DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE & ŠT. 10 $ 28. FEBRUARJA 1958. @ LETO XVII. ® CENA 20 DIN Brni iiihiiiiii i 11 mi i ... ii|i iiiiihhi i imii iiii m ...... iiiiiii......mili iih n i...m iiiiirirrrrnriiM-rmiTrinr PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! V POSAMEZNIH PODJETJIH TRDUO, DA JE ZAKADI UKINITVE M OMEJITVE MBDMEGA DELA V NEVARNOST! IZPOLNITEV PLANA Rešitev je v organizaciji dela bi ne ie v spremembi predpisov Novi predpisi o delovnih raz-toerjijih so vzbudili v posameznih gosipodairskih oirganizacijah dotočetno zaskrbiš enost zaradi Prepovedi ozitroima lonnediiiV'© nadurnega dela. Gre za dive stvard: 1. Vnsta vodstev podgetiij je Ob apreijeimanjiu piroteviodndh plamov in Sktapamijiu pogodb za razna deila raiuma&a na prav tolikšno porabo nadiumega dela, kot do-slejj. 2. Zakon o delovnih razmerjih, ki ga j© Zvezni deivršni svet gretje! zadnij© dni decembra, v veiljaivi pa je od 1. januarja, prepovediuje nadumo delo ožinama ga izjemoma dovoljuje le *a nelkatema dela oziroma v ne-kateriih. stnoikah, vendar veljajo tud; tu določeine. omejitve. Preberimo sl najipirej nekaj tamieinj in opozoril podjetij: Litostroj: Letos imamo precej naročil, Oci jih miaramio opraviti v kratkem roku. Ce bomo ukinili naidiune, bo treba podaljšati dobavne roke, to pa pomeni zmanjšati plan. Tovarna <■ vij>ai!cc»v, Ljubljana: Nadurno dieto bomo morali uki-®iti, to pa bo zmanjšalo obseg proiizvodnje. Občasno smo de-ialj z istim številom strokovnih delavcev v treh izmenah-Belo v tretji izmeni smo oprav-Ijalj v nadurah ... Tovarna kovinske galanterije, Bjublijania: Kvalificiranih in vi-EtPlookvalificiranih delavcev nam manjka. D0 sedaj smo ta primanjkljaj nadomestili z nadur-mm delom. Tako smo marsikdaj izpolnili kratke dobavne roke izvozno blago . .. Tovarna avtomobilov, Maribor; Pri proizvodnji avtomobila TAM 4600 smo računali na nadurno delo in zaposlitev novih kvallifflJcitraniih delavcev. Ker nam le-teh manjkia, bi morali opravljati nekaj nadumeiga dela 'v prSipravljailnih oddelMlh, to je v tehnični pripravi proizvodnje, konstrukcij itd. Metalna, Maribor: Manjka ham okoli 90 visoiSookvdlitficira-uih delavcev, več inženirjev, tehnikov in projektantov. Doslej ta primanjkljaj tolM z nad-tonaim. delom. Papirna industrija: Prioizvodni in finan,čni plani podljetig za leto 1958 temelje dobršen del na proizvodnji ob nedeljah, skoraj vsa podjetja pa opravljajo redne remonte v nedeljo. Zmanjšanje te proizvodnje ali prestav-lijame remontov na delovne dni bi pomenilo zmanjšati proizvodnjo papirja Ce bi na primer v papirnici Vevče opravljali remonte med tednom, bi zaradi roto papirja letno ali pnofevod-nja bi bila zmanjšana za 15% ... K vsemu temu velja dodati še ugotovitve sekretariata za delo pri izvršnem svetu. Lani v tretjem tromesečju so v industriji opravili veliko del v nadurah. Marsikje so skušali z nadurnim delom nadomestiti čas, ki so ga izgubili zaradi letnih dopustov. Toda značilno je, da je nadurno delo naraščalo Marjanca Jemec: Nakladanje koi v vrhniški usnjarni iega bila proizvodnja papirja nanjša z 1000 ton letno. To ne >i škodovalo samo podjetju, ;etmveč tudi grafični industriji, ci jle letos zelo razširila zmog-jivnstL Prav tako je v ostalih iovamaih, posebno v tovarnah :elu!toze im roto papirja. V to-/ami celuloze in roto papirja itidem-Krško bi zaradi zmanj-iamAa nadur izgubiti 3600 ton tudi v septembru, ko delavci niso bili več ma dopustu in ni bi]« raznih praznikov. V vrsti industrijskih -panog pa nadurno delo nenehno narašča. To je v kovinski, kemiični in živilski industriji. črni metalurgiji, proizvodnji nafte gradbenega materiala, posebej pa še v papirni Industriji. Največ nadurnega dela je še vedno v premogovni- kih (8%), v črni metalurgiji (7.3%), v industriji papirja (6.5%) in v živilski industrija (6.1%). Naraščanje nadurnega dela je torej resna stvar, saj vemo, da nadurno delo ni racionalno in tudi učinki niso tolikšni, kot v rednem delovnem času. Resno velja torej proučiti, ali ni naraščanje dela posledica nesmotrne organizacije. In zdaj še, zakaj je nadurno delo prepovedano oziroma omejeno. Predpis, ki prepoveduje nadurno deilo, ščiti proizvajalca, da ne izčrpa preveč svojih moči. Drug namen te prepovedi pa je, spodbujati vodstva podjetij na smotrnejšo organizacijo dela ' in odstranitev možnoisti, da bi posamezniki pod naslovom nadurnega dela, prejemali neopravičeno zaslužke, kajti marsikje so pod naslovom nadurnega dela posameznikom izplačevali precejšnje nagrade, ki bi jih drugače. nikakor ne mogli izplačati. Razumljivo je, da je nenadna prepoved nadurnega- dela povzročila določene težave v posameznih podjetjih. Kot rečeno, je bil zakon sprejet zadnje dni decembra, veljati pa jc začel nekaj dni nato, to je od 1. januarja teto« naprej. Podjetja, kjer jim je že doslej manjkalo kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, so iz zaposlenih ponekod sestavljala tretjo izmeno, oziroma jo z njimi dopolnjevala- Podjetja, ki »o doslej opravljala veliko del v nadurah. so sedaj r«,.. v- težavah. Ponekod menijo, da bodo morali zaposliti nove delavce, to je razširiti fronto delovnih mest- Toda vprašanje je, če bodo lahko kvalificirane in visokokvalificirane delavce dobili, kajti — kot vemo — teh manjka. To stvar bo treba torej urediti še z dodatnimi predpisi, omiliti predapse za nadurno delo tam, kjer je le-to res potrebno, da ne bo v nevarnosti izpolnitev plana. Nadurno delo pa bo treba na vsa/k način preganjati tam, kjer je bilo te le krinka za iEptečevainje majnaz- Kontrola cen Odlok o evidenci in kontroli cen, ki ga je sprejel pretekli teden zvezni izvršni svet, je naletel na vsesplošno odobravanje. Vendar pa so komentarji, ki jih je slišati, včasih tudi takšni, da bi znali ustvariti povsem napačno predstavo o naši politiki cen. Aha, pravijo, zdaj pa se cene blagu ne bodo več dvigale. Taka ocena odloka je iv ni točna. Zato je prav, če se o zadevi takoj pogovorimo, da ne bomo pozneje razočarano ugotavljali, češ, tudi odlok o evidenci in kontroli cen ni nič pomagal. Cene se na trgu oblikujejo svobodno. Ce je povpraševanje po blagu večje in je blaga manj, .bodo cene višje, če je blaga na pretek in tudi povpraševanje ni veliko, bodo cene nižje. Zakona ponudbe in povpraševanja kot osnove oblikovanja cen ne smemo zanikati z nobenim odlokom, sicer bi na trgu prišlo do čudnih pojavov, ki bi škodili predvsem potrošnikom. Če bi na primer, zniževali cene potrošnemu blagu, ki ga ne proizvajamo dovolj, bi to blago hitro prišlo v‘roke špekulantom, ki bi ga potem kljub vsemu prodajali po tržnih cenah. Verjetno pa še draže, zaradi nastale psihoze, da blaga primanjkuje. Razlika bi bila torej le v tem, da bi se sredstva zbirala v žepih špekulantov namesto v družbenih skladih. Prav tako bi bilo zelo negospodarsko, če bi prodajali nekatere vrste potrošnega blaga, ki pri nas vsaj za zdaj še pomeni določen luksus, po nižjih cenah, kot bi ga, glede na povpraševanje, lahko prodali. Vzemimo motorna kolesa. Lani smo jih uvozili in trgovina jih je prodajala kupcem po precej višjih cenah, kot jih je kupila. J Vsa motorna kolesa pa so bila prodana za i gotovino že v nekaj dneh. če bi jih trgovi- na prodajala ceneje, bi vsi tisti, ki so imeli denar, za razliko, prihranjeno pri nakupu motorja, kupovali še drugo potrošno blago. Predvsem tako, ki ne pomeni luksus. S temi sredstvi pa bi ustvarili na trgu večje povpraševanje in že bi bila tu nevarnost, da se cene povečajo. Skratka gre za tako imenovane odnose med kupnimi in blagovnimi skladi, ki jih moramo prav tako upoštevati. Ne bi bilo prav, če bi skušali^ do-seči za vsak proizvod (ne glede na tržišče in denarna sredstva, ki so zbrana pri potrošnikih) najnižje možne cene. Z drugo besedo — ne bi bilo prav, če bi vzeli trgovini pravico, da akumulira tam, kjer je to umestno in potrebno. Kaj pomaga, če bi bili motorji, hladilniki ali pa sesalci za prah znatno cenejši, če bi to kar nenadoma vplivalo na podražitev drugega blaga, zato, ker bi ostalo pri potrošniku več sredstev, kot to prenese naša kmetijska in industrijska proizvodnja. Seveda, tudi take »-podra-žitve*< bi lahko omejevali z administrativnimi ukrepi, toda takim ukrepom se bomo prej ali slej popolnoma odrekli. Plafonira-nje cen, reguliranje cen nekaterih pomembnejših prehranskih artiklov (kruh, moka, sladkor, sol itd.) so začasni ukrepi. Ko pa se bo trg ustalil, ■ ko bomo dosegli zadovoljive blagovne in denarne rezerve, bomo odpravili še te zadnje ostanke administriranja na trgu. Cene se bodo potemtakem Se vedno spreminjale. Za določeno blago se bodo lahko povišale in za drugo lahko znižale. Prosto oblikovanje cen in delovanje tržnih zakonov omogoča, da bodo cene blaga postopoma vsklajene. Vsklajevanje cen pa je ena važnih nalog naše politike cen. Odnosi (Nadaljevanje na str. ličmepilh neopravičenih prejemkov. Prevelika razširitev delovne fronte, če bi bilo povsem onemogočeno nadurno delo tam, kjer je nujno potrebno, ali tam, kjer ne moremo dobiti delavcev. bi škodovala. Ze doslej smo namreč zaposlili več delavcev, kett je bilo te predvideno v pesipektivnem planu. V industriji naj bi zaposlili na novo 2500 do 3000 deiavoev) toda zaposlili smo jih Okoli 9000, Per-tpeiktivnii plan .pa predvideva, da bi se ‘lahko do konca leta 1961 povečalo število zaposlenih v industriji za največ 16.000 ali povprečno letno 3200. 1 Morebitna omilitev 0 nadurnem delu pa seveda ne pomeni, da podjetja ne bi proučevala organizacije dela, da je ne bi izpopolnjevala. Verjetno je, da bodlo predpisi o nadurnem delu spremenjeni oziroma omiljeni za tista pod- jetja in panoge, kjer tehnološki proces ter j a določeno nadurah delo. Toda napak bi bilo pričakovati. da bo dopuščen tolikšen obseg dela v nadurah, kot doslej. Povedali smo že, kaj je bo-tej zakonodajalec doseči s prepovedjo oziroma omilitvijo nadurnega dela- Ce 'upoštevamo to, pomeni, da je treba iskati rešitev drugje, znotraj podjetij, v organdizaoiiji dela in si ne obetati vse- im samo od spremembe predpisov, od dopolnitev, ki bodo veljale le za tista dela in tiste panoge, katere so res nujno potrebne. Ce bi vodstva podjetij, organi upravljanja analizirali, kako je delo pri njih organizirano, bi opazili vrsto Slabosti, ki terjajo več delavcev, tudi strokovnih. kot jih terja tehnološki proces. To pomeni, da zaposlujejo več ljudi, bot je potrebno, da naraščajo brez potrebe proizvodni stroški, da izplačujejo v obliki plačil za nadure več, bot je nujno. Samo nekaj prmeirov. Pri notranjem transportu je v marsikateri tovarni zaposlenih četrtino ali še več delavcev. Zakaj? Zato, ker nihče ne razmišlja o nepotrebnih prevozih iz oddelka v oddelek, od stroja k stroju itd. Premestitev skladišč.. premestitev strojev, povezava z njimi s preprostimi tekočimi trakovi bi zmanjšala stroške in nadurno delo. Strokovni , delavec čaka pri stroju brez dela, ker mi dobil ustreznega materiala, ker ga je dobil prepozno, zato. ker se je pokvaril stroj, in ni nikogar pri roki, da bi ga popravil. Skoda j6 dvojna. Delavec čaka, stroj stoji, proizvodnost je lanjša, potrebne so nadure in za stroj, ki stroji, proizvod, je manjša podela, velja plačati tudi tisti čas ustrezne obveznosti. > Skratka, rešitev ni samo V spremembi predpisov I ZAPOJMO PESEM MLADINSKIH BRIGAD 2e nekaj tednov vsa naša mladfam živi v pripravah za letošnjo zvezno mladinsko akcijo, v kateri bo zgradila 77 km av-t ost rade »Bratstva in enotnosti« med Zagrebom in Ljubljano. Priprave za to akcijo so že v polnem teku. Razumljivo je, da bi skoraj vsak mladinec rad sodeloval v tej akciji, toda čeprav je naloga velika in res odgovorna — kajti 77 kilometrov dolge, široke avtoceste, na kateri bodo številni podvozi in nadvozi, 9 mostov in 100-metr-ski viadukt, res niso mačje sol-je — je vendarle premalo, da bi lahko sodelovali vsi, ki si to še tako želijo. Prvega marca bo začelo delo na avtostradi takrat bo med drugimi tudi mladincev in mladink iz Slovenije že prijelo za krampe. Iz naše republike bo odšlo na avtomobilsko cesto, ki bo zgrajena do 29. novembra, 5480 brigadirjev v 47 brigadah. Medtem je Centralni komite ljudske mladine Jugoslavije že postavil glavni štab vseh mladin- se in 1000 s kih brigad, ki bo Imel svoj sedež v slikovitem gradu Otočec ob Krki. Komandant glavnega štaba je član predsedstva CK L.MJ Mičo Novkovič, ki je povedal, da se je v mladinske brigade doslej prijavilo v Jugoslaviji že 1503)00 brigadirjev, toda to gradbišče sprejme le 55.000 graditeljev. Zato bodo v brigade sprejemali letos res najboljše mladince in tudi fizično najmočnejše. Letošnja mladinska akcija bo predvsem kadrovska akcija Ljudske mladine. Po šestumem delu bo za brigadirje poskrbljeno obilo zdravega in pestrega razvedrila, razen tega pa bo letos vzdolž vse trase veliko razširjenih seminarjev in tečajev za mladinske funkcionarje. Vsi brigadirji iz bratskih republik si bodo s krajšimi in daljšimi izleti ogledali Slovenijo in spoznali njene ljudi in navade. Predvsem se je letos prijavilo veliko srednješolcev, ki pa ne bodo mogli vsi sodelovati na avtomobilski cesti, zato bodo tudi letos njihove brigade sodelovale pri raznih lokalnih akcijah. Na zvezni akciji bo sodelovalo veliko kmečke mladine, manj pa delavske, da ne bi zaradi odsotnosti delavske mladine trpeli proizvodni plani v podjetjih. Vendar je v veliko delovnih kolektivih mnogo mladincev, ki bi hoteli sodelovati v mladinskih brigadah pri gradnji avtostrade Ljubljana—Zagreb. Kjer bo to le mogoče, bodo njihovi delovni tovariši sprejeli njihove delovne naloge, tako, da bo tudi nekaj delavske mladine lahko odšlo v mladinsko delovno brigado. OBČINSKI SINDIKALNI SVET v Šoštanju je v treh večjih krajih te občine organiziral predavanja o zakonu o delovnih razmerjih. Govorili bodo še o zakonu o javnih uslužbencih, o pokojninskem zakonu in o zakonu o delitvi dohodka. V ŽELEZARNI STORE so imeli že večkrat sestanke, na katerih so razpravljali o zakonu o delovnih razmerjih. V podjetju pa bodo sedaj kupili okoli 200 izvodov brošure »Zakon o delovnih razmerjih«. Brošure bodo dobili vsi obratovodje, mojstri, člani delavskega sveta in odborniki sindikalne podružnice. — J. M. V KRANJU so pred kratkim v Tiskanim, v tovarni tiskanega blaga ustanovili športni klub. Ta ima sedaj že tri sekcije, in sicer za namizni tenis, odbojko in kegljanje. L V. V TOVARNI DEKORATIVNIH TKANIN so na seji delavskega sveta sklenili, da bo tovarna prispevala nekaj sredstev, za menzo v obratu B. — Z. A. ČLANI DELOVNEGA KOLEKTIVA v štorski železarni so lani najeli za 63 milijonov dinarjev raznih posojil. Posojila so v glavnem porabili za nakup pohištva, tekstila, koles, radijskih aparatov itd. — J. M. NA POSVETOVANJU predsednikov delavskih svetov in mladinskih organizacij, ki ga je organiziral občinski komite LMS v Šiški, so med drugim razpravljali o letošnji mladinski akciji. 20 mladincev iz te občine bo odšlo v prvi skupini gradit avtomobilsko cesto Ljubljana— Zagreb. — I. V. V ŽELEZARNI V ŠTORAH so na seji tovarniškega komiteja LMS razpravljali tudi o ustanovitvi kluba mladih proizvajalcev in o novem statutu Ljudske mladine Jugoslavije. — J. M. V PESJU PRI VELENJU in v Velenju samem se že pripravljajo na proslavo osmega marca. V Velenju bo proslavo priredila tamkajšnja Svoboda. Prikazali bodo zgodovinski pomen borbe za enakopravnost med ženami. NA BLEDU je bilo nedavno tega tretje tradiconalno smučarsko tekmovanje gozdnih uslužbencev Gorenjske. Sodelovalo je 32 tekmovalcev. Zmagala je ekipa Gospodarske poslovne zveze iz Radovljice. — I. V. V TOVARNI »ISKRA« V KRANJU so imeli pred kratkim prvo predavanje o zakonu o delovnih odnosih. Predavanja se je udeležilo več kot 200 članov tega delovnega kolektiva. — M. Dj. V PREŠERNOVEM MUZEJU v Kranju so odprli razstavo slik akademskega slikarja - Ferda Mayera. Na razstavi je okoli 40 reprodukcij. To razstavo je priredil klub likovnih delavcev Gorenjske. — M. Dj. NA SEJI PREDSEDSTVA Republiškega odbora sindikata lesnih delavcev Slovenije so razpravljali tudi o premijah. Menili so, naj bi vodilne uslužbence za izredno delo le nagradili, ne' pa premirali. Premije naj bi slonele na prihrankih na surovinah in na materialu, na izboljšanju kakovosti itd. ... REPUBLIŠKI ODBOR sindikata prometnih delavcev Slovenije je na zadnji seji imenoval posebno komisijo, ki bo proučila kopico problemov, ki se tičejo nadurnega dela tistih šoferjev, ki so zaposleni v prevozništvu. NA JESENICAH so v mali dvorani Delavskega doma nedavno tega odprli bogato dokumentarno razstavo o Oktobrski revoluciji. Do zdaj si je to razstavo ogledalo že precej Jeseničanov in okoličanov. — U. Z. NA SEJI delavskega sveta železarne Store so izvolili disciplinsko komisijo (ki bo zamenjala disciplinsko sodišče), komisijo za sklepanje delovnih razmerij ter komisijo za ugotavljanje tistih delovnih mest, kjer bi lahko delali invalidi. — J. M. OB OBČNEM ZBORU OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA Zrelost v presoji Kaj je družbeno koristno in kaj škodljivo •Delo sindikatov v podjetju in delo sindikatov v komuni: sta bili dve osnovni temi razprav na Letošnjem občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana.. Ni slučajno, da je občni zbor na predlog delovnega predsedstva sklenil razpravljati o dosedanjem im bodočem delu sindikalnih organizacij v ljubljanskem okraju s teh dveh izhodišč. Čeprav se je vrsta organizacij a vso odgovornostjo Vključila v mehanizem upravljanja jn je seveda s tem dokaj pripomogla k doseženim gospodarskim uspehom kolektivov, je namreč mogoče' vseeno opaziti, da dobršen del sindikalnih organizacij še stoji ob strani, ne ureja niti perečih vprašanj v podjetjih, še manj pa posega v probleme komune. Ali sii je recimo mogoče obetati napredek v gospodarjenju in delavskem samoupravljanju, če posameznika, ki dobronamerno graja določene slabosti, upravno vodstvo odpusti, proti takšnemu dušenju kritike pa ne nastopi niti sindikat in ga ne prepreči organ upravljanja? Ali je mogoče pričakovati še hitrejšo rast storilnosti, če prejema ozek krog ljudi velike dopolnilne plače v obliki premij, če spreminja tehnično vodstvo samovoljno norme, ne da bi o tem sklepal organ upravljanja