uBJSDHurrvo m oprava: ljubljama, pi
izključno za8top0tvo sa Oftui te Kraljevine Rali*
UNIONS PUBBLICITA ITALIANA &. A_ MILANO
A ULJCA * —
AMA ESCLUSIVA : ROM
1» pubbacKa M ITAIJLANA a
Violenti combattimenti sul fronte della Calabria
Un coittingente britannico ributtato in mare — Un incro-ciatcre gravernente colpito, nirmercsi battelli affocdati
COM.MANDO   SI PREMO  — Bollettino
di pm-rra \r. 1198:
Sul fronte della Calabria il nemico, sot-to la prctczionc di grosse formazioni ae-rre, ha intcnsificato 1'afflusso delle truppe r dei mezzi corazzati cd e pcnetrato ncilo immctiiato retroterra occupando alcune localitu tra Palmi e Ba^nara. Le forze della difesa. d< po aver ributtato in mare un primo conilgemte britannico sbarcato. han-no dovuto arretrare.
Violenti combattimenti sono in corso nella zona ad oriente di Bagnara e sui con-trafforti delle montagne d'Aspromonte.
Velivoli da eaceia e d'assalto italiani e germanloi attaccavano mezzi da sbarco. re-parti in movimenti ed elementi eorazzati: un inerociatore era fravemonlc colpito da bombe e numerosi battellj venivano af-fondati.
Tncursioni sono state compiute sulle pro-vincie di Napol i. Brindisi, Taranto e su Terracinn dovp sli aviatori avversari bom-bardavano il eentro urbano e mitra^liava-no la popoiazione causanđ-) ingenti danni e numerose vittime. Nelle operazioni della ciornata 5 aeroplani nemici risultano ab-battuti.
Generale   A m b r o s i o.
COMMANDO SLPREMO — Bollettino di Huerra Nt. 1197:
Le forze anirlc-amerieane. preeedute da violenta preparazione di artigiicria attuata dalle numerose batterie schierate sulla co-sta Siciliana ed appoggiate dal fuoco della fletta e della preponderante aviazione, sono riuscite ieri a costiluire alcune te>te di sbarco sull'estrema rrsrione meridionale della Calabria.
Dopo aspri combattimenti in cui pravi perdite venivano infitte al nemic * dalle truppe della difesa con il coneorso deli* arma aerea. Villa San Giovani. Reggio Calabria e la zona di Melito-Porto Salvo dovevano essere sgombrate.
Velivoli avversari hanno effcttuatn incursioni sulle localita delle provineie di Napoli. Catanzare e Salcrno; anehe Sul-mona e stata bambardata.
La caccia italo-tedesca ha abbattuto in ripetutj scontri 16 ai>pareccbi ed altri 5 risultano distrutti   dalle   batterie contra-
eree.
Un bombardiere inglese si e inabissato nelle acque delTisola dj Coo (Egeo) colpito dal fuoco delle artiglierie.
Generale  A m b r o s i o.
Srditi boji na kalabrijskem bojišču
Britanski oddelek vržen v morje — Sovražna križarka močno poškodovana, Številni čolni potopljeni
Vrhovno poveljništvo. — Vojno poročilo št. 1198:
Na kalabrijskem bojišču je sovražnik ob podpori velikih letalskih skupin ojačil dotok čet in oklopiuh sredstev. Premik iiil je v neposredno zaledje in zavzel nekaj krajev. Med Palmijem in Bagnaro so se morale obrambne sile, potem ko so vrgle v morje britanski kontingent, umakniti.
Siloviti boji so v teku vzhodno od Bajrna-re in na pobočjih pogorja Aspromonte.
Italijanska in nemška napadalna in lovska letala jo napadala izkreevalna sredstva, oddelke na pohodu in oklopna sredstva. Bombe so hudo poškodovale neko krl-žarko, številni čolni pa so bili potopljeni.
Nasprotnik je izvršil letalske napade na pokrajine Neapelj, BrindlzL Taranto in Terraeino, kjer so nasprotnikovi letalci bombardirali mestna središča in obstreljevali s strojnicami prebivalstvo. Povzročili so ogromno škodo in številne žrtve.
V operacijah tega dne je bilo zrušenih 5 sovražnikovih letal.
General AMBROSIO
Vrhovno pove!jništvo. — Vojno poročilo St. 1197:
Angleško-ameriškim oboroženim silam, pred katerih nastopom je bilo zabeležiti silovito topniško pripravo, izvršeno po številnih baterijah, razvrščenih na sicilski obali, in ki so bile podprte z ognjem bro-
dovja in nadmočnega letalstva, se je včeraj posrečilo ustvariti nekaj izkrcevalnih oporišč na skrajnem južnem področju Ca-labrije.
Po srditih bojih, v katerih so bile sovražniku prizadejane hude izgube po Četah obrambe ob sodelovanju letalskega orožja, je bilo treba izprazniti Villo San Gio-vanni. Reggio Calabria in področje pri Melitu-Porto Salvo.
Sovražna letala so izvršila letalske napade na kraje v pokrajinah Neapelj, Ca-tanzaro in Salerno; tudi Sulmona je bila bombardirana.
Italijanski in nemški lovci so v ponovnih spopadih sestrelili 16 letal, nadaljnjih 5 letal pa so sestrelile protiletalske baterije.
Neki angleški bombnik je strmoglavil v morje pri otoku Coo (Egejsko morje), potem ko je bil zadet od topniškega ognja.
General Ambrosio.
Vojvodin ja d'Aosta za prebivalstvo Neaplja
Neapelj. 4. sept. s. Nj. Vis. vojvodinja D'Aosta, mati. ki se je takoj po ozdravljenju vrnila v Neapelj. je izročila prefektu 10.000 lir za prizadete ob letalskih napadih. Prefekt se je vojvodinji zahvalil v  imenu   neapeljskega prebivalstva.
Močni sovjetski napadi v hudih bojih zavrnjeni
Velike človeške in materialne izgube sovražnika — Pet angleških brzih čolnov utučenih v Kanalu
noć so sovjetski bcmbn'ki ponovno napadli Kotko in Hamino. Protiletalsko toprištvo jih je prisililo, da so odvrgli bombe izven bivališč in da ni nastala škeda.
Sovjeti so v soboto izgubili 349 tankov
Berlin, 5. sept. s. Iz pooblaščenega vojaškega vira poročajo, da so Sovjeti 4. septembra izgubili na vzhodm fronti v celoti 349 tankov
Ponesrečen angleški napad na nizozemsko pristanišče
Berlin« 6. sept. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava, da je davi skupina 30 Spitfirov in 4 dvomotorerkov ponovno napadla iz nižine z bombami in letalskim orožjem ladje, pripadajoče nemški rečni plovbi v nekem nizozemskem pristanišču. Obrambni ogenj z majhn;h čelnev je napadalcem preprečil osredotočenje sil in tako ni bila nobena lac!ja hudo poškodovana. Tudi v pristanišču je bila škoda neznatna. Potopljena pa je bila neka majhra nizozemska jadrnica izven pristanišča. Protiletalska obramba je sestrelila eno dvomo-torno letalo in en Spftfire, v katerem se je nahajal poveljnik sovražne skupine
Američani ubijajo francoske delavce
Pariz, 5. sept. s. Ameriška letala so bombardirala na področju   Bethuna delavsko naselje Maangerbe. Bilo je 25 smrtnih žr tev in 50 ranjenih med francoskimi delavci. Naselje je bilo skorni popolnoma poru Seno.
Iz Hitlerjevega jrlavnega stana, 5. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Obrambni boji na jugu in v sredini vzhodne fronte so se tudi včeraj nadaljevali ves dan.
V Doneski kotlini« zapadno Harjkova in pri Sevsku so bili v hudih bojih zavrnjeni močni sovražnikovi napadi.
Pri ponovnih brezuspešnih sovjetskih poskusih prodorov zapadno od Kirova in juinozapadno Bjelija je utrpel sovražnik posebno hude izgube oklopnega orožja in ljudi.
