, 2.1 L, ob 18. uri Na planincah; četrtek, 6.11., ob 19. uri Dobri vojak Šverc, krimi vojaška drama; petek, 7.11., ob 18. uri Modri angeli, akcijski triler, ob 20. uri Zgodba o Lili, drama; sobota, 8.11., ob 18. uri Dobri vojak Šverc, ob 20. uri Modri angeli; nedelja, 9.11., ob
18.	uri Dobri vojak Šverc; četrtek, 13.11., ob 19. uri Vsemogočni Bruce, romantična komedija.
Sava Glas, 30.10.2003
nrm
■.'ji m
■izdelava fotografij iz vseh digitalnih medijev ROŽMAN'' metrskih povečav
•LAMUTOVA 16,BREŽICE tel.07/99 90 260 •C.PB.20,BREŽICE tel.:07/99 61159 ^lta n,h

•v -O
% -
• s tudi o proje.s iona I ne. *
m amaterske fotografu* digitalni studio digitalni laboratorij /Vrt/) trgovina fotografski muzej uokvirjanje slik
NRk-V 'tUfr
K J
«4
°‘/‘°Znian@S*0^
v mesecu NOVEMBRU
AMATERSKE FOTOGRAFIJE 13 m X 18

n
'J

cAfa/iočite
07/49-91-250
na/točmfce je cenejši!
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete
ANE KOLMAN
iz Podgorja pri Pišecah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našo drago mamo obiskovali in njen prezgodnji grob zasuli s cvetjem in svečami, darovali za svete maše, nam izrekli sožalje ter nam denarno pomagali. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Brežice. Posebna zahvala govornici gospe Marjanci Ogorevc, pevcem iz Pišec za zapete žalostinke, g. Roguljiču za zaigrano Tišino, g. župniku za opravljen obred, g. Lešu za organizacijo pogreba ter sosedoma Darku in Bertu. Hvala tudi vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
špranje in okenca posavcev
Darijan Košir: "Vložek, ki ga daš v obliki zelo resnega, temeljitega, predanega in profesionalnega dela, se prej ali slej obrestuje!"
Darijan Košir, od 6. oktobra odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic z vsemi prilogami, kijih izdajajo in ob tem izdajajo še edini časopis v Sloveniji, ki izhaja v nedeljo, NeDelo, je po rodu iz Brestanice. Še ne 49-letni strelec pravi, da v spominih na rano mladost, osnovnošolski čas v Brestanici in na gimnazijski v Brežicah zares ni madežev. Leta na Gorici in zlasti na Dvorcu so prepletena z množico razigranih otrok v naselju novih hiš.
Gimnazijski čas je bil zanj v znamenju progresivnosti. “ Bil sem zelo priden učenec in tudi predsednik Mladinske organizacije. Enkrat, ko ni delala kurjava, smo organizirali celodnevno stavko tako, da smo vsi dijaki zapustili šolo. Trenutek je časovno sovpadal s kosovsko krizo, seveda smo doživeli nerazumevanje, vendar pa ni nihče čutil posledic. Zelo dober in zares pozitiven spomin je povezan s prof. Antonom Tasičem, njegova zahtevnost me ni nikoli motila. Kamor koli grem, sadove njegovega dela nosim še danes. Imeli pa smo tudi izrednega razrednika prof. Nika Živiča.”
JLA v Beogradu, na vojnem aerodromu Batajnica, se spominja: ”S sedemnajstimi leti in pol sem bil zanesljivo eden najmlajših vojakov JLA, ker sem osnovno šolo naredil v sedmih letih, šola je imela razumevanje, kar se ne zgodi vedno kar tako. Govorili so mi - “Zar taku decu primaju u armiju?” Dokopal sem se do najvišjega čina, to se zgodi, če pokažeš določeno stopnjo resnosti. Zaradi tega sem bil tudi
nagrajen z enomesečnim nagradnim dopustom za opravljeno delo in po enajstih mesecih sem končal vojaščino.”
Kljub temu, daje okleval med študijem kozmonavtike in arhitekture, je že prav kmalu v gimnaziji ugotovil, da je novinarstvo tisto pravo. ’To zanimanje je šlo skozi šport, ki sem ga spremljal in sem na pamet vedel
vse rezultate. Spominjam se vseh dogodkov, ki sem jih spremljal. Na takratni FSPN, danes FDV (Fakulteti za družbene vede), pa sem ugotovil, da novinarstvo ni samo šport, temveč da ima veliko širše razsežnosti. Diplomiral sem v štirih letih s temo “Razvoj kabelske TV v Sloveniji” leta 1987. Med študijem pa sem se ukvarjal tudi s statistiko in metodologijo družboslovnih raziskav. Imel sem zelo veliko možnost, da ostanem na fakulteti, da se s tem ukvarjam kot raziskovalec ali predavatelj. Pa me je pritegnilo novinarstvo. Potrkal sem na Delo in so mi rekli, da bomo
kar začeli, za začetek nekaj napisali in nekaj prevedli. Po treh mesecih, marca ’88, sem že dobil redno zaposlitev,” se Darijan spominja svojih prvih novinarskih korakov.