in brez vsakega pomenka z delavci? (Dogodilo se je recimo. da je dobilo 14 premiran-cev v letu dni le 400.000 dunar-jev manj prejemkov v obliki premij, kot znaša enomesečni zaslužek 328 zaposlenih v istem podjetju.) ) Preobsežno bi bilo podrobneje razčlenjevat;; vsa opozorila, ki so jih omenjali delegat; v komisiji za delo sindikatov v podjetjih. Zaključek teh razprav je v grobem tale: Sindikalne organizacije v podjetjih morajo postati pobudniki za sleherno akcijo, tako politično kakor tud; gospodarsko v kolektivu. To naj bo tista politična sila v mehanizmu delavskega upravljanja, ki bo lahko ob vsak; priložnosti stopila z naprednimi, jasnimi in odločnimi stališči pred kolektiv, povezala Sn pravilno zastopala njegove materialne koristi din si prizadevala ustvariti v podjetju takšne odnose, ki bodo spodbudno vplivali na rast proizvodnje. Sedanji komunalni sistem naravnost terja, da sindikalne organizacije z vso svojo aktivnostjo pomagajo razvijati mehanizem družbenega upravljanja v komuni. To pa pomeni, da velja raz vij ati take oblike dela in metode, da bodo imeli delavci — člani sindikata vpliv na družbeno dogajanje v komuni. In spet drobec opozoril. V organe družbenega upravljanja v ljubljanskem okraju je vključenih še premalo neposrednih proizvajaloev-delavcev: v hišnih svetih deluje 32.2 odstotkov, v šolskih odborih 12.5 odstotkov, v upravnih odborih zdravstvenih ustanov 36.5 odstotkov, v upravnih odborih kulturnih ustanov 8.4 odstotkov, v potrošniških svetih 1? odstotkov in v krajevnih odborih 1? odstotkov delavcev- V zborih proizvajalcev bi morali biti delavci iz neposredne proizvodnje v večini. Toda sedanja sestava zborov proizvajalcev ni taka. V občinskih zborih proizvajalcev je od 533 odbornikov 134 delavcev al; 25 odstotkov. V svetih pri okrajnem ljudskem odboru je od skupnih 221 članov komaj 2? delavcev ali 12.2 odstotkov. V svetih In komisijah pri devetih občinskih ljudskih odborih v industrijsko močnejših občinah je le 24 odstotkov delavcev. In vendar je na področju koroung toliko odprtih vprašanj, toliko stvari, kjer bi morali delavci odločneje poseči v razpravo, kjer bi se moralo slišati njihovo stališče, ne kot stališče predstavnikov tega im tega podjetja, temveč stališče delavcev-proizvajalcev vse komune. Gre recimo za vprašanja zdravstvene zaščite, urejanjih trga, nesmotrnega trošenja sredstev v okviru posameznih kolektivov, odpravljanja tovarniškega lokalizma. ki se kaue recimo v tem, da hoče imeti vsak kolektiv zase svojo kino dvorano, kulturni dom. športno igrišče, vsega tega pa ni v kraju, kjer delavec preživi ves svoj prosti čas. In naloge sindikalnih organizacij na tem področju? Tele so: sindikalne organizacije v pod-liotjlih, vodstva občimskfh sindikalnih svetov naj si prizadevajo, da bo čdmveč članov sindikata — delavcev vključenlih v delo teh organov, da bodo le-ti zrelo presojali, kaj je družbeno koristno im kaj škodljivo. Razprava v obeh komisijah, to je v korrtisiiji za delo sindikatov v podjetju dn za delo sindikatov v komuni in razprava na skupnem zasedanju je dala sindikalnim odbornikom obilo napotil za bodoče delo. VSEM OKRAJNIM SINDIKALNIM SVETOM, OBČINSKIM SINDIKALNIM SVETOM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM in vsem onim, ki dobivajo naše glasilo brei-plačno in je bil plačnik naročnine REPUBLIŠKI SVET ZA SLOVENIJO sporočamo, da v bodoče REPUBLIŠKI SVET ZA SLOVENIJO ne bo več plačeval naročnine in jo mora zato poravnati vsaka organizacija sama iz lastnih za to predvidenih sredstev v proračunu za 1. 1958. Naročnina za leto 1958 znaša: četrtletno 240 din, polletno 460 din, letno pa 900 din. Ker so nam sredstva za redno izhajanje lista nujno potrebna, naprošamo za čimprejšnje nakazalo naročnine. UPRAVA Skrbi in mladih pobude tekstilcev NA JESENICAH SO ZAKLJUČILI ANKETO O TEM, KAKO BI RAZDELILI DEL DOHODKA Nismo ravnali napak! V drugem razredu potniškega v laik a, ki je sopihal proti Go-reno siki, bilo mrzlo. Sest bo, bom še vedno hodil na delo v železarno. Težko rni je, pa ne samo meni, tudi ostalim mojim potnikov je dremalo na klopeh,, tovarišem, ki se vozimo z Bleda i. v v. .1: _ "NT n T evc , /».o Vi drugi pa so se pogovarjali. Jože je bil najglasnejši. Svojemu prijatelju in znancu z vlaka je pripovedoval veselo dogodivščino. Ko je končal, sta se oba zasmejala, da sta skoraj prebudila ostale potnike, ki so hoteli v vlaku nadoknaditi zamujeno spanje. Jože pa je med smehom dejal: »Veš, vsak dan zjutraj tečem na vlak. To mi je postala že zabava.« Jože je doma nekje iz Kranja-Z vlakom se vozi na delo že več kot sedem let. Pogostokrat pripoveduje o tem, kako je svet »čudno urejen«. Kranjčani potujejo v Radovljico, Radovljičani se vozijo na Jesenice, Jeseničani spet v Radovljico itd. Saj bi se človeku v glavi zmešalo, če bi skušal spraviti v red vse te naštete in težke reči »Poglej, koliko dragocenega časa izgubim že s samim potovanjem, prerivanjem v vlaku in že kar utrujen sem, preden pridem v železarno. Res je, navadil sem se že takega življenja. Pa vendar, takoj bi zapustil svoje rodno mesto, če bi le dobil stamovaiije na Jesenicah. Tako pa. ..« Tukaj se pogovor običajno tudi konča. Jožetov prijatelj samo zamahne -z rokami, si prižge cigareto im puhne dim v zrak, ne reče pa nobene. Tudi njemu rojijo po glavi iste misli kakor sto in sto mladim in starim delavcem, ki v zgodnjih jutranjih, urah večkrat neprespani in že utrujeni zapuščajo domove in se vračajo spet nazaj k svojim družinam v poznih popoldanskih urah. In zato se je tudi večina delavcev jeseniške železarne odločila v anketi o delitvi sredstev iz sklada za samostojno razpolaganje za gradnjo stanovanj. Tistega mrzlega februarskega jutra sem na Jesenicah srečal železarja Rudija- Navdušen lovec je. Takole mi je rekel: »Rad bi postal lovski čuvaj. Ne vem, če mi bo to uspelo. Ce mi no ali pa še od dlje. Na Jesenicah bi potrebovaili predvsem stanovanja.« »Torej ste se v anketi odločili za stanovanja?« sem pobaral Rudija. 'n »•Prav gotovo. Nekaj pa bi vam rad kljub temu povedal prav glede ankete. Na pobudo tovarniškega odbora sindikalne organizacije železarne Jesenice smo začeli z anketo. Naj pre-bereva, kaj je zapisano v začetku anketnega lističa.« In prebrala sva: »Ob zaključku bilance lanskoletnega poslovanja našega podjetja bodo ostala v skladu splošne porabe še denarna sredstva. Kot vsako leto, bomo tudi letos lahko ta sredstva uporabili za najnujnejše potrebe. Da bi zvedeli za mnenje naših članov, razpisuje sindikalni odbor jeseniške železarne anketo, ki naj bo tudi napotilo delavskemu svetu, kako in v kakšen namen naj se ta sredstva delijo. •.« Tovariš Rudi je spet povzel besedo: »Zxli se mi, da je naša sindikalna organizacija ravnala prav, ko se je odločila za anketo. Razdelili so 6910 anketnih listov, vrnjenih pa je blo 5441 izpolnjenih. Včasih je res težko deliti sredstva, potreb je veliko, denarja pa, kakor sami ' veste, vedno primanjkuje. In večina članov našega delovnega kolektiva se je pač odločila za gradnjo stanovanj. Mislim tudi, da je to eno izmed najvažnejših vprašanj, ki ga bo treba na Jesenicah čimprej rešiti.« Pogovor sva zaključila in tovariš Rudi je odhitel na svoje ne preveč lahko delovno mesto. Stanovanja, stanovanja n stanovanja, Ce vprašate na Jesenicah katerega koli delavca ali občana, vam bo takoj reke’: nimamo stanovanj. In res. Vsako leto odide iz železarne okoli 1.200 delavcev, na Jesenice pa pride 1.200 novih. To se dogaja prav zaradi tega, ker manjka DELAVSKA ENOTNOST Glasilo sindikatov Slovenije, izdaja KepuDliSKi »vel /veze sin dlkatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik Ivo Tisk Časopisno - založniškega podjetja .Slovenski poročevalec, v Ljubljani. — Naslov nredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 3, postni predal 284. - Telefon uredništva 52'5“• “P/“c{f' skupni za uredništvo In npravo 32-#3l. - Račun prlM e5t"’hra"'‘v nlel v Ljubljani 601-606-1-221. - List Izhaja vsak petek. - popisov ne vračamo! - Posamezna Številka stane 20 din. - Naročnina * predplačilu Je mesečna 80 din. četrtletna 240 din. polletna 46o dir tn celoletna ooo din. stanovanjskih prostorov- Pa ne samo to. Tovarna s« stalno širi, na račun stanovanjskega prostora pa je treba zaradi tega graditi nova stanovanja, v katera preselijo stanovalce iz porušenih zgradb. Jeseničani si želijo, da ne bi bilo več v tem metalurškem središču barak. Zgradili naj oi še več samskih domov in starejši, neoženjeni delavci si bi lahko v teh domovih najeli tudi neopremljene sobe. Na ta način bi zmanjšali investicije.. Oh, veliko bi lahko še napisal o stanovanjskem problemu. Naj povem še o tem, kaj meni predsednik delavskega sveta železarne o anketi, ki jo je razpisal tovarniški odbor In o sami gradnji stanovanj. Ko sem ga vprašal, če je tudi on izpolnil' anketo, mj je hitro odvrnil: »Seveda. Odločil pa sem se za stanovanja. Po vojni smo v našem kraju zgradili le malo stanovanjskih zgradb. Na Jesenice se vozi vsak dan okoli 2.000 delavcev. V tovarno prihajajo :z daljne in bližnje okolice. Na delo prihajajo že utrujeni in prav gotovo se na svojem delovnem mestu počutijo slabše kot bi se sicer, če bi stanova’! blizu tovarne.« Povedal serif že, da je sindikalni odbor razpisal anketo prav zavoljo tega, da bi dali napotke delavskemu svetu, kako bi najbolje razdelili sredstva za prosto razpolaganje. V anketi, ki so jo nedavno zaključili na Jesenicah, se je torej od 5441 anketirancev 4123 železarjev odločilo za gradnjo stanovanj, na drugem mestu so letna oziroma zimska kopališča, dalje tovarniške okrepčevalnice, mlečna restavracija in razne uslužnostne dejavnosti. V -upravi podjetja so že" izdelali plan, kako bi sredstva iz sklada splošne porabe najbolje razdelili. O teh stvareh razpravljajo v obratnih delavskih svetih, plan bodo proučili ha sejah sindikalnih organizacij 'n Zveze komunistov ter pripravili nekatere predloge, ki naj bi jih upoštevali pri spreminjanju plana- Kaže, da so se v tovarni že odločili, da bodo čimveč teh sredstev uporabili za negospodarske investicije, kajti nekatere stroje, kot so na primer naprave za elektrodni oddelek, razna dvigala itd., si bodo prav go-tovo poskrbeli po drugi investicijski poti. Za konec pa bi navedel še razgovor s tovarišem M. N., ki sem ga srečal ob vhodu v valjarno na Javorniku. Tole mi je rekel: »Veliko smo že govorili in tudi pisali o delitvi sredstev. Večkrat smo ‘razmišljali, kako bi najpametneje ta sredstva razdelili. Modrovali smo. Vs: člani’ delovnega kolektiva n,ai bi o tem izrekli svojo besedo. Zdaj smo na Jesenicah to storili in prepričani smo, da nismo ravnali napak.« V ŠENTJURJU POTREBUJEJO SHRANJEVALNICO KOLES Iz Loke pri Zusmu, Slivnice, Dobja, Kalobja, Vinskega vrha, Dramelj, Blagovne itd., iz krajev, ki nimajo avtobusnih zvez, se vozi nad 300 delavcev vsak dan s kolesi na delo do železniške postaje v Šentjurju. Zavoljo tega ker ne morejo vsi delavci shranjevati koles v Šentjurju — tamkaj namreč ni javne shranjevalhice koles — se nekateri vozijo s kolesom kar v Celje. Tako pridejo zmučeni na delo. Tisti pa, ki kolesa vendarle shranijo v Šentjur! ju, so vedno v strahu zanje, kajti nič kolikokrat se je že zgodilo, da so bili ob nje. Poročilo, ki ga je imel na posvetovanju mladih tekstilcev Slovenije, je sekretar tovarniškega komiteja. LMS »Tiskani-na« Kranj zaključil takole: »Lepo je v naši domovini biti mlad!« Morebiti so imele prav te besede pečat celotnega posvetovanja, ki je bilo preteklo soboto v zgornji dvorani sindikalnega doma v Kranju. Treba je iti bolj v širino Od 1885 članov delavskih svetov v tekstilnih tovarnah je več kot 18 odstotkov mladih. Mimo tega dela v organih delavskega samoupravljanja še 970 tovarišev, ki niso člani delavskih svetov in upravnih odborov. To je v primerjavi s preteklostjo lep napredek, ki pa še vedno ne pomeni skrajne meje možnosti. S tem, da je vključenih v organe upravljanja tako število mladine, še zdaleč nismo dosegli tisto, kar bi želeli. Da ne bi bilo članstvo v teh organih zgolj na papirju, moramo mlade ljudi tudi usposabljati za to delo. Da bo mladina aktivno sodelovala, v upravljanju, jo maramo pred sejami delavskega sveta ali upravnega odbora in tudi sicer seznaniti s problematiko, ki je na dnevnem redu. Le tako si je obetati večjih uspehov. Sklenili so, da bi na prihodnjih volitvah delavskih svetov izvolili in kandidirali še več mladine. Več skrbi tudi za mladega delavca Velikega pomena za vsakega in še posebej za mladega delavca je, kako skrbe v tovarnah za oddih in prehrano, ki imata najbolj neposreden vpliv na delovno storilnost. Podatki kažejo, da ima 29 kolektivov tekstilne industrije v Sloveniji lastne domove oddiha v naj lepših krajih republike. Tudi cene za letovanja so še dokaj sprejemljive, saj znašajo od 150 do 350 dinarjev na dan. Pohvale vreden je primer tekstilne tovarne v Preboldu, kjer so sklenili da bodo delavci z do 10.000 dinarjev prejemkov plačali le 150 dinarjev, s prejemki do 15.000 200 in s prejemki nad 15.000, 270 dinarjev na dan. S tem je, omogočen prav mladim delavcem, ki imajo relativno najnižje dohodke, ugoden dopust ob morju ali v planinah. Vendar je to le ena plat skrbi za mladega delavca. Druga, ki je morebiti še najbolj pomembna, pa je prehrana. Žal je v Sloveniji le 11 podjetij tekstilne industrije, ki imajo lastne menze in restavracije. Sicer so nekatere tovarne vpeljale topli obrok med delom, vendar je to še vse premalo. Zato bo mladinska organizacija skušala doseči, da bi vse tovarne posvetile nekoliko več skrbi prehrani. Saj od tega v marsičem zavisi tudi delovna storilnost. Nerazdružljiv problem v zvezi s skrbjo za delavca so tudi stanovanjske razmere. Mladi delavci, ki so se pred kratkim zaposlili v tovarnah, največkrat nimajo primernih stanovanj, kjer bi lahko prebivali po delu. Niso redki primeri, ko jih zavoljo tega pritegnejo gostilne. Zato predlagajo mladi, naj bi tovarne iz svojih skladov, ko grade stanovanja, skušala doseči, da bi gradila manj razkošna prebivališča, ker bi z istimi sredstvi dosegli neprimerno večji uspeh. Ne le glede števila stanovanj, marveč tudi z , gradnjo samskih domov, ki bi prišli upoštev prav za mlade delavce. XXX Toda, da ne bi tole poročilo z drugega posveta mladih tek- stilcev Slovenije izzvenelo preveč kot klic po zahtevah, je treba poudariti, da so se mladi mnogo pogovarjali tudi o proizvodnih problemih v svojih podjetjih. Ce tako količinski kot vrednostni obseg proizvodnje V tekstilnih podjetjih iz leta v leto raste, je to prav gotovo zasluga tudi mladih delavcev, ki vnašajo v delo mladostni polet in optimizem. Razšli so se. Sedaj je odvisno prav od vseh delegatov, ki so se kranjskega posveta udeležili, da bodo sklepe, ki so jih sprejeli na tem posvetovanju posredovali tako vodstvom podjetij in organom delavskega samoupravljanja, kakor tudi da se bodo zavzeli za njihovo uresničitev. Kajti le tako bodo ta posvetovanja dosegla svoj namen. I. A. 440 slušateljev na predavanjih Inštituta za javno upravo ' Minuli teden je bil v Ljubljani tečaj predavanj o vprašanjih pri uveljavljanju delovnih razmerij v gospodarstvu in pa o značilnostih uslužbenskih razmerij v javni službi. Kako so taki in podobni tečaji potrebni in zaželeni, kaže obisk teh predavanj: v Ljubljani je bilo 440 slušateljev, medtem ko je prijavljenih za Maribor, kjer bodo isti predavatelji poiniovili vsa predavanja! '25o udeležencev. Tečaje prireja Inštitut za javno upravo na ljubljanski univerzi. Zdi se mi prav, da bi občina Sent-jurij zgradila blizu železniške postaje primerno shranjevalnico koles. Marsikateri upokojenec ali invalid bi za primerno nagrado varoval kolesa. Seveda bo ta ali oni dejal, da občina nima denarja za takšne drobnarije. Toda pomislimo, kolikšna je škoda, če nekdo delavcu ukrade kolo, škoda, ki jo mora seveda delavec sam trpeti, ker ga med potjo ne more nikjer shraniti. Denar, porabljen za shranjevalnico koles, bi se torej kmalu poplačal. Prizadeti PISMO DELAVKE, KI SO JO PROTIZAKONITO ODPUSTILI ZAME HI DELA-. (( Delavka sem, živim od svojega zaslužka. Prišla sem iz Francije. Leta 1956 sem se zaposlila pri Kmetijskem gospodarstvu Javornik na Ravnah na Koroškem. Cez meno odločbo o tem, vendar šele potem, nekaj mesecev so me odpustili, lani pa so me znova zaposlili. Zaslužila sem 6000 dinarjev mesečno. Dne 31. januarja letos pa me je namestnik direktorja Ivan Serbinek ustno obvestil, da za mene ni več zaposlitve na njihovem posestvu. Na moje delovno mesto je prišla 1. februarja hčerka direktorjevega brata. Upravo podjetja sem zaprosila, naj mi izda pismeno odločbo, tako da se lahko prijavim na posredovalnici za delo. Toda odgovorili so mi, da to ni potrebno in da naj počivam do spomladi, takrat pa, če me bodo potrebovali, me bodo spet sprejeli nazaj. Torej povedali so mi, da mi pismene odpovedi ne morejo dati. Ze leta 1956 in lani so me zaposlili v tem podjetju kot sezonsko delavko. S podjetjem nisem sklenila pogodbe, nimam delovne knjižice in ne vem, če sem socialno zavarovana, ker mi podjetje tudi ni izročilo zdravniške izkaznice. Mislim, da bi tovariš direktor moral vedeti, da je potrebno z delavcem skleniti delovno pogodbo, da bi mi moral preskrbeti delovno knjižico in da bi tudi morala dobiti odpoved. Prosim vas, povejte mi, ali imam prav jaz ali uprava podjetja. Težko mi je, da sem v tem zimskem času brez zaslužka, tovariš direktor pa namešča na posestvu svojo sorodnico. Tu so zaposlene tudi kmetice, ki imajo svoje premoženje in se laže preživljajo, za mene pa, ki živim samo od svojega zaslužka, ni dela. Magdalena Perger, Prežki vrh, Ravne na Koroškem Ce je Vaše pismo resnično, potem moramo kar pošteno zapisati, da direktor K. g. Javornik očitno ne pozna zakona o delovnih razmerjih ter njegovih določb, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja z odpovedjo. Prav tako pa ne pozna njegovih določb o ustanavljanje delovnih razmerij. Brez poprejšnjega sklepa delavskega sveta ali komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja direktor ne more dati nobene odpovedi. Sele na podlagi poprejšnjega sklepa lahko Izda direktor odpoved in sicer v obliki pismene odločbe, kar 318. čl. zakona o delovnih razmerjih dovolj razumljivo in jasno določa. Obvestilo tov. S. je torej brez kakršne koli pravne veljavnosti. Ravnanje tov. direktorja pa je prekršek, ki se kaznuje po 16. točki 394. čl. zakona o delovnih razmerjih. Trditev, da Vi ne potrebujete pismene odločbe o odpovedi, je neresnična in nezakonita. Vam morajo dati pis- ko bo o tej odpovedi sklepal delavski svet podjetja. Morebitno izgovarjanje na to. da ste bili le sezonska delavka, je ne-upoštevno in tudi neresnično. Vi ste bili v rednem delovnem razmerju, ki lahko preneha samo z odpovedjo ali s pismenim sporazumom. Odpusta na način, kot ga je poskusil S., pa ni in zato Vaše delovno razmerje še vedno traja. Priporočamo, da takoj vložite ugovor tja upravni odbor zoper ravnanje direktorja. V tem ugovoru opozorite na nezakoniti postopek, hkrati pa tudi na to, da boste vložili tožbo na okrajno sodiš.