KATOLIŠKI CKIRKIVKN lalST« Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pnjti za celo leto 4 gl. 20 kr . za pol leta '2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 tri. 20 kr V 'likarniei sprejemana za eelo leto 3 gl. 60 kr..za pol leta 1 el. 80 kr., za \ 4 l»*ta 90 kr.. ako zadene na ta . novembra, god sv. Katarine, 1. 1 ")*">. Pred jezuitskim novieijatom v Rimu stala je večja družba, bled mladenee med njimi — sv. Alojzij, .lemal je slovo od svojih prijateljev, sporočal pozdravila na znance, očeta, mater. Nazadnje je rekel: „Pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta". Ločil se je. Tako je stal pred samostanskimi vratmi ubog plemič: saboj ni prinesel druzega kakor eno podobo s sv. razpelom in brevir. Bil je star takrat 17 let. Sv. Alojzij — bog o sloveč. Stopivši v samostan pričel je sv. Alojzij novo življenje. Pobožnost njegova se je vtcrdila in v redila —- pa tudi njegovo znanje je obogatelo. Kedar govorimo o tem svetniku, radi mislimo samo na njegovo dušno lepoto, ne pa na njegovo vednostim izobraženost. Sv. Alojzij je tudi precej reč vedel. Imel je bistro glavo in seje kaj pridno učil. Zlasti je ljubil modroslovje. Posebno rad je bral od sv. Tomaža Akvinskega. Pri učenji se je deržal pravila: ne učiti se veliko. pa kar se je učil. tega se je hotel naučiti dobro. Vsako vprašanje je hotel rešiti in ga je pretuhtaval toliko časa. dokler mu ni bilo jasno. A ko česa ni vedel, vprašal je za svet profesorje. Knjig veliko ni maral, na mizi imel pa je vedno pri rokah sv. pismo in sv. Tomaža. Ljubil je znanstvene pogovore. Pri teh je bil živahen in nekako oster v besedi, vendar nikdar razžaljiv. Nikoli ni svojega menenja termasto zagovarjal: če je imel drugi boljše dokaze, umaknil sc je resniri. Angeljska nedolžnost. Reka, ki nima prave struge, teče na široko in postane na nekaterih mestih plitva: kedar ji skopljejo tir, je sicer ožja, pa toliko globokeja. Taka je bila pobožnost sv. Alojzija. Dokler je bi! doma, podoben je bil dereči reki. Stopivši v samostan, je začel hoditi po določeni poti, katero so mu višji odkazovali. Otresel se je vseh posebnosti, pognala pa je njegova ljubezen do Boga globoke korenine v serce. Prizadeval si je vsako stvarico storiti s čistim namenom, pazil na svoje počutke, ogibal se vsake priložnosti, kjer bi mu utegnila biti nastavljena zanjka. Tako je prišel tako daleč, da se nam res zdi, da je sv. Alojzij slekel človeško in oblekel angeljsko oblačilo. Prišel je do tega s premagovanjem in zatajevanjem samega sebe. Mi pač velikrat občudujemo sv. Alojzija. Ali ko bi se mi tolikanj trudili, kakor se je ta mladeneč trudil, tudi med nami bi se našlo svetih Alojzijev. Velika se je skazala nad njim milost božja: Bog je gotovo pomogel, da imamo sv. Alojzija, pa Alojzij je tudi sam delal. Tudi pri njem so se spolnovale besede: vojska je človeško življenje na zemlji. Ker se je naš svetnik tolikanj prizadeval za čednosti, nabral si je mnogo skušenj. Vedel je v dušnih zadevah marsikje prav dobro svetovati. Tako n. pr. je govoril, zakaj nam je treba moliti. „Nebeško stebrovje — je rekel — se je poderlo: kedo more meni obljubiti, da bom jaz stanoviten ostal? Svet je hudoben: kedo bo krotil jezo vsegamogočnega Boga? Verniki so mlačni skoz celo življenje in ne store ničesa v čast božjo? Gorje svetovnjakom, ki svojo pokoro odlašajo na zadnjo uro. Take misli nas morajo dramiti, da se vzdignemo in delamo pokoro in služimo Bogu". Lepe misli razvija v nekem pismu do svojega brata Rudolfa. „Pervo je za ohranjenje strahu božjega da vsikdar spoznamo vrednost milosti božje. Ko bi tudi veliko govoril, bi vendar pokazal le neznaten del od tega, kar pripomore milost, ki jo nam Bog podeljuje". „Drugo je, da se te pomoči od -gorej tudi oprimemo. I >obra dela je opravljati ne samo pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi treba". „Priporočujem vam prav posebno jutranjo molitev". Ravno tako nikoli ne pojdite k počitku zvečer, ne tla bi malo premislili, niste li morda čez dan kaj zagrešili. < e se je primeril smerten greh, kar Bog obvaruj, berž storite sklep, da se ga hočete spovedatiu. Sv. Alojzij je menil, da nikakor ne smemo preveč žalovati, če vidimo pomankljivosti svoje; to je znamenje, da sebe dosti ne poznamo, sebe, ki smo le reveži. Kedar je bolnikom stregel, mislil si je, da ima pred saboj Jezusa bolnega in ranjenega. Zjutraj je eno uro premišljeval. Potem je šel k sv. maši in nato je molil rožni venec in brevir. Zvečer je molil po tri ure. Ko je šel ob nedeljah k sv. obhajilu, prihajali so ga gledat ljudje; njegov izgled jih je vnemal k pobožnosti. (Dalje nasl.) Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) IV. Poglavje. O razodenj i. ¿it. Ues je! Imamo sv. pismo čisto tako, kakor se je spisalo, brez naj manje premene. Ze Cerkev, ako se postavi tudi samo kot zgolj človeška družba, podaja za njegovo neoskrunjenost in resnico naj zanesljivejše svedoštvo, ki ga more zgodbina tir jati. Koj od njih početka nam je ta družba te knjige izročila, in ob enem pristavila, da so zares od onih spisateljev, kterih ime nosijo, in da so ti spisatelji bili sami priče vsega, kar pripovedujejo. Isto svedoštvo dajala je brez vsega premena od veka do veka, od zaroda do zaroda blizu stoletij. Se več, imela je vedno za svojo presv. dolžnost, da varuje neoskrunjenost teh knjig, jo brani do kervi in na pravdo kliče one, kteri bi se prederznili jih prenarejati ali ponarejati. Imela je vedno v svojem krilu zaporedoma posvečene in postavljene čuvaje za varstvo predrage si zaloge, ktera hrani v sebi zgodovino njenega začetka, njen nauk nravni in verski in njeni zakonik. Gotovo! človeška vera ne more se opirati na terdnejši temelj, kot je tako stalno in jednako svedoštvo. ko so tako modro osnovane in prevestno spolnjevane previdnosti! Naše sv. pismo je tedaj pristno brez vsega ugovora, ker mu priča naj varnejše sve-dočanstvo človeško; imamo tedaj ravno tiste knjige, ktere so aposteljni izdali, od življenja, nauka in čudežev Kristusovih, kterim so sami bili priče. 24. Uazodenje bo, ako mu vidljiva družba verno ne varuje zaloge, ravno tako brez prida, kakor je zakonik neroden, kterega nobena družba ne sprejme, ne hrani in ne stavi za podlago svojega deržavnega reda. Zategadelj je tudi na svetu vidna družba, kteri je razodetje izročeno. V. Poglavje. O cerkvi. 1. Vidna družba, varhinja razodetja, more biti le kerščanska Cerkev, ker je njena vera edino prava, kar je prej bilo dokazano. Kakor je Kristus le eno vero učil. tako je tudi le eno cerkev postavil*). Ali več ločenih družb, ki druga drugo pobijajo, si prisvaja to slavno ime; kako tedaj iz te množice spoznati ono. kteri gre po pravici ta čast ? 2. Prava cerkev se mora dati gotovo spoznati in najti, sicer ne bi Jezus pod večnim zaverženjein zapovedal, deržati se je in jo poslušati Stili očitna znamnja razločujejo pravo ker-ščansko Cerkev od vseh druzih družb, ki si svo-jijo pravo vernost po sili. Kristusova cerkev mora biti edina, sveta, občna ali katoliška, in apostolj-ska. Edina mora biti, ker vsako kraljestvo razpade. ktero je zoper sebe razdeljeno;-1 sveta mora biti, ker je njen vstanovnik svet in posveče-vanje ljudi njen namen; katoliška ali občna, ker ie Kristus Cerkev za vse narode, kraje in čase vstanovil;") apostoljska, ker jo je postavil na aposteljne in more stati le na njih pravih na-slednjikih. * i 4. Kdina je kerščanska Cerkev, ker ima. dasi po vsem svetu razširjena, vender povsod in vselej 1.) isto vero, 2.» isto daritev .*».• iste zakramente, 4.) istega vesoljnega glavarja. Sveta je l.i ker je njen vstanovnik svet in vir vse svetosti. 2.) ker je in bo vselej njen uk svet, o.i ker verno hrani in deli vsa svetila njej sporočena, 4.) ker ima in bode vedno le ona v sebi imela svetnike in svetnice, kterih svetost tudi božji čudeži poterjujejo. Katoliška ali občna je, t.i ker je bila od kraja in od vselej in bo do konca. 2.) ker se je *) Kristus pravi: ..Na tej porini postavim -v«»j«» Cerk>-v m« svoje cerkve):" in hoče. _«la 1»«» ena čeda in en pa.«tir . J.m 10. i«;.) *| Ako jih pa ne posluša, povej Cerkvi t e pa < eikw i^.• posluša, naj ti ho kakor nevernik in očitni grešnik Mat. 1 v 17 • Pojdite po vsem svetu in o/nanujte evangelij v~>j stvari. Kdor no veruje, bo pogubljen. f.Mair. 1«;. 1 ») Luk. 11, 17. *) Pojdite in urite vse narode. 'Mat. "Jv i;». *) Ti si Peter. t. j. skala, in na to skalo bom pozni d sv.»j«. Cerkev. .Mat. 1«'.. IS.) Obrani ste svetih in domačini I to/ji. zidana na skalo aposteljnov in prerokov. » Ki. "i. 11». -«» širila in se širi po vsem svetu p«» zapovedi božji: „Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelij vsej stvari" .Mark l.Vi. :>.• ker je in bo vselej branila ves nauk Kristusov nepretnenjen p«» naročilu: ..Trite jih vse spolnovati. kar sem vam zapovedal". «Mat. *J*. 