V Finskem zalivu so mornariške obalne baterije z otoka Titers potopile en čoln za iskanje min in hudo poškodovale se enega. Nemške lahke pomorske enote so v istih vodah sestrelile 4 sovjetske bombnike.
■Na Kalabrijskem polotoku izkrcani angleški oddelki so mogli včeraj samo nebistveno razširiti svoje predmostje, čeprav so jim stali nasproti samo šibki nemški in italijanski oddelki. Pri letalskih napadih na sovražne izkrcevalne sile so nemška brza bojna letala dosegla bombne zadetke velikega kalibra na sovražni križarkL
Pri letalskih napadih na nekatere kraje na zasedenem zapadnem ozemlju so bile povzročene v stanovanjskih predelih napadenih mest znatne izgube med civilnim prebivalstvom in razdejanja na poslopjih. Sestreljenih je bilo 5 sovražnih letal.
Zaščitne enote vojne mornarice so potopile v pretekli noči pred severno francosko obalo Rokavskega preliva 4 angleške brze čolne, petega pa s streli zažgale.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 5. sept. s. V zadnjih 24 urah so ftaske patrulje na aunuški fronti uničile zaklone in ofenzivna gnezda s posadkami kakor tudi neko sovražno opazovalnico. Na fronti vzhodne Karelije so bili v odseku ožine Maa**Tk"aje spopadi s finskimi patruljami. Finski lovci so sestrelili v borbi velik hidroplan tipa   »MBR-2«. Preteklo
POGREBNE SVEČANOSTI V SOFIJI
Ogromna udeležba ljudstva iz vseh pokrajin Bolgarije na pogrebu kralja Borisa m. - Veličasten žalni sprevod po sofijskih ulicah
Buenos Aires, 5. sept. s. Po obvestilih agencije > United Press« že Washiiigtona je državni podtajnik kanadskega zunanjega ininiotrstva potnffi, da bi Kanada želela biti vključena v vseameriSko zveaa
Sofija. 5. &cpt s. Sedem dni in sedem noči so blc v vseh bolearsk'h cerkvah in samostanih neprestane mol'tve :n ljudstvo se je v mno&ncab udeleževalo vcrsk;h obredov. V veli-jastrr baz fiki sv. Aleksandra Nevskega so se Škofje :n duhovniki vrstili v moltvi pred krsto kralja Zedimtelia skupno s sofijsk;m meščanstvom, k- ie brez prekinitve bdelo ob umrlem kralju :n mu ne siede na soc alne položaje isf kazr.vain zadnjo čast. Ves bolgarski narod se ie hotel posloviti nd svojega kralja. Liudsrvc ic prihajalo z vseh stran: v Sofijo m zlasti iz nodroč i. k: so se vnrla nedavno k domovini. Kmetje so prihajali v narodnih nošah.
Davi v prvih jutranjih urah je bf igarski narod prcpla\'l ceste in trge v glavnem mestu in zavzel mesta pr. u! cah. k: so bile določene, da bo po nj h šel žarni snrevod iz bazilike sv. Aleksandra na glavni kolodvor. Med množico so padale v oči stare uniforme veteranov, uniforme mladinske organizacije »Brank«, čepice ^tudetov. narodne nože.
Danes so obvestili uradno, da se pokopa trupla kralja Borisa III. v samostanu Rila nihče ne bo mogel udeležiti razen oseb. ki jih je določ:l dvoT s predsedstvom ministrskega sveta Vlak s truplom kralja se bo ustavil na vseh kolodvorih, da bo prebivalstvo na teh področjih moglo zadnjikrat ;zkazari čast ljub-Ijeneran vladarju.
Ob cestah so gorele svetilke.
Prihod bolgarskih
Ob 8.30 so v baziliko začeli prihajati zastopniki oblasti, posebne misije, šefi diplomatskih misij s člani poslaništev, voja.ški, mornariški in letalski atašeji. Prišli sc ministri s predsednikom Filmom na čelu Navzočnj so bili predsednik in pcdprcdsedn?k Sobranja, predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča, mestni župan, generali in člani civilne ter vojaške hiše Vel. kralja. Skoraj istočasno so stopili v baz:liko bivši predsedniki Sobranja in bivši predsedniki ministrskega sveta. Pred baziliko in v njej je vladal vzoren red Katafalk je stal sredi glavne ladje m okrog krste so gorele sveče na .številnih svetiln <;h. Krasne vence cvetja so položili okrog kataralka zastopniki nemških oblasti v imenu Hit'erja, Goringa. von Rib-bentropa in drugih nemških osebnosti. Danes je prispelo v Sofijo več inozemskih vojašk'h misij, ki so zastopale oborožene sile svojih držav pri svečanem pogrebu. Prišle so misije Madžarske, Hrvatske in Rumunije.
Izredna veleposlaništva, inozemske misije ter posebne misije in diplomatski zber so se postavki ob levi strani katafalka. Nj. Vis. vojvoda Bergamski je b*l v sredin: in ob Djegcvi desni so bili general Ra-natescu. šef rumunske misije. Eksc. dr. Geiza Fritz, šef slovažke misije. Eksc. de Reuterward. šef švicarske nrfsije, Eksc. Hasan Saka, šef turške misije Na levi vojvode Bergamskega 90 bil pclkovni general Luigi Csatav. šef madžarske misije, marki Korgariou. šef francoske misije, general Vilko Begić, šef hrvatske nvsije, veliki admiral Raeder, .šef nemške misije. Za šefi misij 30 stali člani spremstva in člani po-sebrih misij. Na desni od katafalka so zavzeli svoja meta člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja, za njimi pa častno spremstvo kraljevih prinčev. Člani diplomatskega zbora, med njimi minister Italije Mamelli, so bili ob levi strani katafalka. na desni pa je zavzel svoje mesto predsednik ministrskega sveta Pilov z vsemi ministri.
Kraljica Ivana s člani kraljevske hiše
Ob 9.15 je kraljica Ivana zapustila kraljevo palačo in se podala v baz'liko. Kraljico so spremljali princ Ciril, princesa Evdoksija. princesa Nadežda in sestra princesa Mafalda Saška. Mncžica, ki je spoznala dvorne avtomobile, se je priklonila, ko so šli mimo. Ko je kraljica zavzela mesto desro od katafalka, obkrožena a člani kraljeve družine s princem Ciirilom in prin-celo Mafaldo ob desni, se je pričel verski obred. Nj. Vel. kralj Simeon ni bil navzeč in tudi ne pr'ncesa Marija Ltiiza.
Škofje so v svečanih orna tih ob asistenci diakenev intonirali molitve za mrtve. Obred je bil dolg in svečan in vsi so mu sledi! z globoko ganjenostjo. Ob 10.15 je bil verski obred končan. Metropolit je kot predsednik sv. sinoda spregovoril pogrebni govor. Na obrazih vseh se je videla globoka ganjenost.
Po govoru so krsto kralja Borisa odnesli vojni minister, notranji minister, podpredsednik sobranja, predsednik vrhovnega kasačijskega sodišča, štirje posianci in dva generala iz cerkve in jo položili na topovsko lafeto. Na trgu pred baziliko je vojaška divizija izkazala časti. Vojaki so prezentirali orožje in vojašk*» godbe so zaigrale bolgarsko narodno himno
Pred baziliko se je o tvoril sprevod in se začel pomikati proti trgu carja Osvoboditelja. Na čelu je bil prefekt policije na konju s stotnijo orožnikov in 8 trobentači na konjih. Za njimi je jahal poveljnik gar-nizijo s svojim štabom in pribočnikom. Sledila je fanfara gardnega polka. Močno so vse ganile neštev 'ne zastave z žalnimi t raki Praporščaki so počasi korakali. Zastave je spremljal odred garde Nj. Vel. km Ha Dolgi sprevod oficirjev je sledil odredu. Nosili so vence kraljeve družine in šefov inozemskih glavnih stanov, ministrskega sveta Sobranja in vojske. Med venci so bili opaženi zlasti venca Nj. Vel. Kraljr. m Cesarja, Kraljice in O—jricc, princa Pijernontsfeega, prioooM MBfftje, EMJfcjjtttoi ministrskega sveta maršala I Badpgiia, Vencem ao sledUj služabniki Nj.