Začelje v zunanjepolitični redakciji in tam tudi ostal. Najprej je “filal” luknje. In nadaljevanje: ”Potem mi je nenavadno pomoč ponudila zgodovina, ko se je '89 leta začel rušiti vzhodni blok. Urednik je ocenil, da se bo tam veliko dogajalo in se bo potrebno s tem veliko in resno ukvarjati. To seje tudi zgodilo. Pokrival sem vse dogodke od Madžarske, Poljske, Češke, Romunije do Sovjetske zveze.” Logična pot naprej je bila, da je septembra '92 postal dopisnik Dela iz Moskve. “To so bila najtežja leta preobrazbe za Rusijo, ki se je poskusila preobraziti iz popolnoma zaprte komunistične države v nekaj, kar bi bil poskus sodobne države in so se skoraj končala z državljansko vojno. Tako ostrega tempa v tako težkih razmerah je bilo po štirih letih zadosti,” pojasni svojo vrnitev.
Septembra 1996 se je z družino (ženo Bredo iz Trzina, ki je tudi novinarka, zaposlena v Mer-katorju kot vodja izobraževalne službe, hčerko Aljo - dijakinja Poljanske gimnazije s poudarkom na ruskem jeziku, in sinom Domnom - 3. raz. OŠ) z lepimi spomini na slovensko in rusko družbo vrnil v Ljubljano. Postal je urednik in član uredniškega kolegija, leto dni urejal aktualne teme, od oktobra '97 do oktobra 2003 pa je bil urednik centralne redakcije Dela. “To je pojem, s
katerim označujemo srce časopisa. V tem času sem se v celoti posvetil časopisu. Otroka sta me videla samo zjutraj, očitno pa je moje delo pustilo take sledove, da me je uprava 6. oktobra letos imenovala za odgovornega urednika.”
Ko ga vprašam po življenjskem motu, pove: ”V resni hiši se ti vložek, ki ga daš v obliki zelo resnega, temeljitega, predanega in profesionalnega dela prej ali slej obrestuje. V odnosu do sodelavcev poskušam biti čimbolj odprt in demokratičen. Ni problema, o katerem ne bi mogli razpravljati, so pa tudi trenutki, ko morajo sodelavci sprejeti to, da smo razpravo izčrpali.”
Brestanica in Trzin sta še redka kraja, ki ju družina obiskuje z največjim veseljem. "Starši so upravičeno lahko ponosni na to, kar smo otroci dosegli, pri Koširjevih še brat Matej in sestra Manja. Smo ena velika in lepa družina. Prosti čas v Ljubljani pa Alji in Domnu poskušava z ženo zagotoviti po njunih željah, pa tudi midva si privoščiva kak večer. Poleti in pozimi si trudimo zagotoviti čimveč “miganja” od kolesarjenja do plavanja na morju. Včasih uspem odigrati tudi kakšno partijo tenisa z Domnom. Če gre, pogledam kakšno tekmo v živo ali po TV, saj sem še vedno športni zanesenjak,” še pove ob koncu najinega pogovora Darijan Košir, ki je zavezan pisani besedi v mravljišču največje slovenske časopisne hiše Delo.
Natja Jenko Sunčič
Pozdravljena jesen in - adijo!
Sevnica - Še predenje sneg pobelil zemljo, sta sevniška Kmečka zadruga in Pepi ham v družbi stotine obiskovalcev pozdravila jesen s pokušino mladih moštov, z razstavo domačih dobrot, ki sojih napekle kmečke ženske, s prikazom starih običajev, z jedačo in pijačo in dobro glasbo. Najbolj živahno dogajanje pa je potekalo ob osemnajstih kotličkih, v katerih so priložnostni kuharji kuhali golaž. Še preden jih je strokovna komisija ocenila, so se v degustacijo podali obiskovalci; z žlico so potovali od kotlička do kotlička, okušali, cmokali in se oblizovali, hvalili in nergali.
Bistvo prireditve pa je ob vseh golažih in ostalih dobrotah vendarle v druženju, za kar nam sicer vedno zmanjkuje časa. N.Č.C.
Zmagovalec “golažiade ” - največji kuluir(tudi po postavi) Igor Tomažin, drugouvrščeni Pavle Pinoza in tretji Martin Markelj s pomočniki
Prašič kruli...
Sevnica - Člane in simpatizeije društva Trg je na občnem zboru nasmejal skeč, ki so ga na pobudo Emila Stoparja pripravili in uprizorili priložnostni igralci. Gre za skeč, narejen po resničnem dogodku izpred desetletij, ko je bil eden od sevniških veljakov in županov Ernest Krulej,
pogovorno pa so mu vsi rekli Kruli. Ko je Krule-ja nekega dne srečal sevniški kmet Strnad, je začel govoriti: “Kruli prašič, prašič kruli.” Zaradi tega ga je župan tožil, sodnik pa je nazadnje spoznal, da ni šlo za žalitev, saj je res, da krava muka, koza meka in
Profesionalni sevniški amaterski igralci Praš'č kruli. N.Č.C.