če, če ne boste dobili najkasneje v 30 dneh odgovora. Ves ta čas pa delovno razmerje traja in zahtevajte od podjetja, da Vam izplača odš ednino za izgubljen zaslužek za čas, ko Vam niso dovolili delati, čeprav delovno razmerje ni prenehalo. Zahtevajte pa tudi, da Vam takoj dajo delo, ker delovno razrzerje še vedno traja. V nasprotnem primeru boste morali vse to izterjati s tožbo. Lahko pa prosite za intervencijo tudi pristojni inšpektorat dela, ki naj pouči pristojne organe v podjetju o tem, kakšen je zakonit postopek pri prenehanju delovnega razmerja z odpovedjo in da lahko delovno razmerje z Vami preneha šele, če se bodo ravnali po teh predpisih. RAZUMEVANJE ZA POTROŠNIKA Prebivalci Zgornjega trga, Botrišnice, Kameno, Primoža, Vrhov, Pešnice, Ra2' koš in Sel pri Sentjuriju so imeli več deset let svojo pekarno v Zgornjem trgu. Ker pa so le-to pred leti zaprlu so morali hoditi po kruh v pekarno v Spodnjem trgu in pri tem izgubili mnogo dragocenega $asa. Posebno težko je bilo v zimskem času. Potrošniki so o tem razpravljali tudi na zadnjem zboru volivcev in odločno zahtevali, da se stvar uredi. Ker občina ne more zgraditi sedaj pekarne, je na drugem zboru volivcev poslovodja trgovskega podjetja »Resevna« v Zgornjem trgu obljubil da bo v bodoče po isti ceni, t. j. brez zaslužka, nabavljal in prodajal kruh, za prebivalce tega območja. To je tudi res storil in tako potrošniki zopet lahko kupujejo kruh v Zgornjem trgu. Potrošniki, zlasti starejši in upokojenci, ki jih je v tem kraju mnogo, so s tem izredno zadovoljni in so kolekti* vu trgovskega podjetja »Resevna« t> Zgornjem trgu hvaležni za nesebično skrb. M. J- VPRAŠALI SMO IM ODGOVORILI SO KAM: t>r. BORIS PUC, SEKRETAR SVETA blagovni promet izvršnega sveta lrs Glavno načelo: potrebe potrošnikov Nedvomno imajo glavno Skrb in odgovornost za preskrbo prebivalstva, zlasti v mestih in industrijskih središčih, ljudski odbori občin. Ta njihova naloga sicer ne izhaja iz večje decentralizacije ali širših pooblastil na področju trgovine, saj se ekonomski odnosi komune do trgovskih ' podjetij bistveno ne razlikujejo od odnosov do ostalih go-' spodarskih organizacij, temveč iz njenih osnovnih nalog in ciljev. Kakšna naj bo skupnost ljudi določenega teritorija, če si ne bi urejala bistvenega materialnega pogoja življenja — preskrbe? Zdi še mi, da v razpravah, ko govorimo o odnosih občine do trgovine in preskrbe, kaj radi ugotavljamo dvoje. Pogosto bi želeli drugačne rezultate, kakor jih diktirajo denarno-blagovni odnosi v proizvodnji in trgovini ter zato cesto nalagamo lokalnim organom naloge, ki se lovijo med sproščenim sistemom trgovine in administrativnim razdeljevanjem. Mesto trgovine v našem gospodarskem sistemu s svojo vlogo posredovalca med proizvajalcem in potrošnikom, zlasti še v razmerju do živilske stroke, često ni v skladu z zakonitimi in materialnimi možnostmi ljudskega odbora na eni in interesi potrošnika na drugi strani. Mislim, da je v tem tudi glavni vzrok, da sam potrošnik še ni dobil večjega vpliva na način preskr-bdvanja, solidnost trgovanja, cene itd. Druga pomanjkljivost, ki do sedaj ni bila zadovoljivo rešena in ki je nedvomno zavirala boljšo preskrbljenost prebivalstva, je v tem, da trgovina, zlasti pa trgovina z živili, kmetijskimi pridelki in trgo-yina na drobno nasploh ni imela materialne osnove, da bi se širila in opremljala. Nič čudnega, da so se v praksi za-čele naloge trgovine — podjet-5 a istovetiti z nalogami komu-ne. Ne samo, da naj komuna skrbi za organizacijo javnih tržnic, obvezno gradnjo trgovskih lokalov v novih zgradbah, da naj.iz investicijskih skladov daje kredite in podobno, temveč naj bi tudi sama iz lastnih proračunskih sredstev gradila in opremljala trgovine. Tega pa zaradi pomanjkanja sredstev ni mogla. Razdrobljenost trgovine v številna, gospodarsko šibka podjetja, je ta problem še zaostrila. Mislim, da je pretirano mišljenje, češ da komune »z instrumenti« negativno vplivajo na širjenje trgovske mreže, na preveliko število grosistov, poviševanje cen in podobno. Če je to veljalo v prejšnjem sistemu delitve dobička, to v sedanjem sistemu delitve dohodka prav gotovo ne more držati. Neposreden vpliv komune na ceno je v glavnem omejen na odločanje glede davka na promet proizvodov v prodaji na drobno, in še to v strogo limitiranih mejah. Iz mi zbornicami, zadružnimi poslovnimi zvezami in s trgovsko mrežo bodo morali sestaviti plan preskrbe za najvažnejše artikle in živila. Vztrajati bodo morali, da se bo grosistična trgovina pogodbeno vezala s proizvajalci oziroma poslovnimi zvezami za nakup količin, ki so potrebne za redno preskrbo mesta ali potresnega centra. 2. V načelih, ki jih bodo ljudski odbori sprejeli glede odobravanja kreditov iz družbenih investicijskih skladov, bodo morali bistveno več kot doslej predvideti za izgradnjo trgovskih lokalov, skladišč, prometnih sredstev, opreme itdj trgov, na katerih proizvajalci sami neposredno predajajo na drobno, bo treba v letošnjem letu v največjih potrošnih centrih organizirati trg na debelo, Na ta način bo zagotovljena prodaja kmetijskim posestvom, zadrugam in uvoznikom v količinah na debelo, možna bo kontrola kakovosti in cen ter onemogočena špekulacija, tako v škodo proizvajalca kakor potrošnika. 6. Nekatera manjša podjetja bo slej ko prej treba združiti v močnejše gospodarske enote s številnejšimi poslovalnicami in prodajnimi mesti. Nasprotno bo treba grosistično trgovino omejiti na dejanske potrebe. Odlok zveznega izvršnega sveta o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov predstavlja ukrep proti špekulaciji v škodo potrošnika in širše skupnosti ter daje ljudskim odborom občin oziroma okrajev, kjer je mesto razdeljeno na občine, možnost neposredne intervencije. Nedvomno se ga bo ljudski odbor posluževal v pretežni meri kot instrumenta kontrole, z večjo previdnostjo pa takrat, ko bo prisiljen cene maksimirati. Maksimiranje cen v ožjem merilu brez solidnega poznavanja tržišča in ekonoms' 'h odnosov lahko porodi škodljive deformacije, ki vplivajo na proizvodnjo in preskrbljenost tržišča. Mislim, da je treba take ukrepe ocenjevati s stališča, da gre za pobijanje anahične-ga gospodarskega 'liberalizma, KOMUNE SO DOBILE Z DECENTRALIZACIJO NA PODROČJU TRGOVINE DOKAJ ŠIROKA POOBLASTILA. VENDAR ODGOVORNOST KOMUNALNIH SKUPNOSTI TUDI V PREDPISIH NI DOVOLJ ZAČRTANA IN PRESKRBA TUDI ZATO MARSIKJE NI BILA MED VAŽNIMI VPRAŠANJI, KI JIH JE TREBA UREJATI. GRE TUDI ZA KOORDINACIJO KORISTI, KI JIH IMA OD TRGOVINE KOMUNA, S ŠIRŠIMI KORISTMI 0BČAN0V-P0TR0ŠNI-KOV. KOMUNE TU IN TAM DOPUŠČAJO NEUPRAVIČENO AKUMULACIJE, POZNAMO PRIMERE, KO PO NEPOTREBNEM USTANAVLJAJO VELETRGOVINE IN POSREDNIŠKA PODJETJA (NA PRIMER TOBAČNA VELETRGOVINI. LE-TEH JE 84, KM STANE 3200 MILIJONOV VEČ KOT PREJ, KO JE BILO LE ŠEST VELETRGOVIN, KI SO ZADOVOLJIVO OSKRBOVALE TRG). LE ZATO, KER TO PRINESE KOMUNI NEKAJ VEČ SREDSTEV. KAKO NAJ LETOŠNJI OBČINSKI GOSPODARSKI NAČRTI VKLJUČIJO TRGOVINO IN PRESKRBO? KAKŠNE NEPOSREDNE NALOGE ČAKAJO KOMUNE V ZVEZI Z ODLOKOM 0 EVIDENCI IN KONTROLI CEN? LOJZE FORTUNA, TAJNIK OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA: Namenski skladi za pospeševanje trgovine KOMUNA 2e nekaj časa ugotaiviljeumo, da se trgovsko omrežje, še posebej trgovina s prehranskimi proizvodi, ne razvija skladno s povečano osebno potrošnjo prebivalstva in skladno z razvojem mest ter industrijskih središč. Zato je potrebno, da temu, tako važnemu Vprašanju posvetijo odbori pa tudi niso razpolagali z zadostnim,! sredstvi, ki bi jih lahko namenili za'nadaljnji razvoj tovrstne trgovine. Vse to pa narekuje okrajnim svetom za tržišče, občinskim ljudskim odborom in kolektivom trgovskih organizacij, da se v tem letu odločnejše za- tega pa izhaja, da bi interes komune bil prav obraten: čim več trgovine na drobno in manj trgovine na debelo. Vzroke za razbohotenje trgovine na debelo je treba torej iskati predvsem v materialnem interesu kolektiva. Res pa je, da ozki interesi kolektiva niso vedno v skladu z interesi širše skupnosti in da ljudski odbori v tem pogledu niso vodili odločnejše politike. Glede vključevanja trgovine in preskrbe v letošnje občin-več trgovine na drobno in ske gospodarske načrte mislim, da bodo morali ljudski odbori upoštevati predvsem naslednja načela: 1, V sodelovanju s trgovski- TRGOVINA trgovskih podjetij pa. ne bf smeli misliti, da se jim ta sredstva odvzeta, ker bi še nadalje ostali lastniki, oziroma uprtavljiailioi. S to koncentracijo sredstev v skupen sklad podjetij in občine bi dosegli mnogo več tako glede pridobivanja novih zmogljivosti, kakor tudi glede tehnične opremljenosti trgovske mreže, ker bi ta sredstva izkoriščali za reševanje nalog, ki izvirajo iz potreb urejanja tržišča v komuni kot celoti. O navedenem predlogu naj bi organi upravljanja in sindikalne organizacije v trgovskih podjetjih resno razpravljali in se seveda za tak način reševanja •problema tržišča tudi odločiiLi. Važna naloga sindikalnih organizacij bo, da uspejo pojasniti kolektivu in delavskemu svetu. 3. V sodelovanju z delavskimi sveti trgovskih podjetij bo treba v občini organizirati združevanje manjših sredstev podjetij v skupni sklad. 4. Pri gradnji večjih stanovanjskih enot in naselij bo treba še dosledneje kot do sedaj predvidevati trgovske in obrtniške lokale in preskrbovalne centre. 5. Razen do sedaj običajnih POTROŠNIK ne pa s stališča administrativnega načina urejanja tržnega mehanizmaj Dr. STEFAN SOBA, PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-CENTER: Odgovornost komune za trgovino in preskrbo Normalma preskrba potrošnikov je bila dolžnost lo- kalnih organov. Le v dobi distribucij© din administrativnega porazdeljevanja 'blagovnih skladov so posegali v ta vprašanja zvezni in republiški organi. Zato ni nič novega, če so se določene upravne naloge tudi s področja blagovnega premeta postopno z decentralizacijo pr?-neale na komuno. Dejstvo, da je koncem leta 1957 vprašanje normalne preskrbe in organizacije trgovine tako ostro stopilo v ospredje, pa nalaga občinam, da temu vprašanju posvečajo še posebno pozornost. Za vprašanja blagovnega prometa so se dosedaij komune le z redkimi izjemami zanimale. Za tako nezanimanje je delno vzrok v tem, da se je podcenjevala vloga trgovine, ki jto ima v blagovnem gospodarstvu, češ da je proizvodnja vse ali skoraj vse, delno Pa v tem. ker se je, pri še vedno nizki proizvodnji in relativ-no šibki kupni moči, potreba po izboljšanju preskrbe postavljala kot manj važna. Niso redki pri- rn&ri. ko so posame,zine občine videle v trgovini samo tisti in-strument, preko katerega naj se ^kumuliiraljo sredstva za pokri- vanje proračunov. Ni treba posebej poudarjati, da jle tak odnos do trgovine vodili prav v naspnoitnio smer kot bi moral iti njen raizvtoj, ker je . zasledovali akumulacijo na račun potrošnikov na nščin, ki jie nujno vodil k špekulaciji, verižnilštvu in tudi odiranju. Tako so> bila ustanovljena razna gnasiisitična podjetja, ki niso imela nalogo, da skrbijo za vprašanje preskrbe potrošnikov, niti .niiso imela ekonomske utemeljenosti za svoj obstoj. Taka grosistična podjetja so se zato nujno morala zateči k medotam trgovanja, ki nimajo z našim sedanjim socialističnim razvojem nič skupnega, prav tako pa tudi ne s funkcijo blagovnega prometa, katerega osnovna naloga je, da čimbolj e in čimhitreje posreduje blago do potnoišnika- Posledica takih odnosov do trgovine in njene prometne funkcije se je danes pri tako povečana proizvodnji in povečani potrošnji; pokazala v zelo ostri obliki. Premalo razvita in zaostala detajlistdčna mreža je postala ozko griio,skq-z; katero se ne more preliti v zadostni količini in dovolj hitro proizvedeno blago do potrošnika. hipertrofija grosističnih podjetij! .pa dopušča medsebojno šipekulatiiOTio trgovanje, ki mora nujno voditi do višjega oblikovanja cen. Na področju blagovnega prometa ležijo danes na občinah velike naloge. Z družbenim planom za leto 1958 je predvideno še nadaljnje utrjevanje tržilšča In stabilizacija cen. Občine in okraji so bili že do sedaj odgovorni za pravilno oblikovanje cen pri nekaterih osnovnih proizvodnih, kjer so se cene odrejate kalkiuiaitivnio, kakor za olje, mast, krušno moko, soli. Po odloku Zveznega izvršnega sveta z dne 17. H. 1958 pa bodo občinski ljudski odbori v ■ mestih din industrliijlslkih središčih, ki bodo za to dobili pooblastilo od sekretarja za blagovni promet republike, odgovarjali! tudi za pravilno formiranja cen drugim živilom, ki imajo poseben pomen za. preskrbo državljanov. Zato j« potrebno, da si občine v svojih planskih nalogah za leto 1958 po temeljiti amalliizi stanj a trgovskega omrežja glede na preskrbo svojih članov, postavijo konkretne načrte za usposobitev trgovine. Pri tem bodo morale upoštevati potrebe potrošnikov s posebnim ozirom na predvideni porast osebne potrošnje, jih uskladiti z zmraigljivostmi prodajnih mest, skladišč, transportnih sredstev itd. Potrebna sredstva za tako usposobitev trgovine bo morala dati v glavnem trgovina sama, vendar v kolikor to ne bo zadostovalo bo morala občina zajeti sredstva iz splošnih investicijskih skladov. S tem ne bo storjena usluga samo potrošnikom, ki bodo hitreje in ceneje prišli do blaga, temveč prav v isti meri proizvodnji, ki bo v boUjiši tn hitrejši realizacij svojih proizvodov dobita v trgovini zaveznika, ki bo nsj ekonomične] a izpeljal prometno funkcijo proizvodnega procesa do končne realizacije. več skrbi, tako občinski ljudski odbori, kakor tudi trgovski kolektivi. Obstoječi komunalni sistem in decentralizacija gospodarstva nalaga občinskim ljudskim odborom in trgovskim organizacijam dokaj odgovorno nalogo glede nadaljnjega urejanja tržišča. C e pogledamo razvoj trgovskega omrežja v zadnjih letih lahko ugotovimo. znaten napredek, tako glede tehnične opremljenosti, kakor tudi glede pridobivanja novih zmogljivosti zlasti v trgovini s tehničnimi, tekstilnimi in galanterijskimi predmeti, dtočim tega napredka ni bilo v trgovini ’z živili in kmetijskimi pridelki. Vzrok za to je predvsem v tem, ker tovrstna trgovina ni Imela možnosti ustvariti sredstva, da bi se njene zmogljivosti širile in da bi se lahko tud! tehnično izpopolnjevala. Občinski ljudski vzamejo za sistematično urejanje tržišča. Za reševanje teh nalog, pa se bodo morali ljudski odbori posluževati najrazličnejših načinov in možnosti, ki jiih imajo glede na pristojnost in kar je po obstoječih zakonitih predpisih tudi dopustno. Ena izmed bistvenih možnosti reševanja tega problema bi bila v tem, da bi pri občinskih ljudskih odborih osnovali posebne namenske investicijske sklade za pospeševanje in napredek trgovine. V te sklade naj bi vlagala svoja sredstva tako podjetja kakor tudi občinski ljudski odbori s tem, da bi bil to skupen sklad tako trgov, sklh organizacij, kakor tudi občinskih ljudskih odborov. S sredstvi sklada bi upravljal posebni odbor na podlagi pravil. V odboru naj bi bili zastopniki trgovskih podjetij in občinskega ljudskega odbora. Kolektivi ANTON SELJAK, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOVARNE »ISKRA« IN PREDSEDNIK ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ: Kolektivi -za trgovino Vprašanje, ki ga zastavljate, je zelo široko in na vse prav gotovo ne bom mogel odgovoriti. Nedvomno so se občine doslej p.re.več izogibale vprašanja cen in marsikje morda zares videle predvsem lokalne interese, pa čeprav so s tem prizadele korist potrošnikov. Rekel bi, da so ponekod pretirano, ali bolje rečeno, povsem neupravičeno spoštovali zakon ponudbe in povpraševanjia. V mnogih primerih se je za tolmačenjem, da gre za zakon o ponudbi in povpraševanju, skrivalo povsem neupravičeno navijanje cen. V občimi Kranj bo zbor proizvajalcev na osnovi resolucij, ki jih je, oziroma jih bo sprejel okrajni ljudski odbor za področje trgovine in kmetijstva, izdelali svoj lasten program. Zbor proizvajalcev bo resolucije konkretiziral. Mislim, da je to važen ukrep občinskega zbora proizvajalcev, kajti v naši praksi smo večkrat sprejeli resolucije, pozabili pa raa njih izvajanje. Seveda, razprava o tem vprašanju bo široka, med drugim bomo morali rešiti vprašanje, kako nuditi trgovini pomoč pni ustanavljanju novih prodajaln, kajti sama ustvarja majhne investicij sike sklade, kreditov pa se boji, ker ne bi mogla odplačevati anuitet. -Kratkoročni krediti bi vplivali na povišanje cen, česar pa ne smemo dopustiti in najti primerne rešitve, pa najsi bo s podaljševanjem rokov za odplačilo alii kako drugače. Skrb ,za razvoj trgovine pa ne more biti le stvar občinskega ljudskega odbora, oziroma zbora proizvajalcev, pač pa bo to tudi naloga vsakega posameznega kolektiva, kajti letos razpolagajo samostojno z dobršnim delom skupnih sredstev. V Kranju o tem precej razpravljamo. Tako predvidevamo, da bodo nekatera podjetja sodelovala s svojimi sredstvi pri gradnji novih trgovskih lokalov v tistih področjih, kjer so zrasla nova naselja. Tako naj bi Iskra in Inteks sodelovala pri gradnji lokala na Planini, Ti- skanim pa pri gradnji lokala v sredi svojega stanovanjskega naselja v Stražišču. To so samo primeri in upam, da se bo to sodelovanje pri reševanju težav in problemov trgovine še bolj razširilo in da bo še veliko več podjetij, ki bodo na ta način skrbela za standard delavcev izven podjetij. Brez