Vel. kralja Borisa III. in dvorni funkcionarji
Sprevod je prijel že do trga Carja Osvoboditelja pri kraljevi palači, ko se je od bazilike pomaknila topovska lafeta, katero le peljalo šest vrancev. Pred lafeto s krsto kralin Zedinitelia je duhovščina nosila velik križ. za njo pa so korakali kraljevi pribočniki. Množica je gledala sprevod za kordoni vojakov, na kar je pokleknila. Mnogi so jokali in asnske so molile. Cest;, je bila posuta s cvetiem, ženske in otroci so metali cvetje na krsto nad vse ljubljenega kralja. Mnogi vojaki ni^o več obvladovali svoje ganjenosti in so tudi iok^li.
Okrr.<? lafete 90 nosili trakove predsednik vlade Filov. <cf kabineta Ni Vel. kralia. podpredsednika akadenvje znanosti in vsofijski župan. Za njim: je >la v žaln obleki kratica Ivana, katero je spremljal princ Cir 1. Množica ju je takoj opa7:la in vsi pogledi so se obrnili preti vzvišeni kraiiici. Ni. Vel. kraljica ie > .1 počasi s sklonjeno alavo. Rila ic izredno bleda. Nepremično je gledala v krsto svojega vzvišenega moža. Množ:ca je pobožno pokleknila, ko je šla mimo. Svečano je odmevala P.eethovno-va pogrebna koračnica. Dokazi žalovanja množice so nepopisni.
Za kraljico so počasi stopali Nj. Vis. princesa EvUoks'ja. vojvoda in vojvodinja \Yiir-tcnberaka in princesa Mafalda. Sledila so jim izredna veleposlanstva, člani ministrskega sveta, diplomatskega zbora, člani veleposlaništev, člani civilne in vojaške hise in zastopnik  ostalih oblasti.
Poslovilni defile bolgarske in zavezniSkih vojsk
Na trgu Aleksandra I. se je sprevod ustavil pred spomenikom carja Osvoboditelja in i duhovščina je zmolila kratko molitev. Potem i se je sprevod počasi premaknil naprej ob zvokih žalnih koračnic. Pred narodno banko n na trgu katedrale sv. Nedelje je duhovščina zopet zapela molitve. Na križišču ceste kraljice Marije Luize in ceste Hrista Botova, se je sprevod ustavil. Nj. Vel. kraljica, princ Ciril ter princi in princese kraljeve družine so ostali za krsto, nakar se je pričel defile serijskih garn zij>k:h čet. Štirje generali so imeli častno stražo ob krsti. Med četami se je epazila stotnija sardinskih grenadirjev, ki je odlično defilirala pod poveljništvom nekega kapitana. Defilirala so tudi zastopstva nemških čet. Vsi vojaki so imeli črn trak na rokavu. Množica je pr'8otvc\ala defileju.
Prestresljiva slovo na kolodvoru
Po defleju je skupina bolgarskih generalov dvignila krsto z lafete, jo na ramah prenesla na kolodvor ter jo postavila v poseben vagon.
duhovščina pa je zopet pričela mrliti. Godbe so intonirale bolgarsko narodno himno. Množica pred kolodvorom je pokleknila in molila. Mnogi so jokali. V vlak, ki je odpeljal smrtne ostanke kralja Borisa v rilski s.imostan, so stopili kraljica Ivana, princ C ril in ostali člani kraljeve dnižine. predsednik min;strNke-jja sveta in nekaj drugih odličnikov. Duhov-:č na je izmolila poslednjo molitev in vlak se. je pričel premikati. Bobnarji so udarili po bobnih in godbe so zaigrale nSJTOdnO h m no. 5 rent- v mestu so zatulile.
Velik kralj, ki je dal veliki bolgarski do-iuov;n neodvisnost in veličino, bo počiva! v rifckem samostanu Pokopan bo desno od ol-t.irja sv. Ivana Rilskega po zadnii blagoslovitvi s svet m oljem. Počival bo poleg ottsrjsj kjer je tolikokrat molil za svoj in svojega naroda b!agor, za blagor naroda, katerega je toliko ljubil in za katerega je umrl rx, tal It h Ict'h ::uda in napora.
V rilskem samostanu
Sofija, 5. sept. s. Ko vlak s kr.^to krru-lja Borisa odpeljal iz Sofije, je prieet padati dež. V vlak je vstopil S kraljico in princem tudi vojvoda Berg-amrki. Na porfajtfl v Gomavaniji. AvLadiji. Merniku, Bnikano-vu, Radomiru, Dolnjem Rakovcu in Dupnici se je prebivclstvo z vsega področja zbralo ob železniški progi, da izkaže zadnjo čast kralju. Ko je vlak vozil mimo. je množica v molitvi pokleknila. V Kosknirlr.ovo je vlak pripeljal <>b 18.30. Kr?rto je aktrpina oficirjev prenesla v avtomobil, ki je krenil n::to prv»ti samostanu Rtu, sledili pn so številni avtomobili, v katerih 90 bili kraljica Ivina, princ Ciril, vojvoda Bergamski. ostati princi kraljeve družine ter politiene in vojaške osebnosti. Ob 19.30 so vozila prispela d" samostana.
Gosta meg-la je ode val a visoke gore okrog; tega osamelegra počivališča^ Krsto so spravili iz aiiomobila, zvonovi v sajnostanu so zvonili, dež je padal kar naprej. Težko in žalostno ozračje je nastalo. vse na okrojr škofje, duhovniki in menihi so se strnili okrog; krste, katero so višji oficirji m ministri na rarnah nesli v samostan. Na pragu samostana so nekateri menihi nadomestili oficirje in ministre ter odnesli na ramah krsto v dvoriSče samostana in od tod v cerkev. Kraljica Ivana in princi so sledili sprevodu menihov, ki so krenili proti oltarju sv. Ivana Rilskegpa in položili krsto na tla. Ob 20. uri so krsto po zadnji molitvi in blagoslovu nekega, škofa položili v grob ob desni strani oltarja.
Zaključni obred pokopa trupla kralja Borisa III. v samostanu bo jutri zjutraj. Udeležili se ga bodo samo kraljica Ivana, kraljevi princi in maloštevilne druge osebnositi.
Kr. italijanska misija na pogrebu
Položitev vencev članov Savojske dinastije
Sofija, 4. sept. s. Kr. italijanska mis'ja z Nj. Vis. vojvodo Bergamskim na čelu je prispela v Sofijo. Na kolodvoru so je sprejeli minister kraljevega dvora in šef protokola ter večje število oficirjev in bolgarskih generalov. Minister Italije Mamelli je šel v spremstvu mornariškega in letalskega atašeja misiji nasproti do meje in jo sprejel na bolgarskem ozemlju z zastopstvom oboroženih siL Na kolodvoru v Sofiji je misijo sprejela častna stotnija z glasbo. Vojvoda Bergamski je pregledal častno stotnijo, grodba pa je zaigrrala kraljevo koračnico. Ko so se vsi člani predstavili, je vojvoda Bergamski ob spremstvu ministra kraljevega dvora odšel v kraljevo pal3čo.
Sofija* 4. sept. s. Nj. Kr Vis. vojvoda Bergamski je odSel v spremstvu predstavnikov Kraljevskega italijanskega odposlanstva v stolnico Aleksandra Nevskega. kjer se je poklonil truplu kralja Borisa in položil na krsto vence v imenu Kralja in Cesarja ter Kraljice in Cesarice, nadalje vence v imenu prestolonaslednika Umberta ter princese Marije Piemontske. V zastopstvu italijanskih Oboroženih sil se bo pogrebnih svečanosti za pokojnim kraljem Borisom udeležila četa grenadirjev iz Sardinije. Mesto Assisi je položilo na mrtvaški oder kralja Borisa v baziliki Aleksandra Nevskega krasen venec cvetja — Trakovi v barvah cvetja sv. Frančiška so opreniljeni z napisom: Kralju Borisu — mesto Assisi.