20.;*, Apostoljska je. 1. ker seže njen začetek tje do Kristusa in do aposteljnov, 2.) ker je njen nauk apostoljski. .*). ker dohajajo njeni predstojniki. papež namreč in škofje, v pravi, nepre-tergani \ersti od aposteljnov.- Halje nasl. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. • »krožni«-o Le««na XIII o delavskem vprašanji je .Slov«-n«»<-- s št.-v. 140 pričel izdajati in dal !>"d" konečn«« «*elo posebej natisnjeno tistim, ki se zanjo ««glas«*. P««trebno je. da se ta eneiklika prav «>biln«« razširi med SI-«ven«?e. ker to «lelo je silo tehtno, hvaljeno ne le od vs 'i poštenih katoličanov, ampak tudi -d resnicoljubnih drugovercev. zlasti od učenjak« v izin«-«l protestant «v. „Nord. Allgem. Zeitung*1 n. pr. piš": _Pap- ževa en«-iklika mora po vsaki ceni veljati k«.r razglas. kt«-remu gr«- znamenito mesto v zgodovini našega časa. . Ako eneiklika. kakor se bere v množini protestantiških listov, tudi ni določilo „ex « ath' .lra"; vender p" imenu in časti svojega začetnika ima prevzvišen«« veljavo". La vil«« ta časnik priznava «»b enem. kako visok pomen vladni kr-»gi prištevajo tej encikliki. _M«»rkis bes Kirchenhlatt- v Berolinu k temu pristavlja: „Vsesvetni zgodovinski pomen pa je zlasti v tem. da p«>slednjič se je vender mogoča storila «losega nekake edinosti med vsimi poštenimi prijatelji kerščansko-socijalnega reda; dalje, daje pri tem Cerkvi priznan«) en«« glavnih del in sicer v sodelav-nosti z deržavo. ha s«* pri tem na katoliško Cerkev m««ra poseben ozir imeti, je zastavljeno po nekoliko na K», ker Cerkev ima primarne poinočke. odpraviti poglavitno z k», bolo vanje sere. in v tem. da so zdaj poklicani vsi katoličani k skupni rabi cerkvenih pro-tisredkov zoper socijalistiške irudečkarske» zapeljevanja...4* Koliko je tu«Ii r«-s sv. ' »četu Le«:»nu do tega. da se okrožnica «. ineddružhinskem vprašanji povsod razširja. kaže t««, da so 2o. majnika poslali vsem der-žavskim načelnikom p«^ en iztis prezalo vezane en-ciklike. Naj višjim deržavskim glavarjem je bila poslana okrožni«-a z la-tn .r-čnim pismom sv. Očeta vred. Ena k« > je razposlana eii«-iklika i/. Rima vsim rnini-sterskiin pr«*"la i-_'i»iir < a'holic.t t-ri-le-ia t a <|ua«' vcnim ciiltuiii m-Tüi.-t II:. ,-st ton« \crit;(ti-. I...t ,-t tlomi, ilium ti.lei. Ihm- ot t»-ui}>iuiu Ki Lai tan?. 1 t l- :H-t m»- m « K .i.i j^iiii, catiinli. ae uoiiu ii: <(non -n.- caosa nit. r taa Mit» benst». aic ista «cdeMa okiaait. ca» onnmrs it^eretiri se eatMicos «Krivdni ijnmwli tnwii j-.•.<• alirui. uhi ad ratbolitM «--¡iv. n.atur. ndfatt kaCKtko '"'«»it v», i i».I. trn - . i i» • 1 < • i j i u: i. oMt'ii*l«'!v aiid«-at. I'' « n. m «r. ku < .itliolira al. ij.-a -ttk- IVtri apostoli 11 I —'i.-'« «•'»•■- -ua> 1 •••iniijii— * "ii:nu-nen-'»•m -.i.. !.i.,t.in; > \uju-tr.n-. S tem je zares dosti vzroka, da naj to tehtno papeževo delo bere sleherni, ki se šteje rned olikane, tako gg. vradniki. profesorji, učitelji, župani itd. V tem dokumentu je jedro za vesoljni mir, so načela, ki jih tudi naj bolj zviti zvijačniki ne morejo ovreči. Z Iga. (Alojzijevanje. A.) Tukaj smo praznovali slavnost sv. Alojzija slovesno, kolikor možno. 0 tridnevnici. t j ls. P). in 20 rožnika, opravili so otroci sv. spoved in sv. Obhajilo. Vsaki dan jim je čast. g. katehet in kapelan Julij Čuk razlagal življenje tega patrona in varha šolske mladine; za tem je bila sv. maša preč. g. župnika J. Dolenca in lavretanske litanije. V praznik sv. Alojzija zbrala se je zopet šolska mladina, praznično oblečena, deklice belo z venci na glavi, v šoli; od tod šli so v cerkev — kakor prejšnje tri dni — pod nadzorstvom svojih gg. učiteljev. Tu so preč. g. župnik prav spretno in mikavno pojasnjevali podobo sv. Alojzija, spodbujoč mladino k vzgled-nemu. čistemu življenju, zlasti k pridnosti in pokor-korščini; za tem bila je slovesna sv. maša z asistenco in popoldne sl«nresne pete litanije. Radostni hiteli so otroci popoldne po službi božji v šolo, zopet k ginljivi slovesnosti. Bila je soba l. razreda prav okusno okrašena; prišli so tudi sta-riši. čast. duhovstvo, ud dež. šolskega sveta in ravnatelj g. Andr. Praprotnik, udje tukajšnjega in to-mišeljskega krajnega šolskega sveta, in drugi. Pred začetkom slavnosti nagovorili so g. župn. otroke in jim pripročali prelepe čednosti angeljskega svetnika sv. Alojzija. Blagoslovili so nato lepo podobo tega svetnika, katero je kupil naš za šolo