dvoma pa bo potrebno upoštevati pri določanju lokacij za te trgovske lokale tudi mnenje zborov volivcev. Kar pa se tiče letošnjega gospodarskega načrta, bodo zaključki, sprejeti na razpravi zbora proizvajalcev prav gotovo vključeni — vsaj najvažnejši — v gospodarski ‘načrt za letošnje leto. O neposrednih nalogah komune v zvezi z odlokom o evidenci in kontroli cen pa bomo razpravljali takrat, ko bomo zvedeli, ali smo med občinami, ki imajo pravico izrekati mnenje o formiranju cen. da le-ti čim več sredstev namenijo v sklad, ker gre tu za reševanje problemov, ki zadevajo skupne koristi vseh občanov in ne le interese posameznih kolektivov. Ta sredstva naj bi predvsem izkoriščali za razširitev in tehnično izpopolnjevanje trgovskega omrežja na drobno in to predvsem za trgovine z živili in kmetijskimi pridelki. Pri tem pa velja odločno zavreti •težnje 'nekaterih občin za ustanavljanje nepotrebnih novih grosističnih podjetij in raznih agencij, z izgovorom, da te ustvarjajo tudi določene dohodke za občino, niso pa v škodo potrošnikov v dotični občini, ker svoj promet ustvarjajo v drugih občinah in republikah. To je seveda docela napačno gledanje. Mar s tem nismo prizadeli jugoslovanskega potrošnika, mar ne bi tista podjetja, ki so pa v drugih občinah in republikah, prav tako lahko na isti način prizadela potrošnika v tej občini. Zavedati se je treba, da je jugoslovansko tržišče celota in da take lokalne težnje v določenem smislu negativno vplivajo na enotnost jugoslovanskega trga. Urejanju teh vprašanj pa bi morali posvetiti več skrbi tudi občinski zbori proizvajalcev, saj se prav v okviru občine da rešiti vrsto antagonizmov med proizvajalcem in potrošnikom. Razen tega bistveno najvažnejšega problema pa se odpira še vrsta novih možnosti, ki jih lahko rešujejo občine. To so predvsem: 1. pavšaliranje trgovine s kmetij sklilmii pridelki in tistih trgovin, k; so oddaljene od prometnih zvez in industrijskih središč; 2. proizvajalna podjetja, kakor tudi kmetijska posestva jin kmetijske zadruge naj bi odprli čim več svojih trgovskih poslovalnic v industrijskih središčih in potrošniških centrih; 3. vzporedno z izgradnjo novih stanovanjskih naselij je treba zgraditi tudi potrebne lokale za trgovine, predvsem s prehranskimi predmeti; 4. trgovsko mrežo na drobno je treba organizacijsko usposobiti tako, da bo sposobna samostojno kupovati blago, tako pri kmečkem kakor tudi pri industrijskem proizvajalcu, s čemer se bo v dokajšnji meni otresla odvisnosti od grosistične in odkupne trgovske mreže. —To je nekaj mislili v celotnem kompleksu problemov urejanja tržišča in trgovske mreže v komuni. fiEMinnuiuil Vidmar še nataka »»,- SŠ*dM*0 T. F. Črna: Zaradi revmatičnega obolenja niste več sposobni *a take delovne učinke kot ste jih dosegali prej, ko ste bili zdravi. Radi bi vedeli, ali lahko zahtevate, da bi Vas kljub temu plačali tako kot prej, ker ste sedaj prikrajšani zaradi zmanjšane delovne sposobnosti. — Odgovor: Pogojev za starostno pokojnino še nimate. Lahko pa bi zahtevali, da se potom invalidsko pokojninske komisije ugotovi, za koliko odstotkov se Vam je zmanjšala delovna sposobnost in ali nimate morda pogojev za priznanje invalidnine, če je obolenje posledica vaše zaposlitve in delovnih pogojev, v katerih ste opravljali svoj poklic. Ne morete pa zahtevati, da bi Vam podjetje doplačevalo, kar zaradi zmanjšane delovne sposobnosti izgubite oziroma kar ne morete zaslužiti. Priporočamo, da se pogovorite s pristojnim zdravnikom in mu predlagate, da bi se pokrenil postopek za priznanje invalidnine, če je res zdravstveno stanje že tako težko, da ne morete več opravljati s uspehom svojega poklica. M. R. Ljubljana: Izučili ste se v gostinskem podjetju. Ko ste postali pomočnica, Vas je direktor . zaposlil kot pomočnico-pripravnico in Vam celo leto obračunaval plačo po tarifni postavki 28.— dinarjev na uro. Po preteku leta pa so Vas spet zaposlili kot polkvalificirano delavko in temu primerno plačo. Zaradi teh nepravilnosti ste zapustili podjetje-in se zaposlili drugje. Toda ko ste zahtevali plačo iz dobička za prvo četrtletje 1957, so jo Vam odklonili, češ da ste sami odpovedali. — Odgovor: Žal, da imajo to pot prav. Ker ste sami odpovedali, nimate po 69. čl. uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij, po kateri se presoja pravica do plače za leto 1957, pravice do plače iz dobička. Ce bi Vi že prej zahtevali, da se presodi pravilnost in zakonitost plačevanja, bi lahko uveljavili z uspehom odškodnino za škodo, ki ste jo utrpeli zaradi nezakonitega ravnanja. Tako pa sklepamo iz Vašega opisa, da ste enostavno potrpeli, namesto da bi odločno zahtevali zakonito ravnanje. Sicer bi lahko tudi sedaj s tožbo zahtevali povračilo škode in bi uspeli, če bi mogli dokazati, da so Vam plačo obračunavali protipravno, v nasprotju z določbami tarifnega pravilnika. Ne morete pa uveljaviti pravice do plače iz dobička za leto 1957, ker te pravice nimate. KVALIFIKACIJA. A. Selo: Radi bi vedeli, kje se polagajo izpiti za kvalificirane in kje za visoko kvalificirane delavce, ker se Vam zdi, da so se dogodile v Vašem podjetju nepravilnosti in da so nekateri položili izpit le po milosti določene osebe. — Odgovor: Polkvalifi-ciran delavec se lahko pripusti k polaganju izpita za kvalificiranega delavca po opravljenem petletnem delu. Za visokokvalificiranega delavca pa lahko polaga izpit le tisti, ki ima sedem let zaposlitve kot kvalificirani delavec. To stopnjo .kvalifikacije pa dobi delavec samo, če položi izpit pred pristojno izpitno komisijo. Za poklice, ki jih omenjate v svojem pismu, je izpitna komisija pri okrajnem ljudskem odboru in Vaše trditve so pravzaprav težke obtožbe za to komisijo. Dvomimo, da bi ta komisija dajala spričevala o opravljenem izpitu in o pridobitvi višje stopnje kvalifikacije — ne glede na dejansko pokazano znanje. Taka pristranost kot jo opisujete, bi bila možna samo, če bi bila komisija v podjetju. Toda v podjetju se ne more opravljati izpit za take poklice kot jih opisujete. Če pa so vendarle delali izpit pred komisijo podjetja, potem je ta izpit za take kvalifikacije brez pravne veljave. E. M. Trniče: Menite, da ste nepravilno plačani, ker ne prejemate toliko kot delovodje. Grajate tudi način obračunavanja, plače, ker vsem enako vpisujejo v plačilno listo, čeprav prekoračite n. pr. normo za 10%. Ne dovolijo vpogledati v plačilno listo in ob izplačilu plač ne dobite v roke ničesar, po čemer bi mogli oceniti pravilnost obračuna. In končno bi radi vedeli, ali ste upravičeni do plačila za nadurno delo za čas, ko ste bili dodeljeni k buldožerju in ste delali dnevno od 10 pa celo do 16 ur. — Odgovor: Ce je res vse, kar v svojem pismu pišete, potem spada nekaj ljudi pri tamkajšnji upravi pred sodišče. Priporočljivo bi bilo, opozoriti inšpektorat dela na ravnanje nekaterih ljudi. Naj bi inšpektor dela skrbno in vestno presedal plačilne liste in izplačila, če ne opravljate posla delovodje, potem nimate pravice do delovodske plače, kajti plačuje se delo in ne morda naslov ali kvalifikacija. V tem pogledu Vaša zahteva najbrž ni utemeljena. Utemeljena pa je zahteva, da se Vam ob izplačilu predloži plačilna lista in pismen obračun plače. Če Vam blagajnik to'odreka, mu priporočite, naj si dobro ogleda 224. čl. zakona o dblovnih razmerjih. Tu je izrecno odrejeno, da mora biti ob izplačilu delavcu izročen pismeni obračun osebnega dohodka. Če ga ne izroči, stori prekršek po 395. čl. tega zakona in bo moral odgovarjati pred sodnikom za prekrške. Tudi glavnemu delovodji bi kazalo priporočiti, da se seznani s temi določili zlasti pa z 204. čl. Bo lahko razbral, da je dolžan točno voditi evidenco o izpolnitvi norm in plačo obračunavati po doseženih učinkih. Morebitno izravnavanje je protipravno ravnanje in nezakonito pritrgovanje zasluženega osebnega dohodka. Ni mogoče presoditi, ali ste pravilno zaposleni ali ne. Vsekakor je treba upoštevati, da nima nihče pravice do zaposlitve na mestu delovodje. Pač pa imate pravico do zaposlitve po strokovni sposobnosti. Trdite sicer, da niste zaposleni po svoji sposobnosti. Toda iz pisma se da razbrati, da ste pristali na zaposlitev pri delih, ki jih opravljate. Imate pa pravico do plačila za nadurno delo, in'če jih Vam nočejo plačati, lahko izplačilo dosežete s tožbo. Pripomniti pa moramo, da naši odgovori temelje na predpostavki, da so Vaše trditve v pismu resnične. Ivan Vidmar ima kaj vadno delo. Približno deset dni v mesecu toči in tehta žiivo srebro v gramih, v tonah. Več kot tisoč ljudi dela sleherni dan in sleherno noč zanj, on pa za vse, za celo mestece s 7000 prebivalci, za Idrijo. Vsaka dva in pol litrsfka steklenica, napolnjena z živim srebrom, tehta 34 in pol kilograma in stane Okoli 800 dolarjev. Mesečno jih Vidmar napolni približno 1.200. Skozi , njegove roke gre v tridesetih dneh približno 18.000 kg živega srebra v vrednosti 240.000 dolarjev- Njegovo delo ni ne lahko ne težko. Vsaj talko pravi sam. Če sodim po njegovi zunanjosti, bi mu to verjel, saj je pri dvainpetdesetih letih bolj podoben tridesetletniku, kakor človeku, ki se pripravlja na pokoj. Med delom nenehno žveči slanino, ki jo premetava po ustih. Uprava rudnika mu jo redno daje, pa ne zato, ker jo ima Vidmar rad, marveč zato, ker tako zahtevajo predpisi. Dobivajo jo vsi rudarji. in topilci, dia jim varuje zobe in telo pred hlapi živega srebra. Bognedaj, da bi si Vidmar, rudar, ali kak topilec med delom s kozarčkom vina ali žganja poskušal omočiti suha usta! Poigral bi se s svojim življenjem. Ivan Vidmar bo še nekaj let natakal živo srebro, potem pojde v pokoj. Nekdo mu je rekel, da se kaj lahko zgodi, da ne bo ra tem mestu dočakal pokojnine. Že tri in pol leta natančno opravlja svoje delo. Za vsak delovni dan pošteno prejema 542 dinarjev, V ničemer se ni pregrešil. Prej je delal pri jaškovih pečeh, potem pa je »napredoval«. Invalid je in mu to mesto naj- bolj ustreza. V jami bi se ne obnesel. Zakaj bi potem ne mogel do upokojitve pretakati živega srebra? Tega nikakor ni mogel razumeti. Pred njim je v tem oddelku več let delal Kajetan, za njm Poženel, potem Lukan. Kajetan j-e postal nadzornik jaškovih peči, pa vendar se večkrat vrača na staro mesto, v dva večja prostora, katerih ključe nosi samo Vidmar- »Kajetan, zakaj neki pravijo, da ne bom do upokojitve tukaj?« je vprašal Vidmar, medtem ko je žvečil slanino. »Samo čvekanje!« je odgovoril nadzornik. »Pred kakimi desetimi leti so nekateri tudi mene prepričevali, da bom delal tukaj največ deset let, češ da bo v ljudi. Napoleonovi grenadirji so med svojimi bojnimi pohodi trikrat zasedli Idrijo. Rudnik je postal zasebna Napoleonova last. Med zadnjim bivanjem v Idriji so njegovi vojiaki nagrabili 16.000 kvintalov živega srebra in več kot 300 kvintalov cino-bra, nato Pa brez sledu izginili. (V idrijski kroniki je zapisano tudi to, da je Idrijčamka Emilija Krausova na Dunaju razvnela Napoleona in ga potem spremljala na njegovih bojnih pohodih.) Stoletja mimo življenje Idrijčanov je vzvalovilo tudi leta 1848, ko so se rudarji uprli tn zahtevali svobodo in pravice. Vstajo so kmalu zadušili. Do prve svetovne vojne so idrijski 355 m pod površjem zemlje V idrijskem rudniku skoraj ne poznajo lopat in ne poznajo takšnih jamskih vozičkov, kot v premogovnikih. Ruda je težka, v železno podolgovati zajemalki podobno posodo jo nagrebejo in stresejo v majhen voziček, ki mu pravijo ogrski, in prepeljejo do dvigala Idriji zmanjkalo rude. Po njihovem bi morali že letos prenehati z delo.« Kako dolgo pa bo v resnici še obstajal ta naš edini živosrebmi rudnik? To se vprašujejo v Idriji že iz leta v leto. Vsi ugibajo. Rudnik pa obratuje, se razvija, modernizira in povečuje proizvodnost. Seveda je to ugibanje, utemeljeno, zakaj rudnik je star več kot 450 let; ves ta čas so ga izkoriščali. ZGODBA O RUDNIKU Zgodba o rudniku je podobna pravljici. Pripovedujejo, da je pred kakimi pet sto leti neki Idrijčan napravil sod in ga pustil čez noč v vodi, da bi se namočil. Ko ga je zjutraj poskušal dvigniti, ga še premakniti ni mogel. Sod je bil poin svetlikajočega se živega srebra. Ker tekočine ni poznal, jo je nesel pokazat nekemu zlatarju v Škofjo Loko. Med potjo mu je odpuščeni vojak Kači jan An-delein izmamil skrivnost, nato pa zbral ljudi in z njimi odšel v Idrijo kopat živo srebro. Muzejski strokovnjaki, ki so ugotavljali verodostojnost te zgodbe, so prišli do zaključka, da je po vsej verjetnosti resnična, Ugotovili so celo, da se je srečni najditelj živega srebra pisal Leskovec. Ne glede na to, ali je pravljici podobna zgodba resnična ali ne,-štejejo kot uradno letnico otvoritve tega rudnika leto 1490. Poslej so se oči fevdalne gosposke nenehno upirale v Idrijo. Zato najdemo v seznamu lastnikov rudnika tudi imena Turja-čanov, Lambergov, Ravbarjev lri drugih graščakov- Ker je skušal vsakdo čim bolj Izkoristi rudnik in &e tako dokopati do čim-večjega bogastva, ga je dunajski dvor leta 1573 prevzel v svoje roke in po sklenitvi trgovske pogodbe s Španijo povečal število zatposlenih na več kot 1.090 rudarji ostali pod Avstrijo, do druge svetovne vojne pa pod •Italijo. Sele med drugo svetovno vojno je idrijskim in drugim primorskim partizanom uspelo sneti okove tudi Idriji. SAMI SVOJI GOSPODARJI V štirinajstih podzemeljskih etažah, sami svoji gospodarji, so Idrijčani po osvoboditvi pognali stroje, ki so tam še iz preteklega stoletja. Samo nekaj strojev so kupili pred prvo svetovno vojno. V teh rovih, ki segajo tudi 355 m globoko, že zdavnaj ni več takšne rude, ki je nekoč vsebovala tudi 60l>/o živega srebra. Izčrpali so jo. Zdaj je v rudi vsega 0,3°/o živega srebra. Izkopali so celo nekdaj zavrženo jalovino in jo z majhnimi lekomotivami pripeljali do jaškovih peči, da so iz nje iztisnili še zadnje kaplje živega srebra. Zato že dest let ugibajo, kako dolgo bo še odprt rudnik? Koliko dragocene rude bo Idrija še lahko dala? Več kot deset let je že minilo, odkar je nekdp rekel Kajetanu, V idrijskem rudniku vsaj še petnajst let ne bo zmanjkalo živosrebrne rude. da bo v Idriji čez deset let zmanjkalo živega srebra. Človek, ki j® nekdaj polnil steklenice z živm srebrom in je sedaj nadzornik jaškovih peči, pa se še zmeraj vrača na nekdanje delovno mesto in obiskuje Ivana Vidmarja- Vsako jutro ga vidiš, kako jo počasi maha na delo. Med potjo ne srečuje več majhnih motornih ali električnih lokomotiv z- vagončki. Odstranil so celo več kot polovico tračnic. Namesto njih drsijo železne košarice po žičnici, ki s topilnico povezuje rove: Borba, Delo in Antonijev rov. Vri so na okoliških hribih. Tudii rovi so mehanizirani. Kmalu bodo dobili še rotacijsko peč, ki bo zamenjala jaškove peči in povečala zmogljivost topilnice za okoli 50°/o. Še letos bodo uredili tudi novo separacijo. Ko dobiijo rotacijsko visoko peč bo rudnik .popolnoma mehaniziran. V stari upravni stavbi rudnika je direktor Kenda mirno in brezskrbno potegnil iz predala načrte svojega kolektiva kakor človek, ki že stoletja upravlja rudnik in ima vse v mezincu. Odgovoiril je na vsa vprašanja, kako dolgo bo rudnik živega srebra še delal: »Po tehle številkah si lahko ustvarite približno podobo rudnika«, je dejal. »Leta 1939 smo izkopali 40.000 ton rude, iz katere smo iztisnili 318 ton živega srebra, leta 1949 smo dobili iz 99.000 ton rude 440 ton, medtem ko bomo letos iz 158.000 ton rude dobili samo 405 ton živega srebra. To pomeni, da je v rudi zmeraj manj živega srebra. Seveda pa ne mislimo, dia smo izčrpali vse zaloge. Sleherno leto jih toliko odkrijemo, kolikor jih lahko nakopljemo- Za sedaj lahko trdim, da bomo v Idriji vsaj še petnajst let kopali živosrebmo rudo, ne vemo pa, koliko živega srebra je še v neraziskanih predelih. Vrtine 880 m pod Idrijco in v okoliških hri* bih niso bile brezplodne«, je pomenljivo dejal direktor Kenda. * Vsak dan se sedem sto idrijskih rudarjev v treh jzmenah spusti 355 metrov pod zemljo. Ob petih zjutraj, ob enih popoldne in ob devetih zvečer. Po Idriji se razlega tuljenje sirene, ki napoveduje delovne izmene. Iz notranjosti ozemlja trgajo rudarji še zmeraj donosno živo-srebrno rudo. Kar nakopljejo prevzame topilnica, kjer dela nadzornik Kajetan. Nazadnje tehta plod dela več kot tisoč ljudi Ivan Vidmar. Vse torej kaže, da bo Ivan Vidmar dočakal pokojnino v oddelku za tehtanje in pretakanje živega srebra v tem rudniku. V Idriji bodo razen ob praznikih trikrat dnevno sirene napovedovale delovno izmeno in njihovi zvoki se bodo izgubljali v gostih okoliških smrekovih in borovih gozdovih. In medtem, ko se bo bistra, zelena Idrijca prebijala skozi strme tesni, bodo idrijski rudarji globoko pod zemljo, kopali rudo, ki bo morda bogatejša kakor je sedanja. Po oziki kamniti cesti, vklesani v kremenčaste stene, bodo s kamioni odvažali z živim srebrom napolnjene steklenice z znamko idrijskega rudnika in z naslovom države, ki jc naročila živo srebro. Morda bo čez nekaj let namesto živega srebra, ki ga izvažajo kot surovino, izvažali njegov sublimat ali pa njegov oksid, ki je 8 do lOVo dražji kako živo srebro. Kdo ve? In tudi mestece Idrij.a se bo polepšala v veselje |n zadovoljstvo njihovih »knapovskih« prebivalcev. Edini naš rudnik živega srebra se spreminja, v oddelku za polnjenje steklenic in tehtanje živega srebra pa Ivan Vidmar še zmeraj nataka dragoceno tekočino. •. Relja Atanasijevič Kontrola cen (Nadaljevanje s 1. strani) med cenami različnih vrst blaga so v nekaterih primerih Se zelo negospodarski in večkrat tudi nerazumljivi. Tako na primer, bi v zimskih mesecih dobil pri nas za dve jajci že kilogram moke. Nikjer na svetu ni bencin tako poceni kot pri nas, pa čeprav ga uvažamo. Takih nesorazmerij, ki so nevzdržna ha notranjem, še bolj pa na zunanjem trgu, je še veliko. Nesorazmerja med cenami niso nastala le zaradi tega, Ing. Slavko Marjanovič : PROUčeVANJe PČIA 11 . __________! '1 . _ . . S lun/' nrrt A* Analiza posnetih podatkov J 1 Pregled postopkov ponazarja proces dela in ga imenujemo tehnološko karto (tehnologijo procesa imenujemo tako postopke obdelave, kot tudi kontrole, transporta in vskladiščenja. Process chart). Sestav • tehnološke karte bo pozneje podrobneje pojasnjen. Razen pregleda postopkov vsebuje