Sofija, 4. sept. s. Kr pomorski ataše pri italijanskem poslaništvu v Sofiji je položil na mrtvaški oder kralja Borisa v imenu ministra Di Courtena venec s trakovi Kr. italijanske mornarice.
Danes popoldne je mimo kraljevega trupla korakala dolga povorka, v kateri so bile zastopane vse šole in vseučilišča iz Bolgarije, ki so položile številne vence na mrtvaški oder.
Madžarsko odposlanstvo
Budimpešta, 4. sept. s. Danes je z letalom odpotovala v Sofijo madžarska delegac ja. k bo zastopala regenta na pogrebu kralja Borisa V delegaciji so podtajnik v predsedstvu vlade, generali in diplomati. Madžarski radio bo ob uri, ko bodo kralja Borisa pokopaval! oddajal govor o velikem vladarju in državniku.
blviega kralja
Sofija* 4. sept. s. Bivši bolgarski kralj Ferdinand je poslal predsedniku ministr-sksa)s svate Filovu naslednjo brzojavko:
Zaradi visoke starosti in zdravstvenega isiiija zalo obžalujem, ker se ne bom molel Tartnisr poslovili od svojega toliko ljubijegega £BsV temu jm j£ 9^
misel blizu vsemu bolgarskemu narodu, ki trpi in žaluje za svojim nad vse ljubljenim carjem, katerega je kruta usoda mnogo prehitro iztrgala po njegovem sijajnem in uspešnem vladanju v zadnjih 25 letih. Sklonimo se vsi in recimo vsi skupno: Naj bo večen spomin nanj.
Poklonitev protibolj se viških Rusov in carske rodbine
Sofija, 4. sept. s. Zastopniki ruskega cesarskega dvora so se v imenu poglavarja velikega kneza Vladimira Kiriloviča poklonili posmrtnim ostankom carja Zedi-nitelja in položili v imenu velikega kneza krasen venec. Prav tako so počastili spomin kralja Borisa predstavniki vseh v Bolgariji živečih Rusov.
Knez Ciril bo član regentstva
Budimpešta. 5. sept. s. Posebni dopisnik I i sta »Cuventul« iz Sofije poroča, da bo eden izmed članov regentstva gotovo brat pokojnega kralja Borisa knez Ciril. Ves bolgarski narod smatra kneza Cirila za bodočega regenta in s tem naznačuje tudi željo, da b't se nadaljevala politika, ki jo je pričel kralj Boris. Ne samo prebivalstvo, temveč tudi vojska kateri knez pri-oada in ki ga ima rada, je za izvolitev kneza Cirila, katerega navzočnost v re-gentstvu bi bila jamstvo za spoštovanje politične oporoke kralja Borisa III.
Imenovanja prefektov
Rim, 5. sept. s. S Kr. dekretom je bil postavljen na razpoloženje iz zdravstvenih razlogov minister dr. Umberto Petragna-ni. Premeščeni so prefekti: dr. Luigl Sig-norelli iz Aoste v Sor.drijo. dr. Ottavio Gab-bett\ prefekt na razpoloženju, v Aoato, dr. Luigi Garc'ini iz Scndrra v Reggio Emilija, dr. Alčo Cavani iz Chietija v Bergamo, dr. Luigi Giann'trapani iz Bergama v Chi-eti, dr Renata Vittavini iz Reggia Emilia v Lecce, dr. Bnrico Avalle iz Savone v Vercelli. Podprefekt dr. Deperdente Meda je imenovan za prefekta v Savoni.
Izjalovljen poskus angleških
Berlin, 5. sept. s. Po vesteh mednarodne obveščevalne agencije 00 edinice angleške mornarice skušale izvesti v noči na 4. september udar proti otoku Quasset nasproti skrajne točke Britanije. Nemška mornarica je sovražne edinice takoj izsledila in pre-srtregla. Angleške izkrcevalne sile so se m o* raje, Baajgftifl gb z^čju umetne
Sfran }
»SIOVENSKT   NARO D«, ponedeljek. «. septembra 1943
štev. 203
Na pragu novega šolskega leta
Izgledi za zaposlitev daaainje fola jote ugodni — Fo vojni ba povečana vrstnih Solonih moCeh
mlmdlna
po
Ljubljana. 6. septembra.
Leto za letom 6e obnavlja v teh dneh pn starih z dcraseajočimi otroki skrb za nj'hovo br,dctn:*t. Vprašanje, kjm s snem, .s hčerje muci marsikaterega očeta ;n da misliti mnogim materam Č*m bolj se pr bi žuje začetek novega šolskega leta. tem večja je včasih zadrega. Posebno, kier gre za prestop iz nižje šole v ▼iijo, iz osnovne vH razne srednje kjIc in .7. teh na visoke šole in vseučil šča.
T k pred začetkom sedanje \cjne je b!a zadrega Staršev prjsehno neprijetna, ker je bi-1g za dum ge stroke že preveč 'zsolanega nt' radčaja na ra/poiaso. je nastopala brezposelnost. Strah pred njo in pred nesToumcRtjo c-trokeve bedočn^ti. će s« je posvetil takemu S kandidati nrenas ecnemu poltlicu. ie vplival na mnoge tako. da nn odloč tv o šolanju niso upo-tevaii otrokovtn sposobnosti in naravn h
talentov, tem\eć «*o odločal: bolj po izgledih za službe. Iz F:ccr razumlj vih  razlogov so bih
star>i največkrat t sri. k- s<. u^merli otroka na pot vodečo v krjhnlv r>t\o Tako je marsikateri otrok pod vpI:\om nezdravih ra/mer zapravil svf>j talent n -tudral nekaj za kar je šele mnrkasneje spoznal, da mu nc »'cz!«
Drug: vzrok za mnoge napačne usmeritve je bilo splošno razširjeno mnenje, da je izobrazba za mtel'genćni, msdnfSk* poklic najboljša, ki jo lahko zlast me;čanski otroo dobijo. Uradniška kariera se je smatrala za naj-udebnej-o. najvarnejšo, najlažji,. Uradnik se je zdel uviđanja vreden gospod, čeprav je imel (in ima ;e danes!) največkrat manj denarja v žepu kakor katerikoli obrtnik.
Vča?ih zarad- pomanjkanja sredstev, včasih iz malomarne brez\estnosti pa so mnegi starš? Odpravili skrb /a vzgojo svojih otrok tako. da 90 šli v drugo skrajnost. Čim je otrok končal c.bvczno -r!a::jc. so ga poslali, kar so bili naj-brezvestnejš: primeri, na delo v tovarne kot navadnega ročnega delavca. Za skromen kapital, ki s<) ga do 14. leta starosti vložili v otrokovo vzgojo in ^clanjc. se hoteli imeti čim prej obresti, da so si z denarjem, k: «a je za služI, izboljšali koristoljubno svoj gmotni položaj. Nadarjen otn,k Sq je ob čajno zavedel tega. zlasti v motih neodpustljivega Sreha staršev nad svojo boiločnostjo šele. ko je bilo prepozno. Spoznanje, da so ga starši izkoristili zase. mu je zagrenilo vse življenje ;n mu kmalu odtujilo očeta in mater. Žal. takih pH-mern\ ni bilo tako malo. da bi jih smeli pre-zret: in j h oceniti kot nevažne izjeme.