Ko narava ponori!
Koritno, Poštena vas - Ob trgatvi se Marija in Milan Valek s Koritnega nista mogla načuditi videnemu. Na trti sivi pinot je bilo grozdje pisano, posamezni grozdi so zrasli hkrati iz belih in rdečih jagod. Opazila sta celo nekaj jagod, ki so bile obarvane na pol, del belo in del rdeče. Čeprav doslej v svojem vinogradu česa podobnega nista zasledila, je bilo grozdje kljub temu zrelo. Svakinja Cilka pa je potrdila, da je tudi mošt odličen.
Valekovi imajo okoli 5000 trt, narava pa se je poigrala v novejšem nasadu.
Tbdi Kodričevi
iz Poštene vasi so začudeno gledali, ko so na njivi izpulili koren, dolg kar 120 cm. Sin Uroš, ki koren kaže na fotografiji, je povedal, da so se kar namučili z njim, da so ga spravili iz zemlje, in dodal, da se jim je ena korenina pri tem zlomila. Korenja in pese pridelajo več, saj redijo prašiče, sam pa skrbi
tudi za zajce. S.V. Uroš z dolgim korenom
Pisano grozdje na eni trti
Svetnik občine Krško Rajmund VVeber iz Združene liste je bil pri obravnavanju sistemizacije delovnih mest v občinski upravi, kjer je ob županu zapisano “podžupanja”, radoveden ali ta ženska oblika samostalnika zdaj pomeni stalnico. Torej bo Krško tudi v prihodnje moralo imeti podžupanjo. Ana Nuša Somrak, podžupanja, je takoj vrnila žogico s komentarjem: “Tildi za funkcijo župan naj se pripiše “ali županja”!”
V Sloveniji za vsako stvar velja, da jo je treba najprej “krstiti”. Krožišče Trnje je menda tik pred uradnim odprtjem “krstil” SDS-ovec Marko iz Brežic, ki seje z avtom po stari navadi zapeljal kar naravnost in posredi krožišča. Kaj je z avtomobilom in voznikom, nam ni znano, poškodoval pa je robnik, omarico za elektriko ter urejene grede in zelenico. Seveda je njegov manever takoj dobil računalniško ponazoritev, ki sojo pridno delili na uradnem odprtju “preizkušenega” krožišča.
Na Radiu Brežice, ki izdaja tudi SavaGlas, smo proslavili 40. rojstni dan. Ves čas nas poslušalci poznajo kot Radio Brežice, Radio Posavje - Studio Brežice pa smo bili le nekaj let. Od leta 1998 smo ponovno vzeli “za svoje” ime Radio Brežice. Vendar nas nekateri, tudi Občina Brežice, še vedno v pošti naslavljajo po starem. In tako že pet let.
Za vsako bolezen rož’ca rase, pravijo. Tale zdravilni oziroma zdravstveni šopek pa zdravi vse bolezni!
Dr. Božidar Groboljšek v šopku z rožicami - Mojco Švab, Ano Janc in Jožico Habinc
Na Okrožnem sodišču v Krškem je na sojenju neki obdolženec “bral levite” policistom, ki so nastopali kot priče. Dejal je, da so državni uslužbenci, kijih financiramo iz proračuna, zato se morajo temu primemo tudi vesti, ne pa da na sodiščih lažejo, na terenu pa tepejo. S tako policijo ne bomo prišli v Evropo, je bil kategoričen obdolženec.
Kot kaže, so pri nas samo storilci kaznivih dejanj že na evropskem nivoju!
Radio Brežice je dobil novega direktorja. Ena od prednosti novega direktorja je, da mu ni potrebno razkazovati prostorov, mu predstavljati sodelavcev, ker vse obvlada in že vse pozna.
r
ujeli smo...
Ena žlička za enologa Zdravka Mastnaka s
Ena žlička za delodajalca Pepi hama
Ena žlička za
sokrajana Branka
o
Kelemino
C.3
Strokovna komisija pri ocenjevanju golažev - Štefka Vidrih, Karli Rožman, Marija Šutar.
“Podari objem”
Slovenija - Zveza Prijateljev Mladine (ZPM) Slovenije v sodelovanju z vsemi regijskimi ZPM tudi letos organizira dobrodelno akcijo “Podari objem”. Letos zbirajo knjige iz otroškega in mladinskega programa, s katerimi bodo pomagali otrokom iz socialno šibkih družin. Akcija poteka od sredine oktobra do 24. novembra.Osrednja prireditev “Podari objem - bralni kotiček z Jernejem Kuntnerjem’ bo 12. decembra v trgovini v BTC v Ljubljani. S.V.