posnetek procesa tudi grafikon gibanja materiala. Zato, da bi bila jasnejša slika o gibanju materiala pri obdelavi, med procesom, je treba na-črtati grafikon v razmerju osnov prostora, kjer poteka proces. V ta načrt je treba vpisati delovna mesta, s črtami pa označiti, kako se giblje material od enega do drugega delovnega mesta oziroma od enega do drugega postopka. Takšen načrt imenujemo grafikon gibanja materiala. Meeuo eosrepfor /TCHneiOiKA K AKT A) eSAJimm eiBAMA MArcKVAU umu fiu immib nutmn -S I mnoniB Postopek posnamemo tako, da ga najprej razčlenimo na prijeme in gibe (po Gilbrethovi klasifikaciji — na terblige) in jih popišemo po vrstnem redu, tako kot potekajo. V spisek prijemov vpišemo še časovno skalo in vrišemo kolono, kjer vpisujemo, kako dolgo traja prijem in gibi. Tak- šen posnetek imenujemo urnik dela (Activity chart). Posnemanje gibov je registracija mikrogibov. Vse mikrogibe, ki sestavljajo en gib, posnemamo s filmom. Na vsaki sliki je posnet tudi urnik, ki kaže, koliko časa traja posamezni mikrogib. Gilbreth je posnemal gibe tako, da je na tiste dele telesa, ki jih je želel posneti, polagal malo svetilko, ki je bila povezana z žico za baterijo in fotografiral ciklus dela. Slika je ka- • zala posnetek poti, po kateri se je gibala roka in prst takrat, ko sta opravljale posel. Takšno sliko imenujemo, ciklogram. Analiza posnetih podatkov Zato, ker je analiza dela glavni in najvažnejši del proučevanja, bomo imenovali analitičarja dela tisto osebo, ki je posebej zadolžena s proučevanjem dela (Time and Motion Study man.) Naloga analitičarja dela je, da s proučevanjem najde in predlaga izboljšani način dela. To je mogoče doseči ob uporabi tehnološke karte, če se na popisanih postopkih opravi tehle šest sprememb: 1. zamenjati postopek z drugim; 2. opustiti nepotrebne postopke; 3. premestiti opravljanje postopkov na ugodnejši prostor; 4. spremeniti vrstni red postopkov; 5. združiti dva ali več postopkov (zadolžiti drugo osebo); 6. sprostiti izvajanje postopkov. To napotilo je šablona, ki jo lahko uporabimo brez razlike za vsako vrsto del. To je namreč osnovna izhodiščna točka za iskanje izboljšanja načina dela. Zato, da, bi analitičar dela ugotovil ali je mogoče uresničiti omenjene spremembe, analizira vsak postopek. Za to analizo je določena šablona, po kateri se za vsak postopek ugotavlja tole: a) opis dela; b) namen; c) prostor; d) vrstni red; e) izvajalec in f) način izvajanja (Introduction to Work study, ILO, Ženeva, 1955.) Teh šest osnovnih postavk za vsak postopek je določenih na temelju odgovorov na tehle šest standardnih vprašanj: 1. kaj; 2. zakaj; 3. kje; 4. kdaj; 5. kdo; 6. kako. Odgovor na prvo vprašanje nam nudi podatke o tem, ali je postopek mogoče zamenjati z drugim. Odgovor na drugo vprašanje nam da podatke o tem, ali lahko postopek opustimo. Odgovor na tretje vprašanje nam da podatke o tem, ali lahko opravljanje postopka premestimo na ugodnejši prostor. Odgovor na četrto vprašanje nam da podatke o tem, ali lahko spremenimo vrstni red postopkov. Odgovor na peto vprašanje nam da podatke o tem, ali je mogoče po- stopek združiti s kakšnim drugim postopkom ali spremeniti izvajalca. Odgovor na šesto vprašanje nam da podatke o tem, ali je mogoče postopek sprostiti. Teh šest standardnih vprašanj s svojimi odgovori in omenjenih šest vrst sprememb postopkov predstavljajo univerzalno šablono za proučevanje in izboljšanje vsake vrste del. Pri vsakem proučevanju dela pa moramo postaviti vseh šest vprašanj po tem vrstnem redu. Ali bomo analizirali vsak postopek po vrsti? Ne. Zato ne, ker je v vsakem procesu dela med postopki odvisnost, ki avtomatično terjajo zaradi spremembe na enem tudi spremembo na ostalih postopkih, ki so od njega odvisni. Takšne postopke imenujemo ključne. Zaradi tega pred analiziranjem najprej določimo ključne postopke in samo te analiziramo. Razumljivo, pri proučevanju dela in predlaganju sprememb velja računati tudi s tem, kakšne spremembe nastajajo na drugih postopkih zaradi sprememb na ključnih. To spremljanje sprememb je nujno zaradi kompleksnega zajemanja procesa, kajti lahko se dogodi, da izboljšanje enega postopka izzove nove težave na drugem ali na več drugih postopkih. Shema proučevanja postopka Osnovne postavke Opis dola Namen Prostor Vrstni red Izvršitelj Način Standardno vprašanje kaj zakaj kje kdaj kdo kako Spremembe postopka zamenjati opustiti premestiti spremeniti vrstni red združiti, zamenjati izvajalca sprostiti ker smo cene posameznih proizvodov svoje čase administrativno določali. Na take negospodarske razlike v cenah vpliva še mnogo drugih stvari — proizvodnost dela. količine določenega blaga itd. Ta nesorazmerja bomo lahko odpravili samo postopoma, vzporedno s povečevanjem proizvodnje in gospodarske ustaljenosti, v vsakem primeru pa tako, da spremembe v cenah ne bodo vplivale na višino realnih prejemkov zaposlenih. Narobe, kljub takim predvidevanjem se bodo realni prejemki v skladu s petletnim načrtom vsako leto povečevali. K temu bi bilo sicer še marsikaj dodati, toda dovolj bo za opozorilo, da od-lok o evidenci in kontroli cen še ne pomeni, da se poslej cene ne bodo več spreminjale. Odlok, ki določa, da morajo industrijska podjetja in veletrgovine pred zvišanjem cen obvestiti republiške trgovinske zbornice, pristojna združenja, le-ti pa , zvezni urad za cene, bo -preprečil le negospodarsko in zato tudi popolnoma neupravičeno povišanje cen. Sem spada tisto podraževanje blaga čez noč, za katerega ni nihče vedel od kod in zakaj je prišlo. Tako, na primer, so nekatere tekstilne tovarne v preteklih tednth spremenile nazive za posamezne vrste blaga, hkrati pa tudi cene. Pri vsem tem je ostala kakovost blaga popolnoma enaka in cene osnovnih surovin niso spremenjene. Tu zakon ponudbe in povpraševanja zares ne opravičuje povišanja, kajti z družbenim planom za letošnje leto je bil zmanjšan izvoz tekstilnega blaga od skoraj petdeset na deset milijonov kvadratnih metrov. Mimo tega je predviden tudi večji uvoz tekstila. Ponudba bo torej večja in bi prej pričakovali, da bodo kolektivi odnosno upravna vodstva podjetij skupno s trgovino razmišljali o tem, kako znižati cene, ne pa narobe. Takih podjetij, ki so v zadnjem, času poviševala ceno »ilegal-no«, tako, da so spreminjale nazive, nomenklature, tipe proizvodov, ki so v resnici ostali popolnoma enaki, pa je še več. Takim poskusom poviševanja cen je z odlokom odklenkalo. Možno je namreč, da bi posamezne gospodarske organizacije skušale povečati svoj dohodek tako, da bi povišale cene. Take podvige bi poskušale predvsem tiste, ki imajo na tr^ gu monopolni položaj in ki pozabljajo, da so kot proizvajalci hkrati tudi potrošniki. Zelo pomebno je, da bodo pravočasna obvestila o nameravanem dvigu cen (pa naj bo to upravičeno ali pa neupravičeno) osnova, na kateri bodo lahko pristojni organi ocenili, kako delujejo posamezni gospodarski instrumenti na oblikovanje ceh. Ti organi bodo odločili, ali je treba spremeniti predpise in prodajati določeno blago po istih cenah, ali pa je treba predlagano podražitev zaradi podraženih surovin itd. — odobriti. Pravočasna evidenca cen bo ugodno vplivala na ustalitev trga. Predhodna evidenca in kontrola cen je pomemben ukrep, ki bo lahko . mnogo prispeval splošnemu gospodarskemu napredku. \ Bralci so opazili, da nismo omenjali cen kmetijskih pridelkov. O problemu kmetijskega trga prav te dni razpravljajo organi državne uprave, republiške in zvezna trgovinska zbornica, pa tudi izvršni sveti. Zato, da bi vas podrobneje seznanili s problemi trgovine, smo pripravili majhno anketo. V današnji številki boste brali odgovore na vprašanja: Kakšna je odgovornost občine pri organizaciji trgovine. Ze v prihodnji številki pa vam bomo posredovali odgovore gospodarskih in političnih delavcev, ki bodo odgovorili na vprašanje: kako bomo organizirali trgovino s kmetijskimi pridelki, da bo prišlo blago do potrošnika po najkrajši poti in mimo nepotrebnih posrednikov. M. S. $ E B O J A. B., Jesenice: Snov Je cer zelo zanimiva in nape vendar se Vam tokrat ni p več posrečilo jo tako obdel kot zasluži. Bolj bi se kaz vživeti pri pisanju, saj ste ; dobne stvari že tudi sami < življali. Želimo Vam dru več sreče. S. F., Podgorje. Kamn Vaš prispevek pride na vn Oglasite se spet, pišite nan delu in življenju v »Stolu« sploh v Vaši občini ILUSTRACIJA IZ KNJIGE MILANA ŠEGE: ZGODE IN NEZGODE KRALJEVEGA DVORA (MELITA VOVK) Umetniška ilustracija, ki napravi knjigo bolj privlačno, bolj dragoceno, je kot nekakšna muzikalna spremljava k pisateljevemu delu. Z njo umetnik — slikar ali grafik — pomaga pisateljevi zamisli, jo približa bralcu, mnogokrat jo celo spremeni, prav tako kakor spreminja dober režiser pri končni izvedbi na odru prvotno zamisel avtorja dramatika. Mladinska ilustracija pa še Prav posebej budi v mladem bralcu predstavo, mu razvija domišljijo in oblikuje čut za lepoto. V Jakopičevem paviljonu je zopet odprta razstava mladinskih ilustracij, ki je povezana s podelitvijo letošnjih Levstikovih nagrad. Obenem je to tudi obračun lanskoletnega dela Mladinske knjige. Objavljamo ilustracijo nagrajenke Melite Vovkove. Televizi j o bi radi Nedavno sem se v Lendavi razgovarjal z belimi rudarji. Tožili so ml, da razen kina nimajo nobene prave zabave. Toda Janoš, Lajčd, Karči, vrtalci, ki po 8 in tudi več ur težko delajo ob visokih stolpih, prav tako pa tudi njihovi inženirji in tehniki, si želijo po delu sprostitve, razvedrila. Zato sem tudi hitro razumel njihovo srčna željo: televizijo bi radi O tem so menda govorili celo na delavskem svetu. Lendavski beii rudarji bi radi v svoji restavraciji v novem naselju — televizijski sprejemnik. Ob večerih bi se zbirali okrog njega, poslušali in gledali drame iz Zagreba, opere z Dunaja ali Rima,/ nogometne tekme iz Pariza, skratka takle televizijski sprejemnik bi jim približal svet in zmanjšal to njihovo odmaknjenost od sveta- Tega se dobro zavedajo. V Lendavi že imajo nekaj televizijskih sprejemnikov, toda beli rudarji bi radi še svojega, v svojem naselju. V tem koncu Slovenije že težko najdeš večji kraj, kjer bi vsaj kakšna gostilna ali zadruga ne imela televizijski sprejemnik. V Soboti vidiš televizijske antene po strehah, srečuješ jih med potjo na strehah . šol, gostiln, kmečkih hiš. Največ pa ]e pri nas televizijskih sprejemnikov v primorskih okrajih, v Kopru in Gorici, nekaj pa jih ima že tudi Ljubljana in Gorenjska. Mislim, da se ne bom zmotil, če rečem, da je v Sloveniji ža okrog 1000 televizijskih sprejemnikov. Ob teh se zbira več tisoč gledalcev, ki že vsi nestrpno vprašujejo: »Kdaj pa bomo lahko gledali domač televizijski program?« Gledalci v naši Primorski lahko sedaj gledajo le program italijanske televizije. Ljubljani in njeni širši okolici ter Gorenj- ski pa posreduje . televizijski oddajnik na Krvavcu dvakrat tedensko, t. j .ob nedeljah in sredah program zagrebške televizije, ostale dneve pa programe italijanske in avstrijske televizije. Del Štajerske lahko zaenkrat gleda zagrebško in avstrijsko televizijo. V kratkem bo postavljen še na Nanosu televizijski oddajnik, ki bo dobival slikovne signale s Krvavca m jih posredoval vsej maši Primorski. To bo hkrati tudi zveza jugoslovanske televizije z italijansko in po njej z Evrovizijo. Pozneje bo tak oddajnik zgrajen še na Pohorju. Če bo šlo vse po sreči, bo lahko tudi ljubljanska televizija začela z rednimi eksperimental- nimi oddajami že letošnjo spomlad- Odvisno je od pravočasne dobave potrebnih naprav za televizijske študije in oddajnike. Za vse tri jugoslovanske televizijske centre — Ljubljana, Zagreb in Beograd — je nabavljena zares moderna in popolna oprema, ki bo zagotovila po tehnični plati solidno proizvodnjo in dober prenos televizijskih oddaj. O tem, da bodo pri nas zgoraj omenjeni trije televizijski centri, ki bodo z relejnimi postajami povezani med seboj — to ste že gotovo brali- Tako bomo imeli enotno jugoslovansko televizijo. Televizijska postaja v Ljubljani bo verjetno imela skraja po dve oddaji tedensko, prav toliko pa tudi ostali cen- tri, tako da bomo lahko praktično skozi ves teden gledali tudi domač televizijski program. Toda tu je še eno važno vprašanje: Kako pa je s televizijskimi sprejemniki? V izložbah vidimo sicer nekaj uvoženih, po okrog 180.000 dinarjev. A tudi maša domača industrija, podjetje Telekomunikacije, je začela izdelovati domači tip TV sprejemnika—Panorama. Ta je standardni televizijski sprejemnik in tisti, ki ga'že nekaj časa imajo, pravijo, da so z njim zadovoljni, poleg tega pa je še precej ‘ cenejši od. uvoženih. Prav v teh dneh diaje tovarna te televizijske sprejemnike tudi na trg. B.K. * Razstava jugoslovanskih likovnih amaterjev Kulturno prosv etn o ve če FLRJ je priredilo v Zagrebu razstavo likovnih del jugoslovanskih amaterjev, slikarjev, grafikov in kiparjev. Iz velikega števila (nad 400) poslanih del, je komisija, k; je bila sestavljena iz likovnih umetnikov in umetnostnih zgodovinarjev, izbrala 128 slik, risb in grafik ter 28 plastik, torej skupno 156 del. Za tako lepo razvito likovno amaterstvo je to vsekakor premajhno število. Vendar pa je iz tega izbora možno presoditi vrednost naše likovne amaterske dejav- dišče prisiljen© marsikatero tudi dobro delo odkloniti. Dela niso bila razvrščena po republikah, temveč zgolj po medsebojni ubranosti. S stališča estetske učinkovitosti je bilo to vsekakor na mestu. Vse podrobnosti pa smo, zvedeli jz lepo urejenega, na prvovrstnem papirju natiskanega kataloga. V slikarstvu prednjači Slovenija tako po številu kakor po kvaliteti, a v kiparstvu Hrvat-ska. Slovenij a bi bila le-tej enakovredna v kiparstvu, če ne bj komisija sklenila, da za razstavo n© pridejo v poštev dela srednješolskih dijakov. Zato so Bernarda, kovinarja iz Ljubljane. Seveda nismo omenili vseh dobrih del. Še marsikdo zasluži pohvalo in priznanje. Zaslužijo pa jo tudi organizatorji te prireditve. Po poklicu so med likovnikli - amaterji zaenkrat večinoma le tehniki, uradniki in drugi uslužbenci. Manjkajo pa še delavci in kmetje. Brez dvoma so tudi med njimi talenti. d. k. Kulturne vesti Pevski zbor »Slavček«, ki deluje v trboveljski SvobodA-center, je v soboto, 22. in V nedeljo 23. t. m. izvedel opereto »Pri belem konjičku«. Delo je režiral Franc Brine, dirigiral pa Jože Skrinar. Opereta je lepo uspeja. Pet zasavskih planinskih domov ima že televizijske sprejemnike. Delovni ljudje ob sobotah in nedeljah radi zahajajo tja k televizijskim predstavam. Svoboda v Rušah je v soboto, 22. t. m. svečano odprla prenovljeno kino — gledališko dvorano. Slovesni otvoritvi je sledil bogat kulturni spored, ki si ga je ogledale več sto domačinov ter gostje iz Maribora in Ljubljane. — V novi dvorani je 300 sedežev in poglobljen gledališki oder za morebitne orkestralne prireditve. Največ zaslug za to, da so Rušani dobili eno najlepših dvoran v Dravski dolini ima delovni' kolektiv ruške tovarne dušika, ki je veliko prispeval za adaptacijo dvorane. Plesni orkester trboveljsko Svobode — center je prvič nastopil na letošnjem silvestrovanju, sedaj pa- se pod vodstvom prof. Mihe Gunzeka marljivo pripravlja na samostojen koncert, ki bo v prvi polovici marca. Na velenjski osemletki je 23. februarja 23 rudarjev in uslužbencev uspešno opravilo privatne izpite za 1. razred nižje gimnazije. 25 pa za 4. razred osnovne Šole. Na izpite so se temeljito pripravili! v štirimesečnem večernem tečaju. Poleg splošno izobraževalnih predmetov so na tečaju obravnavali tudi družbeno ureditev FLRJ. Ce upoštevamo, da so vsi slušatelji ves ta čas redno delali, je uspeh tem razvese-Ijivejši. Zanimivo Je, da namerava vseh 48 tečajnlkov^ua-daljevati Študij. Nedvomno bo njihov uspeh še marsikoga spodbudil k šolanju. Tečaj, na katerem so se omenjeni rudarji in uslužbenci pripravljali na izpite, je organizirala tamkajšnja Svoboda, zato je uspeh tečajnikov hkrati naj-večje priznanje temu društvu. DVE O KOMEDIJI DIREKTORJIH »Sicer pa, če res za vsako ceno hočete pisati, pišite koime-d^je! Komedij nam manjka! Ko~ medij nam treba,« prvi v začet-ni'n pnieorih Marinčeve komedije ravnatelj gledališča razočara-nemu piscu. Pisatelj se zamisli, predlaga nekaj tem, medtem pa stcipi iiz dvorane na oder — direktor »Kožotproma« Medved in Predlaga, da bi zaigrali komedijo © dogodku iz njegovega živ' Jljenja, ki ga je pošteno iz-modril. Igralci ta predlog aprej-tnetjp im zaigrajo »Komedijo o komediji«. Leon Pnchalski, tudi direktor ki glavni junak poljska komedije »Direktorjev rojstni dan«, v komediji ni spoznal, da je postal že ovira razvoju. Na vse kriplje si prizadeva, da bi — seveda brez trezne presoje — kar najbolje 'izpolnjeval direktive. gj Marijan Marinc kakor tudi gUš komediografa Zdrisilaiw Skow- g rorvski in Jožef SkrtvtimSki so = outijl potrebo, da z odra osme- §|| &ijo nekaj slabosti direktorjev, g Medtem ko je v naši komediji |§g Posmeh direktorjem blag, do- e=b brohotem in marsikje burkast, g je posmeh v poljski komediji =a ostrejši pronidjivejši in zato ==š tudi žlahtnejši. :~ r-~ Glavni junak »Komediilje o g komediji« direktor Medved ne- ggš spretno krmari med sedemnajsti- §m mi funkcijami, ki jih — razum- §j§! lijvo — ne more dobro oprav- jj= ijati. Preveč zaupa karaikteinisti- g kam, pomotoma eno zamenja in g 8 tem užali svojo tajnico. Po- === thoto kmalu popravi im v dru- lip gem dejanju vidimo tajnico kot m direktorjevo ženo. Moža zdaj ni jjp doma, neprestano je na sestan- g kih, žene ne pusti v službo, 5m § tako nastane med njima .spor, ki m Se žena zaključi tako da se od- g loči spet za službo. Ker ima §g|| otroka, j,e priidofoiila za načrt = svojega strica Pavleta, ki mora jggg igrati gospodinjo in pestunjo. ==g 8-Posled pa se vsa stvar močno 1=1 zaplete in direktor se skoraj |§|| loči od svoje žene. Končno pa ==== * spozna svojo zmoto in spravi gm zakon na pravi tir. ;: Vse drugačen stric pa je ■ Leon Puchalski, Dokler je bil tehnik, je živel solidno, malomeščansko življenje. Ko pa so ga postavili za direktorja, je postal povsem drugačen: postal je napihnjen tfrazer birokrat, ki duši zdrave pobude delovnega kolektiva. Nove iznajdbe noče samo zato podpisati in poslati naprej, ker.je ni sam