blag«j vneti g. predse.lnik Ivan Gams; zraven blagoslovili so tudi za šolski sobi lepi podobi „Kristus na križu". Gosp. katehet Julij govoril je za tem prav jedernato in opominjal otroke, naj se po vzgledu sv. Alojzija pridno učijo, verskega nauka dobro pomnijo itd. Navz«jče stariše spodbujal je. naj otroke radi v šolo pošiljajo. Sledilo je petje in razne deklamacije posameznih učencc ✓ in učenk, kar je stariše jako ginilo. Po govoru g. nadučitelja Trošta ( v katerem se je ined drugim hvaležno spominjal velikega dobrotnika naše šole, pokojnega Matije Pribila, kateri je volil za ubožne učence lepi znesek 3H& glu. 07 kr.) zapeli so otroci za sklep cesarsko pesem. K sklepu razdelil je g. katehet med otroke 315 knjižic z naslovom „Podobica sv. Alojzija" in 3<>o podobic sv. Alojzija. Zvečer so otroci v cerkvi zbrani prejeli sv. blagoslov, in molili litanije sv. Alojzija. Matere s svojimi otročiči so se spominjale o tej lepi prilik dogodbin iz življenja Zveličarjevega in kaj živo bil nam je pred očmi Jezus, blagoslovljajoč nedolžne ot ročice. Jeruzalem. (Dopis.i Pervega majnika, sv. Filipa in Jakopa. je tukaj in v okolici zapovedan praznik, Greki, Armenci. Rusi in Kopti so imeli svoj veliki petek. Cerkev sv. Jakoba, škofa, ki mu je bila glava odsekana, sanetuarium (svetišče) je bila perva patri-jarška cerkev v Jeruzalemu, ena najlepših z belimi in plavimi rožami, bliščečim marmorjem bogato okin-čana, v nji je bilo izpostavljenih mnogo škofovskih initer in kr««n prejšnih časov; pred 200 leti so to cerkev Armenci si prisvojili in uzeli katoličanom. Druzega majnika, vel. soboto Grekov. Armenov in Koptov, popoldne je bila cerkev vsa natlačena od zn-.traj in zunaj. Procesija s svečami je šla pol ure neprenehoma iz cerkve; neki fotograf je fotografiral procesijo, gredočo iz cerkve. Ljudi seje vse terlo po oknih in strehah; v cerkvi je bilo še vse polno dima od sveč, procesija Armenov in Koptov pa je bila že pri božjem grobu. Tretjega majnika, sv. Križa, je bila maša spe-vana z azistenco ne daleč od Kalvarije v 42 stopnic v globoki kapeli najdenja sv. križa, kjer je bila sv. Helena cesarica dala kopati in Jezusovega križa iskati. Tam so križe tudi našli. Po maši je bila procesija z dvojno azistenco iz kapele k božjemu Grobu; pervi azistenci potresali so dečki cvetlice, kakor sv. Rešnj. Telesa dan. Z drugo azistenco nosili so relikvije sv. Križa. Iz kapele je šla procesija k božjemu grobu in okrat okoli božjega groba; v tretjič je šla do Kalvarije, ki je prav blizo božjega groba, in nazaj k božjemu grobu. Relikvijo sv. Križa iz božjega groba so nesli v frančiškansko cerkev. Greki. Armeni in Kopti so zgodaj v jutro imeli opravilo v božjem grobu, (znano je namreč, da razni kerščanski obredi se verstč z božjo službo v kapelici božjega groba i. ta dan je bila njih velika noč; potem ni bilo nič več posebnega. Francoski romarji so prišli 2. in 3. majnika v Jeruzalem. Bilo jih je 300, duhovnov 150 in med njimi 2 škofa, eden iz mesta Tula in eden iz Lu-ksenburga. Francozi namreč nabirajo celo leto milo-dare za ubožne romarje „peregrine". Letos so nabrali do 27. aprila 50.450 frankov. Ti romarji imajo na svojem parobrodu kapelo in vsaki dan eno mašo z azistenco in več druzih maš, ker je bilo toliko duhovnov; od jutra do večera je izpostavljen« » sv. Rešnje Telo in pope vajo celi „officium". Škof iz Luksenburga so imeli 18. apr. sv. mašo pri lazaristih, in škof iz mesta Tula pri frančiškanih v Aleksandriji in v Kairi. Obiskali so v Egiptu svete kraje, kjer je stanovala sv. Družina, Jezus, Marija in Jožef. Verni vsi se v Aleksandrijo so se odpeljali v Kajfo, iz Kajfe na goro Karmel; na ti gori imeli so Luksenburški škof pontifikalno sv. mašo. 25. apr. so bili v Nazaretu, potem na gori Tabor; šli so dalje k Tiberiškemu morju (jezeru», v Kaferinaum v Kano-galilejo. nato zopet v Nazaret. od ondod njih do 200 nazaj v Kajfo in na parobrodu v Jafo, iz Jafe pa v Jeruzalem. V Jeruzalem so dospeli 2. majnika v jutro in škof iz mesta Tula z njimi. Iz Nazareta po suhem skozi Samarijo jih je pa prišlo 100, po naj večem sami duhovni in škof Luksenburški z njimi. Prihajali so jezde na konjih 3. majnika okoli oih dopoldne; šli smo jim naproti ter spremili jih do hospica francoskega. Vikarij iz velike župnije v Parizu, še mlad oOletni gospodje na potu z Galileje v Samarijo umeri. Deset let je že. odkar so pričeli Francozi v večem številu prihajati v Jeruzalem na božjo pot, in vsako leto čez 0 metrov dolg, velik križ seboj pripeljejo in ga odpeljejo nazaj na Francosko. 