Sedanja vojna bo v znatni meri vplivala na
izglede današnje šolajoče se mladine. TakGJ po njenem koncu bo velika potreba po vsakovrstnih šolanih močeh. Vsaj prvo desetletje bo kruha dovolj za vse. ki se danes izobražujejo za kateri koli poklic. Obnova gospodarstva, odstran tev ven h ruševin in gradnja novih domov v najširšem smislu besede, nove ureditve socialnih in državno političnih problemov, vsa obnova spio*no bo zahtevala maksimum človeških sil. Nedvomno bo brezposelnost v inter'senčnih poklicih izginila, pomanjkanje pa lahko predvidevamo pri kvalificiranem delavstvu, posebno specialistih tehnfčne stroke.
Starcem se danes ni potrebno bati za bodočnost ctrr.k Važno je le, da jih pravdno usmerijo. Ncsmtseino in iikodljivo je za študij nenadarjenega otroka sil:tj k nadaljnemu pose-čanju šol. ko bo lahko dosegel mnogo boljši
položaj v rokodelstvu, obrti, trgovini al'* industriji. Otmk sam naj odloča o svoji bodočnosti. Na star> h je. da s pomočjo lastnega opazovanja, mnenja njegovih učiteljev in profesorjev in na podlagi otrokovega veselja za kakšna dela ugotove. kakšne so otrokme naravne sposobnosti, ki jih bo lahko razvil najboljše v svojo korist in konst družbe. Kjer je vedno kak dvom. je priporočljiv posvet s Poklicno svetovalnico, ki bo po psihotehnič-nem prc;zkusu otroka po\edala svoje mnenje. Starši naj se zavedajo, da bo moral otrok v bodoči družb doprnesti čim več. če bo hotel uspeti, da bo vsaka služba presneto resna zadeva, ne pa — snekura.
Zadnja beseda pa.veljaj rtar;em. ki jemljejo dolžnosti do šolske izobrazbe svojih otrok pre-lahkomisljcno. Vojna je z vsem" svojimi po-slcdieami podkrep la pravilnost spoznanja, da je najboljša dota, ki jo lahko dajo starši svojim otrokom, čim popolnejša izobrazba. Vse posvetne dobrine lahko propadejo, kar pa človek zna. tega mu ne more nihče vzet*, ne da bi mu vzel življenje. Otrok brez šol je vse življenje zapostavljan revež, kj ne more iz svojega podrejenega položaja. Starši, ki žive v mestu, kjer so na razpolago skoro vse šole od najnižjih do najvišjih, katerih otroci kažejo veselje do učenja, ne smejo smatrati nobeno oviro za preveliko, da ne bi otrokom izpolnili njihovih želja. Pot in način za njihovo nadaljnje izobraževan je se bosta našla, če je ljubezen do otrok dovolj močna. Če pa to res n; mogoče, pošljite jih vsaj učit sc za vajence in vajenke v razne obrti.
DNEVNE VESTI
— Iz »Službenega lista«. ^Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 71. z dne 4. septembra 1943. objavlja spremembe člena 6. parvilnika o povračilu stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (in-stnimentov) uslužbencem r>o stroki kontrole mor in izmeno ratifikacijskih listin glede italijansko - nemške razmejitvene komisije.
— Brzojavka osem mesecev iz Peruja v Italijo. Od konca 1936 ni bilo nobenega obvestila o barijskem tenorju Dominiku Ma-^tronardiju. ki je tedaj potoval skupno z drugimi slavnimi italijanskimi pevci v Buenos Aires. kjer naj bi nastopil na tamošnjom vodilnem odru. od koder je upal priti na oder nc\vyorške metropolitanske opere. Te dni pa so prejeli Mastronardi-jevi svojci potom perujskega Rdečega križa Mastronardijcvo brzojavko. V tej brzojavki sporoča Mastronardi, da je popolnoma zri m v in da poje po raznih južno -ameriških gledališčih. Brzojavka je bila odposlana za Božič 1942 in je potrebovala osem mesecev za pot iz Lime v Italijo.
— Imenovanje dveh komisarjev. Senator inž. Anton Pesenti je bil imenovan za komisarja nacionalne federacije industrij-cev proizvodnje cementa, apna in krede, dr. Remigij Paone pa za komisarja nac. federacije filmske proizvodnje.
— Italijansko odrsko delD na praškem «*dro. Na odru mestnega gledališča na kraljevih Vinogradih v Pragi je bila uprizorjena komedija Simonija ter Ojettija »Poroka Casanove«. Omenjeno komedijo je prevedel v češčino dr. Benjamin Jedlicka.
— Papež je sprejel župnike bombardiranih rimskih župnij. Papež Pij XII. je sprejel župnike iz bombardiranih delov Rima. Papež je imel pri sprejemu primeren na-govor in io omenil junaško žrtev v. Melisa. Podelil jim Je apostolski blagoslov.
— Loterijska Sreča. Dne 28. avgusta so bile izžrebane sledeče srečonoene loterijske številke: Benetke 47. 84. 63, 62, 7. Ca-gliari 39. 4, 77, 57, 75. Florenca 27, 66. 30. 63, 19. Genova 72. 71, 29, 48, 22. Milan 53, 57. 87. 55. 51. Neapelj 63. 66. 30, 56, 72. Rim 55. 25. 84. 34. 68.
— Utopljenec v Idriji. 20 letni Malo Vi-centini se je šel kopat v Idrio pri Recci. Nenadoma ga je verjetno prijela slabost in je utonil. Nekateri sokopalci so mu hoteli pomagati, vendar je voda nesrečnega mladeniča že zagrnila.
— Umetnostna razstava t Benetkah. Mladi italijanski slikar Klavdij Cavaggi-oni je razstavil svoje umetnine v Benetkah. Posebno pozornost zaslužijo njegova tihožitja.
— 500 pariških gostiln zaprtih. V borbi
proti črni borzi je bilo v enem tednu zaprtih 500 pariških gostiln ter restavracij, ker so lastniki kršili predpise proti črni borzi.
— Ostavka neapeljskega novinarskega sindikalnega tajnika. Comm. Artur Assan-te je podal ostavko kot tajnik neapeljskega novinarskega sindikata. Njegova ostavka je bila sprejeta.
— Pni prekooceanski parni k s nPnnkim |Cenerat'»rr»m. Nedavno je prvi p-vkooee^n-ski parni k s plinskim generatorjem >Navl-tas« sferno konč*>.l svojo poizkusno vožnjo v Oeresundu. Novi p? mik ie bil zera jen v koctenVki*-! '-iiedelniških in strojnih delavnicah. Dolžina novega pomika je 80.9C metrov, Širina pa 12.95 metrov.
— Smrtna ko*a. V Triestu so umrH 28-letni Robert Kerbavac. 41 letna Marija Uremovič-Perkic. 68letni Karol Korošec. 20Ietna Hema Markulin. 681etni Rudolf Jakš in 87!etna Marija Roje-Butara.
— Nezgode. 14 letni Vjrginij Zanar iz Ville Decani je padel s figovega drevesa. Pri padcu si je zlomil levo podlahtnico. 11 letni učenec Anton Siciguano iz Triesta, Stanujoč v ulici Moreri. je padel s tramvaja na r*"o«H *f  * fn -Mežal z zlomljeno
levo nogo. 10 letni Andrej Mezzina je v
bližini starega rimskega gledališča v Triestu padel z obzidja in se poškodoval po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v triestinfiii bolnišnici kraljice Helene.
— Tatovi v trgovini. V trgovino z živili Riharcia Tondata v ulici MadonrLma v Triestu s*> udrli tatovi in o.lnesli 24 kg sladkorja, 38 litrov olja.. 40 komadov mla m okel: 50 praznih vred. Poliijski organi so zlikovcem že na sledu.
IZ LJUBLJANE
Obiski v lavnih hrlitusnicah
Po nalogu nadzorne oblasti so obiski pri bolnikih dovoljeni samo med Val. »n 3. pop., in to ob sredah, sobotah in nedeljah
(kakor na klinikah). Sicer pa se samo k težko bolnim puste osebe, ki se izkažejo z dovolilnico, podpisano po šefu oddelka in nadzorniku javnih bolnišnic.