iznašel im ker je po njegovem kvaliteta dotedanjih gramoitoin-sfcih plošč dovolj dobra. V zgodbo se vmeša njegova žena, hčer, pride tudi kontrolna komisija in njegov stolček se zamaje. K sreči pa je njegov naslednik bodoči zet inženir Rahval in s tem se odstavljeni direktor p© sili sprijazni. Resnica je, da nam sodobnih komedij manjka- Posebno nam primanjkuje komedij, ki bi obravnavale probleme, ki jih prinaša naš čas. Doslej so se pisci posluževali v glavnem dveh motivov: stanovanjske stiske in direktorjev. Da je zadnji problem živ. nam priča nenavaden uspeh Marinčeve komedije, saj jo je v letošnji sezoni uprdzo-nillo že blizu 20 amaterskih odrov. Naposled je doživela svoj krst tudi v celjskem ljudskem gledališču. Prepričanj smo, da bo tudj komedija »Direktorjev rojstni dan«, ki bo čez mesec dni izšla pri Prosvetnem servisu v Ljubljani, doživela prav tako topel sprejem. nosti. Glavni vzrok za tolikšno , selekcijo so premajhni razstav- 11 vs* Popevke Pro- ni prostori. Zato je bilo razso- Manbora, čeprav sodijo ta dela med najboljše kiparske dosežke amaterjev. Odklonitev je komisija utemeljila s tem; dk imajo dijaki možnost razstavljati na gimnazijskih razstavah. Mislim, da je bila to prva tovrstna razstava v Jugoslaviji,. Kakor vsak© novost, tako so tudi to nekateri sprejeli z nezaupanjem in omenjali samo njene senčne strani. Toda ljubitelj likove umetnosti se mora čuditi marsikateremu razstavljenemu delu. Med slovenskimi je zbudil pozornost motiv iz Primorja, ki ga je ijasliiikai Fabič Dušan, nameščenec iz Pirana. Prijetno nas presenetijo risbe Rudolfa Babnika, knjigovodje iz Ljubljane, kakor tudi živobarvne slike Borisa Tavžlja, ki je po poklicu kartograf. Posebno pozornost zbudi majhna, lepo komponirana plastika, dekliški akt Majde Sajko, uradnice iz Maribora. Avtogeni varilec Dušan Ladoš z Vrhnike nas preseneča s plastikami iz lesa, a strojni tehnik Mario Vilhar še zmerom bom© tožili, da nam manjka izvirnih .komedij, vendar — prvi koraki so storjeni. Prepričani smo, da se bo tematika .razširila tudi na druga področja našega življenja, ki prav tako zaslužijo, da jih orišemo s smeišne strani. če hi obe komediji ocenjevali , s strogimi dramaturškimi merili, bi lahko rekli, da sodita v vrsto lažjih komedij in da je njlihiotva moč bolj v smešnih včasih celo v burkastih situacijah kot pa v karakterni komiki junakov. Njuna velika prednost pa je v tem, da obravata in smešita sodoben problem; zato ju bodo igralske družine rade uprizarjale. —vim— s slikovitimi plastikami iz zbujajo tudi in razgibanimi mavca. Pozornost grafike Marijana »Južna obala« z razstave »Gore In morje« Franceta Godca FRANCE GODEC, EDEN NAŠIH NAJPLODNEJŠIH AKADEMSKIH SLIKARJEV, RAZSTAVLJA V LJUBLJANSKI MALI GALERIJI SVOJIH 45 LANSKOLETNIH DEL Z OBMORSKO IN ALPSKO MOTIVIKO. GODEC’ ŽE SEDEMINTRIDESETIC SAMOSTOJNO RAZSTAVLJA, SODELOVAL PA JE DOSLEJ TUDI PRI VSEH SKUPINSKIH RAZSTAVAH, KI STA JIH PRIREDILA DRUŠTVO SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV IN SAVEZ JUGOSLOVANSKIH UMETNIKA. POZNA GA TUDI TUJINA, SAJ JE RAZSTAVLJAL ZE V BURMI, INDIJI, DANSKI IN AVSTRIJI, LETOS PA BO RAZSTAVLJAL V NEMČIJI 11* ANGLIJI. V0JEVRSTNA Izbor likovnih del o narodnoosvobodilni vojni Uredništvo Invalidskega lista v Beogradu bo izdalo zajeten zbornik reprodukcij najboljših likovnih del o narodnoosvobodilnem boju, ki so nastala med vojno in kasneje. Za sedaj je redakcijski odbor prejel že okoli 800 del in reprodukcij. Najboljše, slikarske in kiparske stvaritve bodo v zborniku izšle V črno-beli ali barvni tehniki. Igrani filmi za otroke »Zora film«, zagrebško podjetje za proizvodnjo poučnih filmov bo letos posnelo več igranih filmov za otroke, vrhu toga pa več risanih filmov. Življenje ima menda kar ducat kladiv. Od čisto majhnih do pravih kovaških. Po nekom vihti najlažjega, tako da ga komaj občuti, spet po drugem udarja z najtežjim. V svoji muhavosti si privošči tudi to, da pri istem človeku nenadoma menja kladivo. Včasih z njegovo pomočjo, včasih pa kar samo od sebe. Nemara skrbi tako za pestrost. Ljudje, o katerih mislim tokrat nekaj malega povedati, prav gotovo sodijo med tiste, ki jih življenje že dolgo preizkuša in kali z — macolo. Skoraj težko je verjeti, da imamo pri nas šolo z več ko osem sto učenci, ki nima ne modernih učilnic, ne prirodoslovnih in drugih kabinetov, ne prostranih igrišč in telovadnic, ampak premore samo dve manjši, in eno večjo sobo. V eni sedi tajnica Darinka, ki jo dobiš tam, kadarkoli hočeš, ker se gre dopoldne večidel telefonistko in reševalko rebusov — reševati mora namreč zapletene uganke v zvezi s šolo, da delo normalno poteka. Razni dopisi in še marsikaj drugega, kar mora opravljati kot tajnica, pa ji ostane za popoldne. V drugi, večji sobi se kar tare ljudi. Ce je treba urediti kako administrativno ali finančno stvar, se torej ni bati, da bi te pošiljali iz sobe v sobo. Celo stanovanjska stiska ima svetle strani! No, in v tretji sobi, se pravi v sosedni baraki, sedi 'pedagoški vodja šole, prof. Jagrova. Tam je tudi direktorjeva miza. Samo mimogrede: direktor šole tov. Franc Pokovec, ki ga vsi poznamo kot narodnega heroja, prvoborca in dobrega partizanskega tovariša, se je šele pred nedavnim preselil tja. Precej je »gostačil« v tajništvu. Mislil je pač, da bo tam bolj v miru delal, pa je prišel iz dežja pod kap. Med osemdesetimi profesorji, ki sestavljajo šolska skripta ali pa popravljajo naloge dopisnikov — učencev te šole, se zmeraj najde kdo, ki bi se rad pomenil s pedagoškim vodjem. Ce pa želi kdo govoriti z direktorjem, je prizadeta prof. Jagrova... Kolikšna sreča torej, da to ni navadna šola. Le kam bi s tolikimi učenci? Se tistih nekaj nima kam sesti, ki se zatečejo tja bodisi zaradi težav, ki jih imajo v službi spričo šolanja, bodisi zaradi družinskih ali zdravstvenih težav. K sreči pa je pouk tako smortno urejen, da je bolj ali manj za vse prav. V dopoldanskih urah, ko redni šolarji gulijo šolske klopi, si ti učenci služijo kruh v najrazličnejših podjetjih in ustanovah po Sloveniji, popoldne in zvečer (če ni obveznih sestankov) pa se učijo in pišejo naloge kakor tisti, ki se šele popravljajo na življenje, Sicer so pa še druge razlike med temi in rednimi učenci. Le-ti obiskujejo deset mesecev šolo, potem dva meseca počivajo, odrasli šolarji pa imajo največ mesec dni dopusta, in še ta mesec porabijo za pripravo na šolske izpite. Imajo pa še to »-prednost«, da morajo učno snov, ki jo redni dijaki predelujejo štiri leta, obvladati v treh letih. Vseh teh osem sto in več učencev je tako ali drugače sodelovalo v osvobodilni vojni. Tudi po osvoboditvi so bili v prvih bojnih vrstah za socialistično preobrazbo. Takrat jih še nihče ni vprašal, kako je z njihovim strokovnim znanjem, z njihovo šolsko izobrazbo. Čim bolj pa se je življenje ustajevalo, tem bolj so čutili vrzel, ki je nastala v njihovem šolanju med vojno. Marsikdo, ki je v vojnih dneh kopičil znanje, jih je prehitel, se uveljavil kot izvedenec v tej ali oni stroki. In prav ta zavest, da mnogi borci zaostajajo, je spodbudila Glavni odbor Zveze borcev, da je organiziral Dopisno ekonomsko srednjo šolo. PRVE ZMAGE Prvega marca bo minilo leto dni, odkar se je začel pouk na tej novi šoli, se pravi, odkar so dopisniki dobili prva skripta z zgoščenim učnim gradivom za - ekonomske srednje šole. Začetek je bil vse prej kot lahek. Mnogi niso imeli ustrezne šolske izobrazbe, marsikomu je opešal spomin ih si je moral prikrajšati pri nočnem počitku, da je lahko vsaj tisto učno snov, ki to zahteva, sproti predelal. V nekaterih podjetij ih niso pokazali nobenega razumevanja za njihovo šolanje ali pa so jih celo odgovarjali od tega, češ da bodo po diplomi ravno zreli za invalidsko upokojitev. Kljub vsemu pa jih je le malp odvrglo puško v koruzo. Nedavno tega je okoli 320 dopisnikov opravljalo izpite iz predmetov za prvi razred ekonomskih srednjih šol in jih okrog 85%> tudi srečno »zvozilo«. Od 22 koprskih dopisnikov ima en sam privatni izpit, od kranjskih jih je izdelalo 950/<», od 31 trboveljskih jih ima le pet negativne ocene, od 99 ljubljanskih pa samo deset. Seveda bodo vsi tisti, ki se niso dovolj pripravili za izpit, ponovno izprašani, če bo treba, celo večkrat. Uspehi prijetno presenečajo zlasti zato, ker so bili v izpraševalnih komisijah sami redni profesorji ekonomskih šol, ki z Dopisno šolo nimajo ožje zveze. Zato tudi ni čudno, če so se vsi, ki so opravili izpite, bolj razveselili zmage, kakor se je razveseli reden dijak, ki mu je šolanje edino resno delo. VIDNI IN NEVIDNI POMAGAČI Ne mislite, da so ti odrasli učenci prepuščeni sami sebi, če ne sedijo v šolskih klopeh. V vseh večjih industrijskih krajih so organizirana seminarska središča, kjer tudi po večkrat na mesec preizkušajo znanje dopisnikov in jim pojasnjuje težjo učno snov. Na pobudo Glavnega odbora Zveze borcev pa so v manjših industrijskih krajih organizirali še študijske krožke pod vodstvom profesorjev ali študentov. Profesorje, ki vodijo seminarje, plačuje vodstvo Dopisne ekonomske šole, inštruktorje pa deloma Glavni odbor Zveze borcev, deloma sami »šolarji«. Vrhu tega pošilja -šolsko vodstvo skupaj s skriptami po deset (prej celo petnajst) nalog na mesec, ki jih morajo dopisniki napisati in jih poslati šoli, da jih profesorji, zunanji sodelavci, pregledajo in popravijo. Ob popravkih oziroma ob napakah pa se že od nekdaj, največ naučimo. Tako dopisniki hočeš nočeš morajo sproti predelovati vsaj tiste predmete, iz katerih pišejo naloge. Sola pa prireja še kolokvije iz nekaterih predmetov. Vseh pedagoških pomagačev pri učenju je okoli dve sto, kar prav gotovo ni malo za 800 učencev. Nekaj več ko tri sto je tistih, ki so pravkar opravili izpit ža prvi razred ekonomske srednje šole in bodo zdaj prejemali skripta z gradivom za drugi in pri nekaterih predmetih celo za tretji razred ekonomskih srednjih šol. Vsaj sto je tistih, ki so se že eno leto šolali, pa se niso prijavili za prvi izpitni rok, ker se pač zavedajo, da jim znanje še ne sedi dovolj trdno. Dopisni pripravljalni tečaj, ki je od lanskega septembra do letošnjega januarja pripravljancev za sprejemni izpit v Dopisno ekonomsko šolo, pa je štel najprej pet sto tečajnikov, tik pred izpitom pa jih je sedemdeset kljub pomoči v inštrukcijskih krožkih klonilo, tako da šteje novi prvi letnik Dopisne ekonomske šole okrog 430 ljudi, SO PA SE TEŽAVE Kakor pravijo vodilni ljudje te šole in sami dopisniki, so profesorji, ki vodijo seminarje in popravljajo naloge, večidel zelo požrtvovalni. Teže pa je s skriptami za tiste predmete, ki so celo na rednih šolah trd oreh. Matematični zemljepis, gospodarsko računstvo in še nekaj drugih predmetov dela dopisnikom velike preglavice. Ne samo, da je učna snov zelo zgoščena, v skriptah je tudi marsikaj, česar tile šolarji ne bodo nikoli praktično uporabljali. Pri^ sestavi skript se Je bilo treba ravnati pač po učnem načrtu za ekonomske srednje šole. Kar se tiče metodičnih prijemov, lahko šolsko vodstvo zahteva od avtorjev, da teže razumljiva mesta preprosteje obrazlože, v sam učni načrt pa ne sme posegati. Treba je pač čakati na šolsko reformo. Upajmo, da jo bodo pristojni organi izvedli, preden bodo dopisniki diplomirali! * Šolsko vodstvo tn sami dopisniki torej storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zmagali v boju, ki so ga začeli dvanajst let potem, ko so odložili puške. Boj za znanje resda ni smrtno nevaren, je pa prav tako pomemben, saj je znanje največji in najdoslednejši kapital, ki'pa prav tako kakor uspeli juriš na bunker ali na sovražnika krepi samozavest, moralno dviga človeka in mu zagotav-Ija življenjski obstoj. Zato pričakujemo od vseh tistih, na v podjetjih še nimajo razumevanja za to šolanje, da uvidijo svojo kratkovidnost in sebičnost. Zakaj ne bi svojim tovarišem pomagali, da jih življenje ne bi več teplo z macolo, ampak z lahkim kladivom, kakršnega uporablja za mnoge druge, ki so veliko manj žrtvovali za novi družbeni red? SVET ATOMOV zia svetovni razstavi v Bruslju Le še dober poldrug mesec nas loči od dneva, ko bo v Bruslju odprta svetovna razstava. Dne 17. aprila se bodo odprla vrata velikanskega razstavišča in vsak, ki bo imel to srečo, da si ga bo lahko ogledal, se bo seznanil z najnovejšimi pridobitvami znanosti in tehnike. Zadnja svetovna- razstava je bila 1937. leta v Parizu. Od 'takrat je preteklo dvajset let, kar je pravzaprav malo, vendar je znanost v tem času napredovala s silovitimi koraki. Človek je prodrl v svet ato- Elektrika ostri pile Doslej smo vedno mislili, da je vsaka izrabljena pila že zanič. Zdelo se nam je nemogoče nabrusiti jih, ker so pile sekane in ne rezkane. V Angliji so iznašli način, kako tope pile spet nabrusiti. Pilo obesijo kot anodo (pozitivna elektroda) v seVo žvepleno kislino. Električni tok, ki prehaja prek pile, odnaša s seboj vso umazanijo in stvari, ki so se pri piljenju nabrale med zarezami. Pravijo, da so tako nabrušene pile celo boljše kot nove. Sam postopek ni drag in se ga da uporabiti še pri drugih orodjih. mov, uspelo mu je razbiti atomsko jedro in povzročiti kontrolirano verižno reakcijo. Reaktivno letalo z nadzvočno hitrostjo ni več nobena posebnost, človeštvo je z umetnimi sateliti stopilo že na prag vesolja, v proizvodnji pa si avtomatizacija in elektronika neza-držano utirata pot, da ne go- vorimo niti o velikih uspehih v medicini, kmetijstvu itd. Vse te najnovejše izsledke bodo pokazali na svetovni razstavi. Vsekakor bo največja zanimivost Atomium, 110 m visoka stavba, ki že po obliki ponazarja zgradbo atoma. V vsaki izmed devetih krogel bodo razstavni prostori, v zgornji pa restavracija. Države grade svoje paviljone, med katerimi bosta največja paviljon ZDA in Sovjetske zveze. Tudi Jugoslavija je zgradila svoj .paviljon, poleg njega pa bo še restavracija z vsemi posebnostmi naše kuhinje. Vse zgradbe sof večidel že pod streho in tudi francoski paviljon bo do roka gotov, kljub temu, da se je podrl, pri čemer je izgubilo življenje^pet delavcev. Belgijci se pripravljajo na razstavo z vso paro, saj pričakujejo, da bodo s tujskim prometom tudi precej zaslužili. Grade nove hotele, preurejajo promet itd., da bo 35 milijonov obiskovalcev, kolikor jih pričakujejo, čim udobneje in seveda za drag denar preživelo nekaj dni na svetovni razstavi. Zato grade tudi veliko zabavišče, na katerem bodo take zanimivosti, kakršnih svet, kot pravijo prireditelji, še ni videl, od raket do ognjemetov, toboganov do atomskega vlaka. . ATOMIUM RAZSTAVI NAJVEČ JA ZANIMIVOST SVETOVNI _ V BRUSLJU. DEVET VELIKIH ALUMINIJASTIH KROGEL PONAZARJA ZGRADBO ATOMA. V VSAKI KROGLI BO POSEBNO RAZSTAVIŠČE / Petrolejka napaja radio PAVILJON OZN NA SVETOVNI RAZSTAVI V BRUSLJU Obramba proti raketam Vojaški strokovnjaki razmišljajo, da bi iznašli sredstvo proti raketam. Z doslej znanimi sredstvi se namreč proti raketam, ki lete tudi s hitrostjo do 8 km na sekundo, praktično ne da braniti. Tisto sekundo, ko se raketa pokaže na radarskem zaslonu, je raketa že na cilju. V laboratorijih so preskušali, kaj se zgodi, če še zadene dvoje teles z nadzvočno hitrostjo. Ugotovili so, da manjše telo eksplodira, pri čemer nastane na površini večjega telesa vdolbina. Za poskus so vzeli kroglice iz plastične sno-vi premera treh milimetrov, »raketa« pa je bila iz voska, torej iz dosti mehkejše snovi. Pri hitrosti 13.300 km na uro so kroglice eksplodirale na površini »rakete«. To pomeni, da bi tudi manjša telesa, ki bi jih v obliki oblaka poslali v vse-mirje, prerešetala vso površino rakete in bi se zato, ko bi prišla v gostejše ozračje, Zaradi trenj a, sama vnela in eksplodirala, še preden bi prispela na cilj. Menijo, da bi se dalo tudi v tisti pičli sekundi od takrat, ko bi zagledali raketo v radarju, izračunati njen položaj in smer, izstreliti dirigirani projektil, ki bi se. razletel pred raketo, njegovi delci pa bi poškodovali površino rakete, ki bi potem zgorela. Na razstavi telekomunikacijskih naprav v Ljubljani smo videli tudi radioaparat, ki dobiva električen tok iz navadne petrolejke. Aparat je razstavila Sovjetska zveza. Na kakšnem principu je zgrajen tak apgrat? Predvsem je treba naglasiti, da so to majhni baterijski radijski sprejemniki, ki imajo vgrajene tranzistorje namesto elektronk. Taki radijski spre- ^ A*"- NOVO ZNANSTVENO ODKRITJE Super — center živčnega sistema jemniki potrebujejo namreč dosti manjšo električno napetost in zadostuje za napajanje že navadna žepna baterija. Vsa skrivnost je prav v tej bateriji. Zgrajena je iz polprevodnikov, Znano je, da postanejo polprevodniki prevodniki elektrike le v določenih pogojih ali sarrio v eni smeri. Ce jih segrejemo, . se sprosti velika količina elektronov, sam polprevodnik pa postane pozitivno električen. Med vročim in hladnim polprevodnikom — ta postane negativen — nastane razlika, v električnem potencialu. Sicer nastanejo razlike tudi pri dobrih prevodnikih elektrike, na primer pri bakru in železu, če enega izmed teh segrevamo. Pri polprevodnikih pa je ta razlika za 10 in tudi za 100-krat večja. Ce elemente pol- prewdnikov serijsko poveže- dobimo mo v termobaterijo, . električno napetost tudi do 10 voltov. Če tako baterijo obesimo tik nad valjem petrolejke ali pa jo položimo ob valj, kakor kaže naša slika, bodo vroči plini iz svetilke segreli elemente tik ob valju do 360’ Celzija, medtem ko se bodo zunanji elementi segreli le do 60’C. Ta razlika v temperaturi pa zadostuje, da se ustvari električna napetost, ki potem napaja radijski sprejemnik. Kje je bila Antarktika ameriška raketa »atlas* Nov način razkuževanja kirurških instrumentov Po novem bodio . bolnišnice razkuževaile kirurške instrumente s paro etileinokaida in ne več v vreli vodi. Novi način razkuževanja je zlasti zato pomemben, ker je mogoče razkužiti tudi pripomočke iz plastične mase. Črna gora in radioteiegraiija Čeprav je bila Črna Gora ena najmanjših držav v začetku teSa stoletja, je med prvimi vzpostavila ra cu Zastrupljeno v družini w • Človek naj se aktivno spoprime z vnanjimi okoliščinami oziroma težavami, ki nanj pritiskajo — to je bila glavna misel v našem zadnjem članku. Neprimerno stanovanje, premajhni dohodki, ti in drugi zahrbtni, zastrupljevalci družinskega soglasja naj nas ne narede brezbrambne. Razumno, potrpežljivo in umevajoče urejanje skupnega življenja bi bilo rešilo marsikatero družino, ki je danes razvalina. Če je mogoče s pametnim premislekom in previdnim ter dobrohotnim ravnanjem vplivati na zunanje objektivne težave, ki pritiskajo na celo družino in ogrožajo njeno življenjsko sposobnost, je to še toliko bolj mogoče in na neki način laže, kadar gre za težave notranjega, subjektivnega značaja. Samo s svojo voljo družini ne moreš pričarati večjega stanovanja, na plačilnem seznamu ne moreš spremeniti številk; rešitev teh problemov je samo do neke male mere odvisna od tvojega prizadevanja in tvoje aktivnosti; največ je odvisna od zunanjih Pogojev družbenega življenja. S svojim premislekom, spoznanjem in voljo pa lahko v veliki meri oblikuješ sebe, ka-dar ti grozi odtujitev od družine iz vzrokov, ki ležijo v tebi samem. ZA SREČO je treba tudi SAMOODPOVEDI Vsak človek, ki gre v intimno sožitje z drugim človekom, bistveno in dalekosežno spremeni svoje življenje, naj se tega zaveda ali ne. Bistvo te spremembe je v omejitvi individualnosti. Dokler je človek sam, reči hočem: dokler ni zvezan z drugim človekom tako, da z njim živi in skoraj vse, kar ima, z njim deli, je relativno svoboden: po svoje si zadovoljuje potrebe, po svoje si ureja življenje; v mejah svojih državljanskih in poklicnih dolžnosti se za vsako stvar odloča, kakor se hoče; za drugega človeka ne nosi odgovornosti, če sam to ne želi; dan si uredi po svoje, plačo Potroši po svoje, na soljudi se veže kakor ga je volja. Ne poje zastonj prenekatera ljudska pesem o srečnem -“ledig-stanu" in ne utemeljuje zastonj te sreče z dejstvom: "Kak luštno je blo, ko še zibke ni blo.