4. majn. so šli vsi skup s procesijo okoli božjega groba, in patrijarh jih je blagoslovil. 5. majn. so zopet obiskali in posebej ogledali baziliko božjega groba. 0. majn. so obiskali grob Marije De v. v dolini Josafat vert Getzeinani, in vernili se nazaj po dolini Jozafat. in in Siloe. T. majn. imeli so na oljski gori sv. mašo na svetišču vnebohoda Jezusovega in obiskali so samostan karmelitaric. kjer je Jezus očenaš učil. in pa svetiče. kjer so aposteljni vero zložili. >. inajn. je bilo obiskovanje in sv. maša pri sv. Ani. v mestu in na kraju, kjer je Jezus kervavo bičan bil. blizo Ratisbonove naprave. i», rnajn. odrinili so v jutro v IJetlehein. obiskali svetišča, mesto rojstva Gospodovega, trato pastirjev, ki so angele pri rojstvu Jezusovem videli, in na večer so se vernili nazaj v Jeruzalem. 10. majn.: Obiskovanje sam »stana dominikanov. grobov kraljevih, jame Jeremijeve. patrij trha. 11. majn. maše na kraji, kjer so Jezusa bičali in obiskovanje Omarjeve rnošeje. kjer je nekdaj stal .Salomonuv tempelj. Najlepši musulminska mošeja je v M-ki, za Meko pa v Jeruzalemu: leta ima veliko kupolo, je okrogla, sp laj ni nič posebnega kakor pregernjcni tepihi; v in j.sej o pustijo iti le brez čevljev na nogah, samo v nogavicah. Zgoraj je kupla in spodaj okoli kupole je vsake verste mozaik, veliko zlata. kakor de-manti se sveti. Prostor je ta naj večji in naj lepši v Jeruzalemu, na kterem je stal Salomonov tempelj: tam so bile „Porta d'Oro". zlata vrata zdaj sozidana (Konec nusl. Peš-polovanje z Juga skoz Slovenijo v Kini. (Dalje.i Popoldne ob 3eh so bile kanoniške-cerkvene večernice v koru velike prezbiterije. Potem pa ve-černice v sv. Marijini hišici na sledeči način: Kanonik in varh sv. hišice pride v roketu in štoli. ide k čudežnemu kipu Device Lavretanske in I'.ožje Matere v krasnem tronu nad ognjiščem, v koncu sv. hišice za oltarjem. Briše prah raz sv. kipa 111 dragocenih darov in olepšav, ki so okolo sv. podobe bi. Device Marije. Med tem opravilom moli lavretanske litanije. mnogokrat ponovi „Salve Regina*. Češčena Kraljica Mati milosti, to pa za mnogotere osebe m potrel»e. mnogokrat rAve Maria", Češčena Marija itd Naposled pa angeljevo pozdravljenje. med tem poz Iravlj -njein zvoni zvon na Marijini sv. hišici, čegar glas dušo in serce prešinja s sv. spoštovanjem skrivnosti včlo-večenja Božjega, ktero se je v ti sveti hiši-a d »godilo. Za sklep pa trikrat: Čast Očetu. Sinu in sv. Duhu itd. Verno ljudstvo v sv. hiši--i. pobožno in iskreno odgovarja. Sedaj začno čč. redovniki sv. hišico pometati. snažiti in mnogobrojnih zlatih svetilk luči popravljati, ktero poslednje se tudi ob eni popoldne opravi. Potem se pred mrakom sv. hišica zapre. Sedaj oglejmo nekoliko velikansko in veličastno baziliko, cerkev v kteri stoji sv. hišica Marijina. Zidana je bazilika v podobi gerškega križa, v korinško romarskem slogu. Mogočni stebri delijo jo v tri ladije. V sredinji podobe križa nosijo osmeri orjaški stebri velikansko kupolo, na osiiieru-voglat.m vzvišenem prostoru; med osmerimi stebrov i stoji pod veličastno kupolo presv. hišica Pred svetu hišico so dalje cerkvene ladije; vsaka ima svoj vhod z veleumetniini bronastimi vrati, na kteri so svetopisemske dogodbe starega in novega zakona izbuknjeno vlite. Z vsake strani sv. hišice je povprečnica v podobi križa, zadaj sv. hišice pa vzglavnica križa; to so tri kapele, vsaka v tri ladije predeljena, ktere činij • cerkvi podob*• gerškega križa. Vsi trije skoivi teh kapel so zopet razviti v tri polokrožne kapele. Vsaka t..:h treh kapel bila bi sama za sebe prostorna in obširna cerkev. V glavni kapeli je prezbiterija s kanouišKuui sedeži in biskupsko stolico. Kamor koli ides v cerkvi, od vsih krajev vidiš sv. Marijino hišic », k kteri Vodijo krog in krog osmo-vogla to vredene kamcuite stopnice 1—5 stopnic na vzviš. Na tem vzvišenem os«m-vo-gelnem prostoru stoji sv. hišica še jedli" marmorno stopnico višjem čvetero vogel nem mestu. Ta stopnica okolo presvete hišice je globoko v dva proga, tira, vglobljena in zdersana od golih kolen romarjev, v terdi kamen, beli marmor, kteri pobožno na kolenih hodijo krog sv. hišice. Vse notranje v cerkvi so prenavljali in preopravljali krasno, umotvorno, dostojno in veličastno že takrat za veliko