—Ij I>cž je prim*sel izredno ohladitev. Dasi po našem občutku sobetno deževje ni posebno vplivalo na temperaturo in se ram ni zdelo, da se je zelo ohladilo, je maksimalna temperatura od petka do sobote padla za 10 stop.nj Celzija. To je bclj redeK pojav. Maksimalna temperatura ie dosegla v petek še 25 stopini. v soboto pa le 15 stopinj Celzija. Včeraj se je nekoliko ogrelo in se je maksimum dvigni na 18 3 stepinie Celzija. Deževalo je vztrajno vso seboto od 11. dopoldne naprej. Moče je sedai preko mere dovolj. Za vse bi bilo dobrodošlo lepo vreme, čim več sonca. MUrmalna temperatura se v zadnjih dneh ni mnogo spremenila. V petek je dosegla 12, v soboto 13.3, v nedeljo 13 2, davi na 11.6 stopinje Celzija. Davi je gesta. nizKa megla napovedovala izboljšanje vremena. Tudi barometer se počasi dviga-
—Ij   Nedelja  brez   izletov   in kopanja.
Včerajšnja nedelja je bila po letošnjem poletju prva. ko ni bilo na Ljubljanici nobenega kopalca. Sobotni dež in včerajšnje oblačno vreme sta pregnala veselje do kopanja tudi najvztrajnejšim. Vreme je po-nagajalo tudi sprehajalcem. Popoldne je le malo meščanov zapu-tilo središče mesta in odšlo v bližnjo okolico. Večina je ostala kar doma. Kakor vedno so bile tudi včeraj kinematografske predstave že dopoldne razprodane. Tudi kavarne in gostilne v mestu so imele mnogo gostov.
—Ij Na Šoli Glasbene Matice bo danes popoldne določitev urnika vsem gojencem, ki so se vpisali za novo šolsko leto na šolo Matice. Zato naj se zbero gojenci da-
P. G. VVodehouse:
69
MALA PEPITA
>Dajte, da vam razložim,« je Sam odgovoril. x Kakor ste nedvomno uganili, sva z gospodom Macom Ginnisom ustanovila poslovno družbo.«
»Uganil sem. In?«
»Pametna družba je duša vsake trgovine. Z gospodom Macom Ginnisom sva b!la v preteklosti tekmeca, potem pa sva oba iz-previdela, da je čas za prijateljski nasmeh in prisrčen stisk roke: skratka, za sklenitev zveze. Združena sva prebito močna, sin moj: posebna stroka mojega družabn'.ka je dejanje, moja pa strategija. Povejte mi. ali Se vedno ne izprevidite, s kom ste se spustili v boj? Zakaj tako trmasto vztrajate v svoji nespameti ?«
»Torej mislite, da bosta zanesljivo zmagala?«
»Hudimana! Stvar je na dlani.«
»Cemu torej tratita čas s tem obiskom?«
Najbrže sem bil izrekel bai misel, ki je vznemirjala tudi gospoda Maca Ginnisa; kajti ta mah je planilo iz njega:
»Prekl...! Seveda! Cemu? Ali vam ni-
HJNO MATICA Telefon 22-41
DNEVNO DVOJNI SPORED!
Razkosam filmska veseloigra s sijajnimi   pevskimi   vložki   in plesnimi revijami
SAMO TI...
V glavnih vlogah: Joha n ne* Heesters, Dora Komar, Paul Kemp
Predstave ob 17. in 19. uri
Matineja:
Giuseppe Logo v filmu največjega uspeha
BOGASTVO NI SREČA
Predstave samo ob 15. uri
KINO SLOGA Tel. 27-S0
OTVORITEV PREDSEZONE
z vrsto lepih in dobrih filmov!
Danes in še jutri ob 10.30;
Maska in obraz
V nedeljo popoldne ganljiva zgodba o materi, ki trpi in se bori za srečo svojega sina v filmu
Skrivnost Ane Rotner
Sodelujejo: Frančiška Kin/., Otto VVer-oicke, \Vinnie Marku*
Vsako popoldne štiri predstave: ob 13.30, 15.30 17.30 in 19.30 Ob nedeljah in praznikih še ob 10.30
KINO UNION Telefon 22-21
Modre oči in živahen temperament mlade, lepe vdove so odgovorne za vse
Posledice nepričakovanega obiska
Pikantna    pustolovščina   na bivšem avstrijskem dvoru V glavnih vlogah: Žita Szeleczkv, Maria Mezev in Antal Pager
Predstave ob: 15.30, 17.30 in 19.30 uri
nes popoldne ob 15. uri v Hubadovi pevski dvorani, in sicer najprei gojenci za klavir, gojenci za violino naj pridejo ob 16. uri in gojenci za solopetje ter ostale orkestralne instrumente ob pol 17. uri. Redni pouk se bo začel jutri v torek 7. t m.
—Ij Gojenci glasbene ftole »Slogo« se zbo-ro v torek i. septembra ob IS. uri v šoisk:ri prostorih zaradi določitve urnika. Pazijo naj. da bodo prejeli urnik za vse predmete, ki so jih vpisali. V četrtek 9. septembra je pričetek pouka.
—Ij Srebrni jubilej odrskega delovanja. Te dni poteka 25 let, kar je stopil na oder tenorist An sel Jarc. Njegova življenska pot mu ni prizanašala, kakor ne prizanaša nikomur njegove stroke. S svojim tenorjem nas je ogreval že v mladih letih. Deloval je v ljubljanski operi, pozneje je nastopal na odrih'v Bratislavi, Brnu in Olo-mucu. Tudi Maribor £a je lepo sprejel. Posebno lep uspeh je žel v > Sleherniku^. Seveda ni bila njegova umetniška pot posuta samo z rožicami. Prišla so trpka razočaranja, ki na niso upognila njegovih prizadevanj. Sedaj vneto, t^nešno sodeluje v opernem pevskem zboru, ki mu je s svojim tenorskim materialom krepka opora. Angelu Jarcu želijo prijatelji, da bi mu bile v bodočih letih izpolnjene vse tihe želje, ki jih goji v svojem srcu.
KINO MOSTIC Film, ki je do sedaj dobil slove«* najboljšega dela! — Pariško podzemlje preteklega stoletja — Film globoke socijalne vsebine z Alido Vaili in Marijo Denis v glavnih vlogah
Dve siroti
Ljubavni madžarski film — V glavnih vlogah:   Antol   Pager,   Julija Toth, Krszi Simor
Doktor Kcvač
Vsled ogromnega zanimanja za film »Dve siroti« priporočamo, da si pre-skrbite vstopnice pravočasno! Predstave ob delavnikih ob 6. uri
I
—Ij Cerkvena slovesnost v šentjakobski
župniji. V-cerkvi sv. Jakoba so imeli včeraj redko slovesnost. Novi župnik dr. Janko Arnejc je nastopil svoje službeno mesto. Cerkvenih slovesnosti in obredov se je dopoldne udeležilo mnogo šentjakobskih župljanov, prišli so pa tudi iz drugih župnij. Dr. Arnejc je po rodu Korošec. Domaje iz Ledenic ob Baškem jezeru. Med svojimi bogoslovnimi študijami se je nekaj časa mudil v Rimu, kjer je 1- 1901 pel novo mašo. Ko se je vrnil v domovino, so ga ljudje povsod sprejeli prisrčno. Bil je najprej kaplan v Beljaku, potem pa prsfekt v celovškem Marijanišču ter župnik v Zrelcu, Logatcu. Skofji Loki, na Trsteni-ku in na Breznici. Kot zgleden duhovnik si je pridobil povsod splošno spoštovanje svojih župljanov, posebno še. ker so našli v niom vedno vnetega prosvetnega in gospodarskega delavca.