~ Zibka je kot simbol družine tisto, kar pomeni izgubo polne osebne prostosti. Kadar pa se zveže človek z drugim človekom v tesno življenjsko skupnost, neha biti čisto sam svoj. Velik del svojega individualnega življenja odstopi svojemu partnerju. Partner se tega dela njegovega življenja polasti, saj to je smisel zveze. Toda s tem tre- ■ nutkom nastane v človekovem življenju problem, ki traja, dokler traja to sožitje, in ki nni marsikdo izmed nas ni kos: ta problem je v bistvu v tistem protislovju, ki paj-globlje opredeljuje človeško naravo: človek ne bi hotel biti sam, hotel bi imeti sočloveka ob sebi, istočasno pa bi rad živel svobodno, tako, kakor da tega človeka ni. To pa seveda ni mogoče. Izključuje se. Med nami ni malo takih, ki do konca življenja ali — povejmo faje v modernem jeziku: do konca zakona ne morejo razumeti, da ni mogoče imeti obojega: popolne osebne svo-bodp in zakonskega druga ali družine. Nobena oblika kulturnega človeškega sožitja ni teožna, torej tudi oblika kul-turnega družinskega sožitja ne, če njegovi člani ne znajo a“ nočejo stehtati svojih pravic m dolžnosti — in to dolžnosti, ki so si jih bili sami, po svon lastni volji naložili. Izvori sreče v družini so šte- uni in različni. Vsi pa se da-J°, se mi zdi, spraviti na skupni imenovalec, in to na dober Osnovni človeški odnoš med obema partnerjema. Dober osnovni človeški odnos med obema 'partnerjema pa se mi zdi tisti, ki je zgrajen na prizadevanju obeh partnerjev; da brez nejevolje, odpora ali celo godrnjanja sprejmeta nase • vsak vse dolžnosti sožitja in da ne omejujeta drug drugemu osebnih pravic, ki jih imata kot človeka, dokler je to brez škode za skupno življenje. Posebej poudarjam, da si morata to prizadevati oba. Ce tako prakticira samo eden, pride nujno do izrabljanja: ob enem partnerju se zgostijo vse pravice, ob drugem vse dolžnosti; v takem primeru je notranja družinska katastrofa neizbežna, pa naj dobi obliko razveze ali ne. Vsi poznamo znamenja nesrečnih družin; včasih se javljajo vidno, včasih komaj opazno, vsa pa imajo skupno potezo: zakonca se na nekakšen trgovski način, sklicujoč se na svojo življenjsko pogodbo, borita vsak za svoje osebne pravice in drug drugemu prtita dolžnosti — torej ravno nasproten proces od onega, ki je značilen za srečne družine. Žena stoji na stališču, da bi jo moral mož jemati s seboj v družbo. Mož pa stoji na stališču, da se ni oženil za vseh 24 ur na dan in da ima pravico do koščka prostosti. Žena toži, da mož potroši denar zase, mož pa vztraja na človeški pravici, da zadosti tudi kaki svoji čisto osebni potrebi. Žena ima nekje neko svojo družbo, mož pa trdi, da nima pravice živeti sploh kje drugje kakor ob njegovi strani. Žena duši moža z večnimi vprašanji: Kam greš? Kje si bil? S kom si bil? Kdaj boš prišel? Moža pa skoroda zadene kap, če izrazi žena kako lastno mnenje ali stališče. Največkrat se ne eden ne drugi ne zaveda, da je s temi stvarmi, ki so včasih na oko čisto nedolžne, ogrožena sreča njunega sožitja. Ne zavedata se, da družno življenje ni lahka stvar, ki živi sama od sebe, ampak se je treba zanjo truditi, je treba zanjo zoreti, se je treba zanjo zavestno oblikovati. Pomanjkanje te zavesti lahke povzroči, da si postaneta tujca in morda celo sovražnika ter okužita družinsko ozračje z nepremišljenim uveljavljanjem svojih pravic do tolikšne mere, da postanejo vsi, onadva in otroci, iznakaženi ljudje. vsak Človek ima svoje ODLIKE Stvari, ki ogrožajo srečo zakoncev in s tem cele družine, so velikokrat na videz nedolžne in brezpomembne. Prav zato.. se ljudje njihove nevarnosti ne zavedejo in ne store nič, da bi nevarnost odstranili. Ena takih stvari je spolna naveličanost. V vsaki normalni erotični zvezi pride po ne- ■ °f| i m ozračje (Piše dr. Iva Šegula) ns* Zaim je zakašljal, dvignil glavo in napel ušesa. Gjuro se je obrnil in mu pokazal hrbet. Veke so mu postale težke. Zaim je prisluhnil trenutek, dva, nato je vstal. Zbral je papirje, jih zbasal v torbo, namestil brzostrelko, in ko je odhajal, je revsknil Gjuru. »Menda ne boš spal? Misliš, da smo v zaledju kakor v odredu?« Gjuro je leno obrnil glavo: »Kaj je? Kam greš?« Zdaj je že razločno brnelo. Prihajalo je od daleč, zvenelo, prenehalo za trenutek, nato pa vnovič zagrmelo, še hrupneje, še siloviteje. Šum letalskega motorja. Brnenje se je približevalo sunkoma. Vas je oživela. Zaslišalo se je vpitje žena in ropotanje koles. »Nemci?« je vprašal Gjuro in skočil s postelje. »Kaj pa? Moj oče že ne,« je rekel Zaim sršeče in odšel iz izbe. Gjuro za njim. Naproti mu je pritekel Radojiea. »Brž, brž!« je vzkliknil. »Umakniva se v,kamno-lom. Tam je najvarneje. Tja se zatekamo vsak dan. Tam nam nič ne morejo.« Zunaj je stala Mirjana z nekaterimi borci. Opazovali so nebo. Z bližnjega hriba so odjeknile puške. »Stojan strelja v letalo,« je razložil Radojiea. »Njegov vod je vedno na tistem hribu.« Izza hriba se je prikazal črni obris letala. Letelo je nizko, naravnost nad vas. Od brnenja motorja se je treslo ozračje. »V kamnolom!« je zapovedal Zaim Mirjani in vojakom. Stekli so nizdol proti potoku. Pred njimi so tekli borci in žene iz vasi, ki so dvigale krila in razgalile snežnobela meča. Za njimi se je valilo grmenje, ozračje je valovilo in Udarjalo v tilnik. Prebredli so potok, krenili navkreber, gramoz se jim je usipal pod nogami, nizko grmovje pa se jim je zapletalo okoli nog. Kamnolom je bil blizu. Pravzaprav ni bil nikak kamnolom in nihče ni vedel razložiti, zakaj so tako pravili nekaterim vlažnim in hladnim špiljam, ki so segale globoko v. hrib. Čudne oblike in geološko neraziskane so se nekoliko nad vasjo vrstile druga ob drugi in kmetje so v poletni pripeki zganjali živino vanje. V , eno izmed njih je stopil Gjuro z Radojico in Zaimom. Borci, žene in otroci so stali pri vhodu in opazovali 'obstreljevanje vasi, malo globlje znotraj pa je raznovrstna vznemirjena živina mukala in blejala in se stiskala v gruče. Letalo je najprej zakrožilo nad vasjo, se spustilo čisto nizko in razsulo rafal po cesti. V kabini med črnimi krili si lahko razločno opazil človeka. Motor je brnel oglušujoče. Ko je letalo še nekajkrat zakrožilo nad vasjo in streslo prav toliko rafalov, se je njegov trup zamajal, nato se povzpelo v višavo. Ubralo je pot proti severu, zapustilo je vas, nato pa se je naglo obrnilo na bok, znova pobesilo kljun, poletelo v ravni črti in motorji so zatulili. Izpod repa je spuščalo modrikaste stožce dima. »Zdajle!« je rekel Radojiea in si s prsti zamašil ušesa, glavo pa je sklonil na prsi. Nekaj je padlo iz trebuha letala kakor dcošček srebra, zavrtinčilo se je in se naposled zabliskalo, takoj nato pa je vrglo vso vas vznak. Eksplozija je pretresla zemljo, iz vasi je šinil oblak dima, pomešan s prahom, širil se je naokrog, medtem ko je detonacija stokratno odmevala med gorami. »Pri šoli je treščilo,« je pripomnil nekdo za hrbtom. »Kaj si rekel?« se je nekdo prebil naprej in stekel iz jame, strmeč na začetek vasi, kjer se je -gosto kadil prah. »Uh, da bi ga vrag, konje mi bo pobil! Zakaj ni vrgel tule bliže!« Tako je rekel partizan smešne vnanjosti, ki so ga v bataljonu vsi poznali in zbijali šale na njegov račun. Tisto, kar je bilo posebno značilno zanj in kar je dajalo šaljivcem povod, da so kresali dovtipe, je bila precejšnja grba blizu Zatilja, podobna majhni kupoli. Smajo Zaimovič, intendant bataljona, je bil izmlada grbast, zato nikakor ni mislil, da bi mu grba kakorkoli napotovala v življenju. Narobe, videti je bil zadovoljen z njo in je bil vedno dobro razpoložen in pripravljen na šalo in potegavščino. Ker je bil zaljubljen v konje in v pekarno, ni kot intendant priznal, da je katerakoli zadevščina pomembnejša od teh reči: »Intendanti prenašajo vojno na hrbtu,« je rekel nemalokrat, ne da bi se šalil. »Lahko je streljati, krepniti še laže, a daj, poskusi, speci hleb, nahrani vojsko, če nimaš ne žita ne pekarne ne konja. Le skloni malce glavo in pomisli — tako je to.«____Se je gledal proti vasi in tarnal: »Moji konji... moji konji.« »Smajo, pusti konje v miru,« je vzkliknil Zaim. »Ti za zdaj niso poglavitni.« Smajo se ni dal prepričati. Čokat se je čilo obrnil in pokazal svoje golobrado, široko obličje. »A kaj bo tvoj štab brez njih?« Letalo se je. oddaljevalo in puščalo za seboj sinjo črto dima. Zaim je pogledal Gjura. »Zdaj si vsaj lahko videl, kaj je fronta. Takole je zmeraj. Nikamor se ne moremo umakniti s štabom. Komaj ga kam premestimo, v drugo vas, že so letala za nami. Se prenočiti nam ne dajo v miru.« Gjuro je pomenljivo priprl trepalnice. »Tudi pri nas ni bolje. Ampak nam je zdaj vse jasno. Ko bo prišel Milan, se bomo prav o tem pogovorili. O ničemer drugem, samo o tem.« Zaim se je namrščil. »Kaj si hotel reči? Kakšna pa je danes ta skrivnostnost?« »Zvedel boš,« je rekel Gjuro in se spustil proti potoku. Štab ni bil prizadet. Bomba je padla dalje od štaba, kraj vasi, in res treščila v Smajev hlev, toda konjskih žrtev ni bilo. Tik pred napadom so kurifji odgnali konje in dirjali na njih okoli vasi. Zaim je brž nato zapustil štab in se napotil k prvi četi. Da se bo pred mrakom vrnil, je rekel. Ko je Gjuro ostal sam, je sklenil izkoristiti* priložnost. Mirjano je poslal v Borovnice poiskat Milana, da bi prišel v bataljonski štab. Vedel je, da Milana ni tam, ampak tako je ostal v štabu sam z Radojico, mu v grobem zaupal svojo nalogo in ga poprosil, naj mu pomaga. Radojiea je takoj pristal. Dopoldne jima je uspelo natanko prebrskati vso hišo. Preiskala sta slamnjače, postelje, nahrbtnike, plašče, torbe, pokukala sta v vsako stvarco, a Gjuro ni mogel najti prav nič sumljivega. Pobit in nezadovoljen je obedoval z Radojico in se z njim dogovoril, kako bosta nadalje delala. Radojici je naročil, naj opazuje člane štaba, zlasti Mirjano in Smaja, naj pazi, kam zahajata, kako se med seboj pogovarjata, kdo prihaja k njima, kje se najdelj mudita, zlasti pa naj budno pazi, če kdaj kam odideta; in če kateri izmed njiju ponoči zapusti štab, naj ju brezpogojno, vendar neopazno zasleduje, da bo videl, kam drži pot. Radojiea je prisegel, da bo vse pridržal strogo zase. Hudo nevšečno mu je bilo, ker je šlo za člane štaba* tako da se je moral Gjuro precej potruditi in navesti dosti razlogov, preden je Radojici dopovedal, da je taka previdnost potrebna in nujna. »Ih, ni treba, da bi me prosil,« je naposled sramežljivo rekel Radojiea, »česa pa ne bi storil zate!« V pričakovanju poveljnika, Zaima in Milana je Gjuro vnovič legel, zaspati pa dolgo ni mogel. Vrt za hišo, v kateri je bil štab tretjega bataljona, je bil pravzaprav s travo porasla trata s starinskim širokovejnatim orehom na sredi. Za preprosto, v ledino zabito mizo pod orehom, na klopeh, zbitih iz desk so sedeli po sončnem zahodu Gjuro, poveljnik Stevan, komisar Zaim in bataljonski obveščevalec častnik Milan. Potopljena v večerni dremež je vas tiho počivala. Na zahodu se je Bukova gora pod rdečim obzorjem zagrinjala v temen plašč. Po hribih naokoli je poskakoval »službujoči« večerni vetrc in brisal pred seboj ostanke dneva Spuščal se je v vas, ne da bi kje naletel na oviro, in je svobodno tekal po cesti, kukal na dvorišča in že mu je uspelo razgibati orehovo vejevje na vrtu. Le sem in tja je pasji lajež opozarjal k budnosti, preden se bo znočilo. Gjuro je nehal pripovedovati. Vsi pod orehom so bili več ko pobiti. Zaim je svaljkal cigareto in nekaj premišljal, poveljnik pa je pobesil brke. Kakor se je zazdelo Gjuru, tudi Milan ni ostal ravnodušen Tako naglo je vlekel cigareto, kakor da mu dim prodira dalje od pljuč, ker se iz njih sploh ni vračal. Kar izginil mu je nekje v drobovju. Vso trojko je globoko prevzelo prepričanje, da v odredu je in deluje nemški vohun in sicer — najverjetneje — v njihovem bataljonu. Gjuro je naposled orisal tudi posledice, ki bi se pokazale v bližnji ofenzivi, če vohuna dotlej ne bi izvohali. Ko je čakal, da bi videl, kakšen vtis bodo napravile njegove besede, ki jih je izrekel kar moč obzirno in kar najbolj previdno, je skrivaj, izpod trepalnic opazoval Zaima. Zazdelo se mu je, da so mozoljci na Zaimovem obrazu še bolj zardeli, oči pa so sijale nekako mrtvo, togo. Zaim je zvil cigareto, jo prižgal in zamišljeno molčal. »Delati moramo naglo, ampak previdno,« je rekel Gjuro. »Vohun ne sme začutiti, da ga zasledujemo.« »In če ni pri nas?« je jedko vpadel Zaim. Glas mu je zvenel bridko, ostro. Pri tem je čvrsto uprl pogled v Gjura. Njegove oči so se zloslutno bleščale. Premolknil je, nato pa nadaljeval: »Kaj pa potem, povej!« »Tem huje zanj,« je odgovoril Gjuro in vrnil Zaimu nič manj oster pogled. Začutil je, da mu kri sili v glavo, toda premagal se je in pogoltnil grenkobo. Zgrabil je prazni levi rokav in ga začel zvijati v klobčič. Poveljnik je trznil z glavo. »Moža, kaj pa govorita!« »Vse je mogoče,« je odgovoril Gjuro že bolj mirno. Megla pred očmi se mu je počasi razblinila. »Morda je tu, morda, pa ga sploh ni tu. A naša naloga je, da ga odkrijemo. Vse govori za to, da je Matilda tu, v vašem bataljonu in prav gotovo nekje v najbližji okolici štaba. Mi ga moramo zasačiti, n« gre drugače!« »Tako tudi jaz mislim,« je Zaim odgovoril suho. »Kako misliš, kaj bi storili?« se je oglasil Milan. Gjuro je obvladal situacijo. Začutil je, da se je Zaim naglo umaknil. Ko je Gjuro razlagal svoj načrt, se je trudil, da bi bil čimbolj miren, čeprav se mu je črv grozne slutnje nezadržno zasesaval v možgane. Njegov načrt je bil preprost — takoj'je treba nadzorovati vse sumljivce okoli štaba in po četah, raziskati njih preteklost in izvesti preiskavo. Vsega tega seveda sam ne zmore, delo je treba razdeliti. Poglavitno se nanaša na 23. maj zvečer: to noč, tako sodi, bi morali Matildo prijeti, ko bo prejela' pošiljko. To noč bo treba venomer, toda ne-opazljivo nadzorovati vse osumljence. Dvomljive tipe, je menil Gjuro, je treba predvsem iskati med tistimi, ki so prispeli zadnje mesece z neosvoboje-nega ozemlja, iz mest, zlasti pa med tistimi, ki so bili -- preden so prišli k partizanom — pri domobrancih ali v drugih sovražnih oddelkih. Zaim je spregovoril: »To se bo pač zavleklo, ker jih je mnogo prišlo z neosvobojenega ozemlja. Jaz bi predvsem izločil bolj učene, bolj pismene, kako bi rekel — inteli-gente, ker je manj verjetno, da bi mogel biti takle vohun preprost kmet. Razen tega imamo v bataljonu dosti šolanih in ti vragi se po šolah vsega na-uče pa te lahko tudi spodnesejo. Njih razredna zavest je precej šibka. Tale Matilda je gotovo šolan tip.« Gjuro se je uprl takšnemu modrovanju in je z Milanovo in poveljnikovo pomočjo primoral Zaima k umiku: za zdaj bodo nadzorovali samo tiste, o katerih lahko posumijo iz kakršnegakoli utemelje-hega vzroka. »Kakor hočete,« je pristal Zaim prav nič od srca. »Mar mi je zanje!« »Tudi meni le malo,« se mu je pridružil poveljnik, »ampak kar je, je. Kaj bi si nakopavali greh!« Nato se je zgrabil za brke in dal svojemu obličju' zelo resen izraz. Začeli so izločevati tiste, ki jim niso mogli dovolj zaupati. Poveljnik Stevan je rekel: »Jaz nikogar ne sumim, bratje, jaz nisem za to. Kar brez mene opravite. Kolikor bo treba, vam bom po vseh močeh pomagal.« Nastopil je mučen trenutek. Vsi so dolgo molčali in se borili sami s seboj. Naposled je Gjuro omenil štab. »Kar tu poglejmo,« je rekel in ne da bi dosti pomišljal, je izgovoril Mirjanino in Smajevo ime. Zaim je takoj vzrojil. »Zakaj Smajo? Ti spet nekaj . . .♦ »Vem, kaj delam,« je rekel Gjuro ostreje. »Kje bi ga iskali, če ne med tistimi, ki so štabu najbližji! V štabu, ne po četah, so informacije, potrebne vohunom. To je vendar jasno. Razen tega mi je izrecno zapovedano in sem tudi pooblaščen, da nastopim brezobzirno, ker moramo vohuna čimprej zgrabiti.« Pri tem je gledal Zaima s široko razprtimi očmi in čutil, kako mu po glavi roje težke, nerešljive, nejasne misli. Zaim si je obliznil ustnico, podal se pa ni. »Imej pooblastilo kakršno hočeš,. ampak jaz ti jamčim, da je Smajo čist. Sicer pa, kar naprej po vrsti .. .« Ko so prešli na Mirjano, je Zaim potrdil, da pozna Mirjana vsa povelja, ki jih bataljonski štab prejema ali izdaja, torej vse informacije, po katerih vohun edino in najbolj preži. Razen tega je značilno, da je Mirjana v zelo tesnih stikih z Ivanom. Pogosto se shajata, se pravi, on jo večkrat obiskuje tu, v štabu. Preden je Ivan odšel k partizanom, je bil domobranski poročnik. Zdaj j" na tečaju v Borovnicah in po tečaju mu namerava štab zaupati poveljstvo v kaki četi. Oba, Ivan in Mirjana, sta iz Romirja in sta prišla k partizanom nekako skupaj, ob istem času, pred štirimi meseci. »Jaz,« je razložil Zaim, »zaupam Mirjani, samo njeni stiki z Ivanom mi nekako nočejo v fela-vo. Ivana pa ne poznam dovolj.