slavnost šeststoletnice, odkar bila je presv. hišica čudežno v Loreto prenesena; to se bode slavilo leta 1-SJ2. V stranskih dolzih ladijah — v kapelah počez-nega in vzglavnega križa-skonceh, v teh vsaki so po trije krasni marmorni oltarji. Vseh skupaj 21. Devet oltarjev je Božji Materi posvečenih. Vsaki oltar ima svojo kapelo, razun onega, ki je v srednji ladiji pred sv. hišico; krasne in umotvorne so ss. podobe na oltarjih, sostavljene iz mozaika. Sv. Marijina hišica je od zunaj obdana z vele-krasno in zelo umetno marmorno olepšavo, tako, da je presv. hišica stoječa, bi djal v marmorni hiši!? na tej vnanji marmorni hiši iz naj belejšega marmorja. Xa vseh četverih vnanjih stenah so velike podobe, ktere predstavljajo: Oznanjenje Mariji in včlovečenje Sina Božjega, rojstvo Marije Device, zaroko Marije s sv. Jožefom, presv. Družino v Nazaretu, rojstvo Kristusovo. tri Modre darujoče Jezusa v tempeljnu, smert in vnebovzetje blažene Device, Marije prenašanje sv. hišice po angeljih. Vmes v vdolbljinah so kipovi prerokov in Sibile. One perve predstave so vse veleumno in krasno izbuknjeno marmorno delo. Kipovi zasebni istotako marmorni umotvori. V tej marmorni vele krasni hiši stoji prava sv. hišica Marijina, ali enako, da se marmorne ne dotika, temuč je 2 pni ca prostora vmes. Sveta hišica je v «»nem prostem stanu, kakor je bila pervotno. Zidana je iz rudečkastega obdelanega kamna, opekne velikosti, ni ometana ne izolikana. Dvoje vrata so ji pridelane; pervotne so jedne. lina tri okna visoko v stenah; a male so. Ognjišče je bil«, na tleh v votljini. sredi skončne stene. Brezmadežna Devica. Božja Mati. nebes in zemlje Kraljica, perva za Bogom izmed vseh stvari, bivala je na zemlji v ti revni priprosti hišici. Kuhala je na tleh. kakor je š" dandanes po vzhodnjih deželah običaj. Bila je ob jednem: Devica. Božja Mati. dekla in go.-podinja. — Snažila. pometala, prala. predla, šivala in vezla je Ona. ki je sedaj Kraljica angeljev in svetnikov, a tudi naša Mati Gospa in Kraljica Dragi kristijani! To nam je vzor in izgled. Živo ira po-mišljujmo in nasledujmo! „Moja duša poveličuje ' ¡ospoda. in se veseli v Bogu. mojem Zveličarju. ker se j.> o/erl na nizkost svoje službenice, dekle"' itd.: tako p« la Devica Marija v svoji slavni pesmi. Ponižnost, nizkost v mišljenji, v sercu, v obnašanji in govorjenji; ponižnost, nizkost, v obleki, v jedilih in stanovanji: to je Bogu ljubo, to |e iastnost Devic»? Marije. Ponižnost in nizkost je njo povikšala čez vse stvari v nebesih in na zemlji. Ponižni, prosti bodimo tudi mi v vseh rečeh! V tej revni priprosti sveti hišici izvolil je vsemogočni Bog se včlovečiti in na zemljo dojti. V siromašni, priprosti, podzemeljski štalicije najvišji, neustvarjeni Sin Božji hotel rojen biti. Siromašno, ubožno. pri-prosto je živel na zemlji Bog-človek in umeri, obleke oropan in obdan z bolečimi ranami, na križu razpet! 0 ponižnost! 0 nizkost! 0 sv. ubožtvo! Smo li mi Kristusovi in Marijini, ako njima nasprotno živimo, se prevzetno obnašamo in ravnamo ? (Dalje nasl(- Razgled po svetu. Anglija. (Katoliški in anglikanski misijonarji.) Eden Angležev, ki je mnogo let živel v vzhodnji Aziji, v „Truth-i" pravi med drugim: „Dokler sem živel v Kini, nikoli nisem poznal kacega Kitajca, kteri bi se bil spreobernil k anglikanski cerkvi! Ali pač, čaki — ko sem bil nekoč kitajskega služabnika zasačil pri tatvini, se mi je predstavil kot spreobernjenca in verskega tovariša. Ako se sploh kaj verskega doseže na Kitajskem, store to katoliški misijonarji, nikoli pa n<_ anglikanski. Dasiravno sem sam anglikanec in ne katoličan, bi vender našim duhovnom svetoval, da naj se zgledujejo nad katoliškimi mašniki. Ti poslednji so brez izjeme olikani možje, pa ravno tako skromni kakor olikani..." — Tako razkolnik o katoliških duhovnih; kako pa pri nas marsikteri psevdoliberalen katoličan?! Švica. (Skerb za odgojo dobrih učiteljev.) Po več švicarskih kantonih se učitelji odgojajo v vseskozi nekerščanskem duhu, kar je zanje same in za mladino naj veči škoda. Torej so pred kakimi 12 leti pošteni katoličani vstanovili katoliško učiteljsko semenišče, ktero se je v začetku imelo boriti z mnogimi zaderžki; zdaj pa je že dobro pod-perto in vravnano. Štelo je poslednji semester v treh razredih 215 učencev iz 0 kantonov, in prestali so častno svtje poskušnje. Troški se zmagujejo z rado-voljnimi darovi. — V vzhodnji Švici je