—IJ Na II. ženski realni jjimnazijj v Ljubljani s«» bodo vrstit jesenski lzpltt takole: a) popravni izpiti za I.. II.. V.. VI. m VII. razred 17. tn
18. septembra: b) privatni in razredni izpiti od 17. septembra dalje;  c) nižji tečajni izpiti In
popravni izpiti za nitje tečajna izpite od 30. do 24. septembra; d) višji tečajni izpiti in popravni ispiti za višje tečajne izpite od 23. do 28. septembra: e) sprejemni Izpiti za I. razred 27. in 28. septembra. Natančni razporedi bodo razcbesenl v razglas ni omarici v Trgovski akademiji od 10. septembra dalje. Začetek izpitov vedno ob 8. url. Vpisovanje za šolsko leto 1943-44 se bo vršilo v poslopju Trgovske akademije in sicer: a) za prvošolke dne 1. oktobra v učilnici št. 6 od 8. do 11. ure za črke A—M, od 14. do 17. ure za Črke N—2. za drugošolke tudi 1. oktobra od 8. do 11. ure v učilnicah št. 4 ln 5., za tretje, četrto in petošolke dne 2. oktobra in sicer za tretješolke dopoldne v učilnicah it. 4, 5. 6, za četrto in petošolke popoldne od 14. do 17. ure v istih učilnicah, m, šesto, sedmo in osmošolke 4. oktobra od 8. do 11. ure v istih učilnicah. Učenke s tujih zarodor in zamudnire se bodo vpisovale v ravnateljevi pisarni 4. oktobra od 15. do 17. in 5. oktobra od 9. do 11.
ure. Vpisovalni poboji ao nabiti na oglasni deski. — Ravnateljstvo.
—Ij 71 Ur velja na tramvaju Izstopanje pri zadnjih in vstopanje prt sprednjih vratih. Napisi, tramvajski uslužbenci in opozorila v Tstih potnike neprestano opozarjajo na strogi predpis, da je vstopanje v tramvajske vozove dovoljeno samo pri zadnjih vratih, izstopanje pa samo pri sprednjih. Kdor se proti temu predpisu pregreši, Ka mora sprevodnik legitimirati in naznačiti upravi cestne železnice, ki ga pri;avl kr. kvesturi. Na kr kvesturi je sleherni nedisciplinirani potnik kaznovan z najmanj 50 L. poleg tega mora plaćati 16 L kolkov in pristojbin. 2e prej v vozu pa mora vaskdo sprevodniku plačati 5 L. glcbe za napačno vstopanje ali izstopanje. Dosti je bilo že kaznovanih in so svoio nedisciplini^ ranost zato obžalovali. Zato se vsi opozarjajo, da ima tramvajsko usluibenstvo najstrožje naročilo, naj vsakega, ki se ne ravna po predpisih, takoj legitimira.
Otvoritev razstav« Milana Radina
je vrbudila živo MMifiapje med ljubitelji upodablja'
ja£e umetnosti *
Ljubljana. 6. septembra Včeraj dopokbne je bila v zgornjih prostorih Obersnelove  pralerijo  na 0>^poSVet_
ski cesti otvorjena prva kolektivna razstava slik mladega slikarja prof. Milana Radina, ki se je s tem nastopom predstavil kulturni javnosti nažega mesta. Na otvoritev je prihitelo mnogo občinstva, da sta bila oba razstavna prostora napolnjena. Mod cbčinatvom smo videli mnogo odueni-kov. razstav1 faleevih stanovskin tovarišev m zastopnikov tlrka.
Iz pestre zbirke, ki jo ;!e m.'adi umetnik rv.stavil na ogled, je r: LVidnc, da ljubi sonce, svetlobo in življenje, kar je nedvomno tudi njegova značilna poteza. Razstava obsega 30 olj, 15 risb in akvarelov ter dva
iPortret ge. F*. (IO; »Portret ge. R.« >Frančiškanska cerkev v jutranjem scncti^ (12^:    Portret   ge. U.4 fl3)j ^Interijer« (14):   »Portret ge. L.< (15);   >Portret g.
ini. K.< (16);    »Moja žena ln adn« <17>;
Kopalci ob Ljubljanici. <18>: -Tatjanoa* (18>. portret; »V parku I« < 1SM: »V parku II« (24); -»Kopalkev «21): Portret g. B.^r 26): r Portret g. I*« (27): ^Portret g. K.< (28): ?Portret ge. M.« (29) in »Portret rodbine L.r «30>: riabe in akvareli: »Motiv iz Sarajeva I. II in III (stev. 1. 2 in 3>; ^Mostar« (4); >Mo£iv iz Ljubljane I in IT (5 in 6): t Motiv iz r>a!macije <7>; »Mothr iz Crne gore« t8>; -»Motiv iz Kotora r I rn II (9 in 10); »Motiv iz Bosne I in II <lt in 12): vStara miza    i 1.1):    Plitvička je-
pastela. Olja so:   Beograd- (štev. 1), slika    zeraH (14)   in   >Plitv:.eki slapavii (15);
iz prve razstave v Beogradu: »Šiško« (St 2). portret;    ->Na gostilniškem vrtu« (3): ^Portret ge. 2.« (4); ^Portret g. inž. M.« j (5);   Portret ge. S.« (6); ^Portret ge. V.« (7);   »Portret ge. E.^ (8);   ?Cigani« (9);
paMeli; >Glava ge. L.« in -Glava gdč. D.« Velik del slik jo zasebna last.
Kolektivna razstava Milana Radina bo odprta do 19. t. m. vsak dan od 9 do 12.30 in od 15 do 18.ho. Ogled toplo p H poročamo.
Spodnje štajersko
— Novi grf>b°vi. V Mariboru so umrli vodja krajevne skupine Oskar Kurzmann. star 44 let. trgovec Jovan Dujmovie. star 33 let in drvarjev sinček Albert MlaCnik.
— Poroke v MaHboru. V Mariboru ao se p.►ročili Rudolf Sccrmeister z Alojzijo Cerar, Franc Stich s Terezijo Predan. Fr. Draxler s FrančLško Polti. Josip Kambič z Elizabeto Perko, Dominik Rednak z Alojzijo Stebemak. Alfred Lesjak z Valerijo Pučnik. Janez Kek z Nežo Kalčič. Janez Puk-šič s Terezijo Zdolšek. Prane Prebil z Marijo Bregant. Robert Gasteiger z Raviolo Kok« 1 in Janez Orešič z Ano Vogler.
— Vrtnarji so zborovali. 27. avgusta, »o zborovali v Maribom zastopniki vrtnarskih društev okrožja Mari bor-mesto in Maiibor-okolica. O \Ttnarstvu so jim predavaU deželni kmetijski svetnik štabni vodja Nictsche, in?pekb»r Albrecht, dr. Creuzburg in vodja vrtnarske posvetovalnice Theiner. Zastopanih je bilo vseh 41 vrtnarskih društev. Vodja vrtnarske posvetovolntce Theiner je iz i? vil, da delajo pristojne oblnsti na to. da bi dobila vsaka občina svoj vzoren sadni vrt.
Najvišje cene za krompir
Visoki komisar za Ljubljansko pokra-jano je na temelju navodila čl. 1. naredbe z dne 9. V. 1941. št. 17 (-Službeni list« št. 33-41) v zvezi z določbo čl. 2 naredbe za ureditev cen (»Službeni list* št. 238-26-41). na temelju določbe čl. 2 naredbe o nadzorstvu cen (»Službeni list« št. 68-15-41), po preči tanju vloge Prevoda z dne 6. VIII. 1943 glede odobritve prodajnih cen za krompir na ozemlju ljubljanskega mesta odobril naslednje najvišje prodajne cena za krompir letine 1943.:
1. vrsta rdeči Voltman: pri prodaji na debelo za 100 kg lir 160, postavno vagon Ljubljana, prj prodaji na drobno za 1 kg 1.85 lire. postavno trgovina;
2 vse druge v\vr=te v prodaji na debelo: za 100 kg lir 185 postavno vagon Ljubljana, pri prodajah na drobno za 1 kg Ur 2.10. postavno trgovina.
Dolcčbe odloka VIII-2 št. 3681-2 z dne 23. VIII. 1941 se razveljavljajo, v kolikor so v nasprotju s pričuiočo odločbo.
V smislu določila čl. 4 naredbe z dne 9. V. 1941. morajo biti cene nabite v prodajnem lokalu.
Prekrški proti najvišjim cenam se ka-znuiejo po naredbi o cenah v zvezi z naredbo z dne 26 1. 1942. št. 8 (»Službeni list« št. 8-42).
Tudi ribe Imafo noge
V kubanskih v<»dah žive posebne vrste ribe. ki imajo noge. Plavajo kakor vse druge samo da lahko tekajo tudi po suhem. Naravoslovci poznajo to ribo pod imenem Malthe vesperitlio. Ta riba. ima štiri noge ali bolje rečeno njene preCnje pl^vute so tako dobro razvite, da lahko po njih hodi. Zadnji plavuti sta tudi dobro razviti in nekoliko krajši, zato pa močnejši. Ribiči se boge loviti to ribo, kjer hodi tudi po suhem. Boje se jo tudi zato, ker ima v sebi zelo nevajen strup, s katerim se brani.
sem rekel? Cemu trativa čas? Po kaj sva neki prišla? Mar se lotiva dela!«
Sani je zamahnil proti njemu kakor predavatelj, ki terja na važnem mestu posluh, in nadaljeval:
3>Vid:te! To vam je mož dejanja: hoj mu Je kakor vsakdanji kruh. s katerim se hrani. Meni pa je mir bolj po duši. Zakaj bi človek rogovih, če lahko zlepa doseže, kar želi? Takšno je moje geslo. Namen najinega ob:ska je torej tale: prišla sva zastran tiste stare ponudbe — tc je, kupila bi vas rada. Vem. da ste predlog že odbili, a zdaj ima stvar drugačno lice. Vaše delnice so padle, zato vam ne vsiljujeva več deleža, kakor ga dobiva midva, ampak samo odpravnino. Ta mah se zd* vaš položaj še močan: v hiši ste in imate fanta v svoji oblasti. V resnici pa je vse to od muh. če nočeva tvegati le nekoliko hrupa, vam lahko v petih m?nutah odvzameva ,ma!o Pe-pito*. Zdi se ml pa. da je hrup nepotreben. Zmaga bi nama bila sicer lahka, to je res: a po drugI strani ste oboroženi, in ta ali oni izmed nas bi jo utegnil izkupiti. Kaj bi torej posegali po nasilnih sredstvih ko se vsa reč lahko mimo uredi ? Ali nimam prav. sinko9«
Gospod Mac Ginnis je podmolklo zarch-sel. kakor da mu sit na 1ezik nova togotna
opomba; a Sam ga je pomiril z zamahom roke in me znova vprašujoče pogledal iz temnih oči.
>Ponujava vam petnajst od sto.« je rekel.
*Svoj čas ste rekli petdeset,« sem odvrnil. »To je malo!«
»Kaj hočete? Posli so posli.«
i Posli! To je oderuštvo.«
»Toliko jej kolikor vam največ lahko ponudiva. Meni verjemite, da se ni bilo lahko dogovoriti o tem s prijateljem Buckom. ki je brcal kakor mezeg,«
Buck je drsnil z nogami po tleh in me krivo pogledal. Na tistem, ki je zlomil človeku nogo, je seveda težko najti dobro dlako. Očitno gospod Mac Ginnis Se davno ni bil dovolj potolaien, da bi si bil mislil: kar je b:lo, je bilo.
Vstal sem.
>Nu, žal mi je, da sta se zaman potrudila do mene. Dovolita. da vaju spremim. Drug za drugim, če smem prositi.«
Sam je bil videti užaloščen.
»Odbijate?«
»Odbijam.«
»Trenutek, prosim. Poskusiva razbistriti vso stvar. Ali se zavedate, da naju imate za nasprotnika? Nikar ne mislite, da se boste spotaknili samo ob Bučka ln mene:
f8e/czft t ca
KOLEDAR Dane*: Ponedeljek, 6. septembra: Čahuri j a.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Samo Ti . . . Bogastvo ni sreča.
Kin<> Sloga: Skrivnost Ane Rotner. Kino   Union: Posledice nemrakovanca obiska.
Kino Moste: Dve siroti in Doktor Kovač.
DEŽURNE LEKARNE
D«ne*»: Dt. Piccoli. Blehvrisova cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus. Mo^e, Zaloška cesta 47.
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK,  6. SEPTEMBRA n43.
12.20 PloSće. — 1230 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. — 13.00 Napoved  časa  — Poročila  v ltalijan^v-inl.
— 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.20 Orkester vodi dirigent Petra!ia. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanec
— Orkestralna glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa — Poročila v Italijanščini. — 19.15 Koncert Ljubljanskega Komornega trla (M. Lipovsek — klavir. A. DermelJ
— violina. C. Sedlbauer — čelo). — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Lebcn. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.43 Plošče. — 20.00 Posebna oddaja sa Sicilijo. — 20.30 Poročila v italijanščini — Napoved časa. — 20.45 VVagnerJevo glasbo izvajata mezzosopranlftt-ka Cloe Elmo :n pianist Oinrslo Favaretto — 21.10 Koncert pianista Antona Trosta. — 21.40 Orkester vodi  dirigent Angellnt. — 22 15 Znani
dueti _ 22.45—23 30 Orkester vodi  dirigent Pc-
tralla. — V odmoru (23.00): Poročila v Italijanščini.
KOZOLEC
Mati: »Ali te ni sram. Anica? S^^ovim dečkom si pokazala kako napraviš kozolec in videli so tvoje hlačke.«
Anica: Ne. mamica, hlačke sem prej slo-
kla.€
ADVOKAT
DR. RADO PAVLIC
JE ODPRL PISARNO v šelenburgovi ulici št. 3 11, telefon 26-11
RLOBUĆARNA
„P A J K"
♦ X%"^rOs5^r Vam strokovno osnaži, j    ^pj| jpf     preoblika  in prebarva
Vaš klobuk, da izgleda
♦ 't nov. — Lastna delavnica, x  Zaloga   klobukov.   —   Se priporoča
I   KLDOLF PAJK.UIBUANA, PETKA CESTA fcT. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ftT. 12
(Nasproti hotela Union)
SV,
tu zunaj, za vogalom, čakajo najini ljudje, Isti .grang* kakor takrat. Bodite pametni, sinko: niti trohice upanja ni. da bi zmagali. Zal bi mi bilo, vidite, čc bi se vam pripetilo kaj hudega; in človek nikoli nc ve, kaj se utegne zgoditi. Fantje so hudi na vas zaradi tega. kar ste napravili tisti večer. Zato pa, vidite, sinko, da sem na vasem mestu, se ne bi tako upiral. Res, odkrito vam povem.«
V njegovem glasu je bil ljubezniv poudarek, ki mi je segal malone do srca. Nekakšno čudno prijateljstvo je bilo nastalo med tem človekom in menoj. Svojo reč je hotel res da opraviti, a hkratu sem vedel, da bi mu bilo resnično žal. Če bi se mi zgodilo kaj hudega. Kakor sem videl, je bil tudi povsem odkritosrčno prepričan, da sem prtisnjen s hrbtom ob zid ln da je verjetnost moje zmage proti taki koaliciji neskončno majhna- Vrhu tega sem mu tudi lahko verjel, da je Imel glede na dozdevno gotovost zmage dokaj opravka, preden je pregovoril zaveznike, da so mu dovolili ponudbo, ki ml Jo Je bil napravil.
Toda nekaj je Sam pozabljal: telefon. Kar presenečalo me je. da se je mogel tako uftteti. Ko bi bilo slo zgolj za Bučka, bi bil to ie razumel, kajti gospod Mac Ginnis je bil kratke pameti In zmožen takih napak.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za tnserainl del Usta: Ljubomir Volčič — Val ? LJubljani
.. _____