za leto isi'2 nasvetovan velik švicarski katoliški shod. V Kairi zidajo oo. jezuiti novo cerkev, ki se že doveršuje; bode pa ta najlepši cerkev v Kairi in tudi še v celem Egiptu. V Betlehemu so osorni gerški razkolniki sv. Rešnj. Telesa dan napravili velik hrup, segajoči v pravico katoličanov, ko so tiščali v sveto duplino po stopnicah, kjer imajo pravico hoditi le katoličani, in prišlo je do hudega tepeža. ker so katoličani branili svojo pravico. Po taki poti so prešerni razkolniki že mnogo svetišč ugrabili katoličanom, najprej si prigrabijo kak kosec od svetišča, poslednjič pa si popolno pravico prilast»'. Iz Svete dežele. V Jalti je kustos Svete dežele 24. maja blagoslovil novo samostansko župnijsko cerkev. Godilo se je to med veliko slovesnostjo, če tudi je bila cerkev samo blagoslovljena, ker v Sveti zemlji se cerkve navadno ne posvečujejo, ampak le blagoslavljajo. V predvečer so cerkev in samostan slovesno razsvetlili, v nedeljo-večer so tudi na morji napravili izverstne umetne ognje. Godbo in pevce so imeli iz Portsaida. Reveži vsih verstev so dobili miloščine o tej priliki. Trioleti. I. Res. geršega na svetu ni. Kot je brezdelnost in lenoba, Saj vsa iz nje izhaja zloba, Res. geršega na svetu ni, Najlažje lenega hudoba V dno brezna pahne, pogubi; Res, geršega na svetu ni, Kot je brezdelnost in lenoba. Zato del ujmo, dok je čas. Za Boga in za dom premili, Tolažimo nadložne v sili; Zato delujmo, dok je čas. Tam nas objel bo rajski kras; Na vek se bomo veselili: Zato delujmo, dok je čas. Za Boga in za dom premili. II. Oj krasen je pomladni cvet, Kak tužnega duha raduje! Oko vedri, in up daruje; Oj krasen je pomladni cvet! Kako serce mi povzdiguje Do Njega, ki je vstvaril svet: Oj krasen je pomladni cvet. Kak tužnega duha raduje! Pomladni cvet, oj ti mladost. Brezgrešna še in Bogu mila. Da v Božji milosti bi klila; Spomladni cvet, oj ti mladost! Oj varuj, da ne bo zvenila Te merzla slana, grešna zlost! Pomladni cvet, oj ti mladost, Brezgrešna še in Bogu mila! Radoslav. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec juni (rožnik). a) Glavni namen: Ljubezen d<> križa. b) Posebni nameni: 00. Spomin sv. P a v 1 a. Katoliški inisijoni. Vse doposlane in n«- še uslišane prošnje. Meseca rožnika uinerli in kteri bodo mesca ml. serpana umerli udje molitvenega apostoistva in Serea Jezusovega bratovščine. Nameni za mesec julij (mali serpan.) a) Glavni namen: KerŠčanahi zdravniki. b) Posebni nameni: 1. S. Martin. Ta in vsak dan mesca vse naznanjene, pa še ne zaznamovan«* ali nenadne zadeve. Delavsko vprašanje. 1'mirajoči in smertno bolni. 2. Obiskovanje Marij e D. Več razpadlih Marijinih svetišč. Dobri značaji planinskih pokrajin v hudi nevarnosti zaradi prihoda ptujeev. 3. S. Hi j a c in t. „Duhovni in obhajanep. Varstev pred kugo. sušo, strelo in točo. Duševno in telesno bolni. 4. S. lirik odstranitev javnih pohujšanj. Velike kupčij ske in denarne skerbi. Vee zaradi pijančevanja očetovega oin-srecenih družin. 5. Praznik pres vete K e r v i. < »hranitev sad« »v Alo,-zijeve slovesnosti. S kervjo Kristusovo odrešene duše na potili večnega pogubljenja. 6. SS. Ciril in Metod. Slovanska ljudstva, liaz-širjevanie družb treznosti. Na živcih bolni iu dušni iiiračueži. 7. S. Vi I iba l d. Kerščanska čujeiiost proti krivim prerokom v besedi in pismu. Več stavb eerkvñ Jezusovega Serea S. S Elizabeta. Družinski mir. V stanova katoliških posojilnih, knjigaren in bralnih društev. Stanovitnost v hudih zunanjih in notranjih skušnjavah 9. S. K i li j a n. Škofovska vizita< ijska potovanja. V«- težavnih skušenj. Zaželjena premestitev. Prepiri za premoženj.-. 11». Sedmeri bratje m u č e n i k i. Razširjanje iu okrepčevanje katoliških delavskih društev. Zertve krive priseg,-in oderuštva ^Dalje pasi.> II Bratovske zadeve N. lj. Gospé presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. O. pivsv. .|e/u>«»\>^a Serea, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Ilermagoia iu Fortunata, naših angeljev varhov in vsili naših patronov |5..¡» dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad iu bivzverstvo. prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne grehe iu velike nesreče. — Lahkomišljena in kletviuji odana oseba za spreobrnjenje. Mati prav goiece priporoča zniešanega sina za pomoč v dušnih in telesnih potrebah. Zahvala. Na potovanju bil sem ravno nad praznika pn>\ . Ilešnj. Telesa" tek. I.. kar me napade neka prav nevarna Indezen. pri kateri nikakor človeške pomoči upati ui bilo: kličem v pomoč preblaželio Devico Marijo. ..P.mioč kristjanov- na liivz-jah in obljubim ako mi bo na N|eno priprošnjo v tem žalostnem stanju hitro pomagamo, da hočem to milost v zahvalo iu v pospeševanje zaupnosti do „Marii^pomaiMj- na lir.-zjali očitno naznaniti in ker sem bil že v nekterih urah pot.-in resnično uslišan, štejem si tora i v sveto dolžnost obljube spolniti. ter prosim tedaj slavno vo dništvo „Zgodnje Dani< e." naj blagovoli mi tej želji vstreči in te verst;«e v svoj vele-spoštovau. list sprejeti. I. Z..... Listek za raznoterosti. 0 prelepih Alojzijevih obhajanjih sin-, dobili prav spodbudljivil in prelepih dopisov z raznih krajev : prinese jih „Danica" prihodnjič, ker za ta list jo bilo prepozn«». Prav serčna zanjo blagim dopisnikom' Presvitli cesar so darovali frančiškanskemu samostanu na Tersa tu Joo gld. Rimski Katolik, III. tečaj. zvezek je na svitlem. — Vzemi in beri tudi ta zvezek, kakor prošnje, ako ti je do resni'e. Ne imenuj po nepridnem Božjega imena. Pri gospodarju Vargi v mesta Košioah na «»;_rerskem so op. Došl'1 > tem j«»dj i^om. Vi lo. maja pri večerji imeli kot gosta Jožefa Novaka, zidarskega mojstra. P«» večerji so začeli kvartatiNovak, domači gospodar Varga in starejša hči njegova. Zunaj je bliskalo in germelo. Domača gospodinja se je v obližji kvartalcev pokrižala vselej, kadarkoli so je zabliskalo. Zidar Novak jo s smehom povpraša: „(Vinu tov Gospodinja je odgovorila, da pokrižati se j»- stara krščanska šega. s katero poprosimo, naj bi nas Bog obvaroval pred nesrečo. Novak se je za-krohotal in rekel, da bi to za njega bila največa sreča, ako bi ga strela zadela. Komaj da je zidar bil izgovoril besede, zabliskalo se je in strela je stresla poslopje, ugasnila v sobi luč, omotila ljudi. Domače osebe so se zopet zavedile. Ko so bili napravili luč, ležal je Novak na tleh — mertev! „Domoljub*. Tri znamenite igre so med drugim v Ljubljani povzdigovale Alolzij«vo 300letnico: dijakov v Al o j z i-jevišču, notranjihšolaric pri gospeh uršuli-naricah. in dečkov v M ar ijani šč u; poslednja se bo ponavljala prihodnjo nedeljo ob 5 i h popoldne; kar se tiče cerkvene slovesnosti, storilo se je za šolsko mladino veliko po raznih cerkvah; pri sv. Obhajilu je bilo v nedeljo zlasti v uršulinski cerkvi silo veliko število ženske mladine. — Bog daj prav veliko sadu, delalo se je za to priliko po vsem katoliškem svetu res silo veliko. Dobrotni darovi. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Selit Vi.I na 1 Ljubljano zopet 11 gkl. — V avta vas 9 gld. 50 kr. — Dolenja vas 20 gld. 50 kr. — Orni verh nad Polh. Uradeeni 10 gld. — Zapoge 5 gld. 37. kr. — Stari log zopet 4 gld. 70 kr. - Berdo IS gld. 20 kr. — Toplice 22 gld. 10 kr. — Soteska 5 gld. 87 kr. — Dolina 8 gld. — Yini<-a 17 gld. 7!» kr. — Topla reber 14 gld. — Horjul 31 gld. — (-irkuica 35 gld. — S**lo pri Kamniku zopet 1 gld. 20 kr. — Vreme 7 gld. 35 kr. — Studence 19 gld, 50 kr. - Bohinjska Bistri.-a 30 gld. 20 kr. — Podbrezje 23 gld. 25 kr. — St. I rska gora 3 gld. — Smihel pri Žužemberku 9 gld. »»0 kr. Za dijaško mizo: Prečast. go>p. župnik Jane/, Potočnik 3 gld. Za sv. Deti ust vo: Č. Br. Rili. Kunst 2 gld t»5 kr. — Marjeta in Adele Koblar 1 gld. Za Marij a niš če: Čast. go?p. Anton Kukelj 4 gld. 80 kr. — Č. g. dr. J. Svetina 5 gld. — Neimenovana 10 gld. — Gospa Brankova 10. gld. Za afrikanski misijon: A. Merhar 1 gld. — <*. lir. Rih. Kunst 1 gld. VABILO k naroeevanju na katolisko-cerkveni list ZGODNJO DANICO" za drugo polovico leta 1891. Kteri blagih naročnikov ali naročnic niso bili naročeni za celo leto, ali kteri žele na novo pristopiti, prosimo da naj brez pomude blagovolijo poslati naročnino do založnikov: „Jožef Blasnikovih naslednikov", kar se naj pripravniše zgodi po poštnih nakaznicah. — „Danica" naša ima že svojih 44 let (koliko več pa še-le njena zavetnica na nebu in nad nebom!); vender je še zmeraj «zgodnja", čversta: ozirajte se na njo; ne bo Vam žal, predragi Slovenci! Naročnina znaša: Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr. 7, pol „ „ ,, 2 „ 20 „ V Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. 00 kr. „ „ pol leta 1 „ 80 „ „ 'A leta — „ 90 „ Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr. Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani." Vredništvo in založništvo.