« Gjuro se je zamislil. Stiki med Mirjano in Ivanom, njun skupni prihod iz Romirja, kjer je štab nemškega poveljstva in glavno gnezdo gestapa, in da je bil Ivan domobranski častnik, vse to se mu je zdelo zelo pomenljivo. Toda ko je pomislil na Mirjano, se je Gjuro zasačil v prečudni, omahljivi raztresenosti. Podoba tega dekleta mu je nekako brez vzroka kar sama lebdela pred očmi delj, kakor je sam hotel. Milan je naštel podobne ljudi iz čet. Sveta in Zvonko in prve čete, oba študenta, sta prišla z ne-osvobojenega cftemlja. Zvonko je bil domobranec, njegov oče je ustaški častnik. Pajdašil se je s četniki, preden je prišel k partizanom. Pa Jaroslav iz druge čete — k partizanom je pribežal z Ivanom naravnost od domobrancev in je zdaj tudi na tečaju v Borovnicah. V tretji četi sta dva: Slavko iz Zagreba, učitelj, bivši domobranec, in Ante, po po- kem času neizbežno do tega, da se partnerja drug drugemu močno privadita in jima prične zmanjkovati erotičnih pobud v tisti intenzivni meri, ki sta je bila do tedaj vajena. To je naraven proces, ki nastopi vselej, kadar so naši užitki vezani dalj časa na isti predmet ali objekt. V nas se pojavi občutek prenasičenosti, sprem- — Dobro! Pristanemo na zvišanje najemnine! Ijan od fiziološkega otopeva-nja. Ne zgodi se redko, da partnerja, ki se jima primeri tak čustveni zastoj, obupata nad svojim odnosom, v prepričanju, da je vse izgubljeno in da sta prišla na konec svoje poti. Vendar to ni , konec poti. V takih situacijah je treba s seboj in s partnerjem samo nekoliko potrpeti in prenesti težišče sožitja iz izključno ali pretežno erotičnih odnosov na preproste človeške odnose. Nima smisla, da žalujemo za minulim spolnim vzhičenjem kot nečim dokončno in nepovratno izgubljenim. Smisel ima, da zgradimo svoje razrahljane odnose na nove temelje, da si pozorno ogledujemo partnerja z novih plati, da skrbno ugotavljamo vse, kar je na njem ljubezni vrednega in potrpežljivo nekoliko počakamo, da se v nas ukreše nova iskra. Saj je na dobro izbranem partnerju toliko ljubezni vrednega, kar še nismo odkrili, da se nam ni bati poti, ki jo hodimo z njim. Ce je partner slabo izbran, je stvar seveda mnogo težja. Toda v nobenem primeru ni pametno obupati prej, preden nismo poskusili sebe in partnerja doživeti preprosto človeško. Razlog za dobro sožitje v življenju niso le spolni motivi, čeprav je res, da je spolna sreča v družini v mnogočem odvisna od njih. Srečo družine ogroža tudi stvar, ki je na poseben način odvisna od pravkar povedanega, namreč lahkomišljenost in nestrpnost našega erotičnega doživljanja. Ljudje smo neverjetno zanikrni in neodgovorni v navezovanju stikov z drugimi ljudmi, najbrž zato, ker se ne zavedamo dovolj, da srce ni trgovina, v kateri bi kupoval vsakdo. V službi, kjer delamo, je n. pr. simpatičen kolega ali kolegica. Brez samokontrole se pričnemo predajati čaru tega novega človeka, 'pozabljajoč, da je tu naš partner, ki smo mu sami dali pravico do svojega srca, in preden se zavemo, se iz nedolžnega flirta in drobnih romantičnih pobliskov razbesni erotičen vihar. Odnos med zakoncema je zastrupljen: ali je zlagan, ali je mrzel in brutalen; v vsakem primeru leže kakor slana tudi na mlada življenja otrok. Gotovo so v življenju srečanja, ki nas neizbežno in definitivno odtrgajo od že izbranega partnerja in razbijejo družino. Toda taka srečanja so razmeroma redka in se v nobenem primeru ne pokrivajo s katastrofami po naših družinah, izvira- jočimi iz naše lahkomišlje-nosti. Ozračje v družini utegnejo potuhnjeno zastrupljati tudi naše nekulturne' navade. Mnenje, ki sem ga bila nekoč slišala, da je ljubezen odvisna tudi od spotenih nog, ni napačno. Prav nič se ne čudim, če se zavoljo nekulturnih navad zamrzita človeka, ko slečeta s sebe rožnato tančico zaljubljenosti. Mož cmoka pri jedi, otresa pepel po tleh, potega popoldne v zlikanih hla- čah in obut po kavču, tega z neumitimi, zaudarjajočimi nogami v sveže preoblečeno posteljo; žena potresa lase po moževih knjigah, pušča nogavice yi perilo po stolih, neumorno reglja, kadar mož bere časopis, si ne umiva zob. Drobne, vsakdanje, prozaične reči, iz katerih se spleta življenje 24 ur na dan; zdijo se mi kakor kužne bakterije, ki razkrojijo še tako močan organizem ljubezni. Saj bi se lotil tudi drugačnih poz, če bi imel denar za kurjavo KDO JE IZDAJALEC? klicu nekaj takega kakor igralec, bivši domobranski častnik, pribežal iz Romirja, zdaj na tečaju v Borovnicah. Iz četrte čete bi prišel v poštev samo Slovenec Petrušek, v civilu mehanik, ki je pred prihodom k partizanom nosil nemško uniformo, ker so ga, Nemci po materi, mobilizirali za neki nemški vozni pa; s katerim je prispel do Romirja. Milan ? govoril z zvočnim, mladostnim glasom. Po glasu bi bil lahko vsakdo precej zanesljivo ugo-tpvil tudi vrhnjo mejo njegove mladosti. Dvajset in , še kakšno leto, ne več. Podolgovati, suhljati obraz z brado naprej, so krasili valovi gostih, dolgih, rjavih las. Spodnja ustnica, precej debelejša od gornje, je skrivala vrsto belih, pravilnih zob. Milan je nedvomno zbujal precej pozornosti s svojo vna-njostjo, kajti na njem je bilo vse čisto in v popolnem redu. Bluza zapeta do vrata, gumbi očiščeni, svetel pas, bivša lastnina neznanega nemškega častnika, oficirska torba, pištola, daljnogled, vse je bilo na pravem mestu, vojaško okusno, brez napake. Škornji lesketavi, golenice gizdalinsko nabrane. Roke bele in čiste, prsti dolgi in tanki. Vsak del njegovega pravilno raslega in postavnega života je razodeval dekliško redoljubnost, pa tudi v njegovih gibih ni bilo površnosti ali malomarnosti. Govoril je lepo knjižno hrvaščino, v pravilnih izbranih stavkih, skrbno in zbrano. Komisar ga je pogosto omenjal za zgled, v odredu pa so sodili, da ima vse pogoje za razvoj v voditelja. Ze pred vojno se je odlikoval med naprednimi mladinci z bistrim umom in inteligenco, gibanju se je pridružil resno, bil je skojevec. Vojna ga je zatekla na začetku študija. K partizanom je prišel iz Romirja, svojega rodnega kraja. Izvrstno je poznal romirsko pokrajino, zato je v glavnem ta okoliščina vplivala, da so mu zaupali službo bataljonskega obveščevalnega častnika. Sestavili so spisek problematičnih, nakar so začeli deliti naloge. Zaim je prevzel tečajnike v Borovnicah: Ivana, Jaroslava, Anteja. Rekel je, da bo organiziral s komisarjem tečaja vse potrebno in zagotovil preiskavo. Gjuro ga je še enkrat opozoril na 23. maj. Glede Mirjane so sklenili, da jo bosta nadzorovala Gjuro in Zaim. Milanu je preostalo nadzorovanje, Sveta, Zvonka, Slavka in Petruška. Potem so se dogovorili, da bodo vsi ti že jutri pod budnim očesom nevidne preiskave. »Jutri bo že devetnajsti,« je naglasil Gjuro. »Triindvajsetega moramo imeti Matildo.« »Lepo govoriš...,« je rekel Zaim in vstal. Nato je Milan iznenada vprašal: »Kako bo pa z napadom na Mali Potok, ker je sovražnik že obveščen o njem? Zapovedano je, da ga izvedemo enaindvajsetega zvečer.« Poveljnik je vprašujoče pogledal Gjura. »Nič,« je rekel Gjuro. »Odpošljite samo eno četo, bolj za demonstracijo. Brž ko bo naletela na odpor, naj se umakne, da ne bo izgub. Sicer bi bilo najbolje, če ne bi napadli, toda vohun naj le bo prepričan, da še ničesar ne slutimo.« Medtem se je zmračilo. Daljni bledi mesec je priplaval na nebo. Kurir je prišel in jih poklical k večerji. V obednico štaba si prišel s ceste. Za dolgo mizo je sedelo deset borcev. Gjuro se je usedel nasproti Mirjane in Smaja, Zaim je prisedel h komandantu v isti vrsti kakor Smajo. Jedli so iz vojaških skodel. Krompirjevo juho s kosi mesa, o katerem nisi mogel kar tako uganiti, od kod je, ker ni bilo ne trdo ne mehko, ne surovo ne kuhano, ne okusno ne neokusno, prava uganka, ki jo je mogla tako spretno rešiti samo bataljonska kuharica, ki. je pogrešala vsakršno meščansko udobje. Gjuru je večerja imenitno teknila, požiral je kar velike kose, ker ni imel noža, a če bi ga tudi imel, bi mu bil odveč. Prazni rokav je vtaknil v levi žep bluze in medtem ko se je topla juha kadila in hladila, so se njegove oči sprehajale po navzočnih. Pogled mu je obstal na Smaju. Grbasti intendant se je široko uprl na komolce in odrival svoja soseda daleč narazen, žlico pa je neverjetno urno prenašal od skodele k ustom. Glavo je držal pokonci in togo, tako da je bila pot, ki jo je morala žlica vsakikrat opraviti, kar precejšnja. Smajo je na moč resno opravljal ta svoj večerni obred, zaradi tega je bilo njegovo široko razvlečeno in golobrado obličje še bolj smešno. Na njegovi levi je držal mlad kurir skodelo tik pod nosom in je tako gromko srebal, da je pri tem izpuščal številne glasove kakor harmonika. Ne da bi .nehal jesti in ne da bi ganil z glavo, je Smajo upognil levi komolec in ga tako krepko sunil pod rebra, da je kurir bliskovito izvlekel glavo iz skodele, debelo pogledal Smaja in rekel, nekaj kakor: »Joj!« »Naročil bom, da ti bodo dali vsak dan ovsa zobati, ne pa čorbasto hrano,« je sklenil Smajo, ne da bi ga pogledal. Poveljnik je imel redke zobe, zato se je mrščil pri vsakem kosu mesa. Brke si je omočil s čorbo. Mirjana je jedla naglo, s sklonjeno glavo. Bila je edina ženska v obednici. Gjuro je opazil, da ima tokrat počesane lase, bluzo pa skrbno pritegnjeno s pasom. Na obličju so ji trepetale sence dolgih trepalnic. Plamen karbidovke je stal kakor gloriola za njenim tilnikom. Gjurov pogled se je dolgo pomudil na nji. Gjuro je pomislil na nekaj in že je začutil, da ga vnovič prevzema tiho, ..otožno hrepenenje. Srh ga je spreletel. Ko je Mirjana začutila njegov pogled na sebi, je dvignila oči, ki so se srečale z njegovim. V njegovem pogledu so plule sinje globine planinskih jezer. Rahlo je vzdrhtela, trepalnice so se ji plaho stresle, oči so zasijale še temneje, globlje. Gjuro ni vzdržal, glavo je sklonil. Tesno mu Je bilo na klopi. Neko novo, toplo občutje mu je nagnalo rdečico v lica. Srce mu je močneje zaplalo, segel je po bokalu z vodo in začel piti dolgo in poželjivo, kakor da mora v sebi pogasiti nekakšen plamen. Kmalu nato je Mirjana vstala izza mize. Povečerjala je, si priravnala bluzo in odšla na cesto. . Vrata so ostala odprta. Gjuro je skrivaj prevzeto gledal za njo. Zunaj se je oglasil zvonek moški glas, nato pa Mirjanin: »Si ti, Ivica? Zdravo!« Gjuro je pogledal Zaima. Zaim je pogledal Gjura, Pokimala sta si. Kq sta odhajala, mu je rekel Zaim pri vratih: »Ta je. Tudi nocoj je prišel k nji. Borovnice niso daleč in brž ko je prost, že pride.« Gjuru se je za trenutek zazdelo, da se je Zaim spremenil nasproti njemu. Vsaj tokrat ni bilo poroga v njegovem glasu. Nič zato, je pomislil in šekel: »Cuj, pelji me k njima. Rad bi ga videl. Kaj praviš, kje sta zdajle?« »Tu nekje na cesti. Kje drugje naj bi bila,« je odgovoril Zaim, zdaj že bolj suho, rezko. Cesta je že utonila v somrak, ni pa še bilo tako temno, da ne bi razpoznavala oseb. Zaim se je napotil z Gjurom proti šoli. Svežina je začela lesti pod kožo. Hodila sta molče. Borci so v gručah posedali ob cesti in se pomenkovali. »Tamle sta,« je zdajci rekel Zaim. »Na panju sedita.« Mirjano sta lahko razločno videla, Ivana1 pa je zakrivala senca drevesa. Sedela sta na suhem, posekanem deblu. Ko je Zaim pristopil, sta vstala. Ivan je pozdravil Zaima in Gjura s tem, da je odsekano zamahnil z roko. »Ravno prav, da sem te srečal,« je rekel Zaim. »Povej komisarju tečaja, da bom prišel jutri zarana k njemu. Naj me počaka. Kako pa je v tečaju?« »Prav dobro, tovariš komisar.« Prijeten zvočen tenor. Ivan je stopil iz sence. Mesec ga je bledo obsijal. Gjuro je z enim samim pogledom zajel vsega Ivana. Mesečina je bledo-rumeno oblivala Ivanovo obličje, ki je bilo zato še lepše, še bolj romantično. Postaven in zdrav fant, v najzrelejši mladosti, neprisiljen in odločen, v novi domobranski uniformi. Kar nezavedno je Gjuro začutil, kako mu tiha otožnost zaliva srce. Pogledal je Mirjano in bilo mu je še huje' Mirjana je gledala v tla. Njene roke so nemirno podrhtevale. »Bože, kaj mi je,« je pomislil Gjuro in se upiral novemu, neznanemu čustvu, ki ga je čutil v nevarni bližini srca. A dolžnost je pred vsem drugim. Lep, posrečen par!« si je moral priznati. Naposled je odvrnil glavo >in začel gledati vzdolž vaških hiš, opazil pa je šele čez čas, da pravzaprav ne more ničesar videti. Pogled mu je odtaval nekam onkraj stvari in časa. »Ali so vas danes obiskala letala?« je vprašal Zaim. Ivan se je nasmehnil. V poltemi so se njegovi zobje še močneje zablesteli. * »Vrgli so bombo, ampak zgrešili so za več ko dvajset metrov.« Vračala sta se molče. Zaim je kadil nekakšen oster tobak in se je večkrat odkašljal. Iz gruče-partizanov, ki so sedeli pod drevesom ob cesti, se je razlegal hrupen smeh. Na sredi si lahko opazil obris grbavega Smaja, lahko si tudi slišal njegov glas: »in tako sem postal sodni uradnik.« Zaim se je pridružil gruči. Nedaleč od njih je sedel v temi molčeč, osamljen borec. Gjuro ga je spoznal in pristopil k njemu. »Radojica, kaj pa ti tu?« »Pazim na Smaja,« je šepetaje odgovoril kurir. »Ali veš, kje je Mirjana?« »Tamle pri panju, s tistim domobrancem. Tudi nanjo pazim. Ta dva ne gresta nikoli dalje od panja.« »Prav,« je rekel Gjuro. »Jaz ostanem tu, ti pa pojdi in popazi na Mirjano in na tistega z njo. Ivan mu je ime.« »Vem,« je rekel Radojica. »V tečaju je. Zdajle se bo vrnil v Borovnice.« »Prav to sem ti hotel povedati. Ko se bosta poslovila, pojdi za njim, pa glej, da te ne bo opazil. In če boš ponoči kaj opazil,, kakor sva se zgovorila, me obvesti.« Ko se je Radojica izgubil v temi, je pristopil Gjuro k partizanom, zbranim okoli Smaja. Z Bukove grede je puhnil močnejši vetrc. Gjuro se je zdrznil in sčdel na neki kamen. Mitar je pogledal na uro. »Kurir se je zakasnil,« se je obrnil h komandirju, ki je jezdil za njim na visokem sercu. Komandir prve čete drugega bataljona je odgovoril, da je četa pripravljena za napad in da bo kurir bržčas počakaj v globeli. Rdečkasta lepooka kobila je poplesovala pod Mitrom. Glavo je metala nazaj, se vzpenjala s prednjim životom in tako razkazovala svojo vitko, elegantno linijo. • »Tedaj kreniva,« je rekel Mitar in popustil uzdo. Kobila je zahrzala tanko, živčno, stresla svoj obli križ, vzdrhtela in poskočila na mestu, nato pa naprej. Serec jo je kmalu dohitel, puhaje skozi nozdrvi. Pot je bila neenakomerna, presekana z vlažnimi jarki, a dovolj široka, da sta lahko jezdila vštric. Komandir, nekoliko nižje postave kakor Mitar, očitno ni bil vajen jahati, zato se je oberoč čvrsto držal sedelnega glaviča in prepuščal sercu vso svobodo. A kadarkoli je skušal serec iz-' koristiti to pravico in prehiteti kobilo, je ta sovražno iztegnila podolgovati, čudovito izklesani vrat in šavsnila po njem. Serec je nato urno odskočil, kar je, njegovega jezdeca spravljalo vsakikrat iz ravnovesja, ampak nejevolje že zato ni smel pokazati, ker je jezdil s komandantom odreda in pa zaradi naglice, s katero sta konja dirjala kar naprej, naprej. Ko je komandir sprevidel, da ne gre drugače, se je predal usodi. Jezdila sta skoz gozd, ki se je spuščal nizdol k izpostavljenim prednjim postojankam drugega bataljona. Ta bataljon je bil pravzaprav levo krilo Romirskega odreda. Njegove postojanke pri Dolgem dolu, ki jih je držala prva četa, so bile nekako prednja straža odreda. Bile so prav blizu sovražnika. Tu, pri Bolgem dolu, je bilo konec verige pogorij in hribov, ki jih obsega masiv Vukolega. Od tod se je razgrinjala ravan, po kateri je tekla železniška proga. Progo so držali Nemci. Ker je bila življenjsko pomembna za nemško-ustaško fronto, so obrambo proge zagotovili z bunkerji in oporišči, zgrajenimi vzdolž proge na taktično preračunanih razmakih. Prva četa pri Dolgem dolu je bila torej najbliže progi. Drugi bataljon je dobil pred dvema dnevoma iz odredovega štaba zapoved, da nocoj napade s prvo četo Topuh, ustaško bunkersko gnezdo blizu postaje ob progi. Zapoved je bila kratka in jedrnata. Zavzeti bunkerje, uničiti posadko, raztrgati progo in se takoj vrniti na postojanke pri Dolgem dolu. To je bilo treba opraviti nocojšnjo noč, dvajsetega maja. Zapoved odredovega štaba je izzvala v štabu drugega bataljona nemalo presenečenja. Predvsem je bila ena sama četa kar prešibka za napad na Topuh, ki je veljal po svojem obrambnem sestavu za eno izmed najmočneje utrjenih oporišč ob vsej progi. Posadka v Topuhu je bila v tako ugodnem terenskem in strelskem položaju, da so lahko napadalci vnaprej računali s hudimi izgubami. Razen tega pa utrdbe pri Topuhu doslej niso bile posebno zanimive, ker so lahko partizani ovirali sovražni promet in oskrbovanje na tem delu proge tudi na drugih, ugodnejših krajih. Bataljonski štab je sodil, da bi bilo treba za nocojšnjo operacijo vreči .v boj ves bataljon, zato je šel komisar bataljona posredovat.v štab odreda. Toda zapovedi niso spremenili. Napasti mora samo prva četa. Še več, danes so sporočili, da bo prispel drevi tudi poveljnik odreda Mitar Banovič v Dolgi dol in da bo navzoč pri napadu. Komandir čete mu je pohitel naproti in tako sta zdaj jezdila vštric proti globeli pod Dolgim dolom, kjer je pripravila prva četa svoje izhodišče. Ko sta prispela blizu Dolgega dola, sta se konja že penila. Robila se je kadila od potu, iz razširjenih nozdrvi je puhala topel sopuh. Komandir je pokazal z roko na strmi, pogozdeni griček. =2= šm ==i ššš S©!M!€ lo po cesti. .Mamica, sedite, To je bilo veselja, kaj?« sem peljal vas bom!’ Študentka hiti mu vskočila v besedo, v inštitut: .Dekle, takoj vas popeljem!’« Bil je dan, za kakršnega'pravijo, da se sonce bleščeče nasmiha zemlji le zaradi videza, toplih odnosov med njima pa le ni. Ce greš tak dan po ulici, natovorjena kakor da bi šla letovat, še prav posebej dojameš tisti hladen odnos med soncem in zemljo. Najprej ti zmrznejo prsti, potem nos, ki ga niti otre-ti ne moreš, ker imaš v obeh rokah prtljago. Ulica je na vso nesrečo prazna, do prijetno tople podzemske železnice p% je daleč. Avtobusa tudi ni od nikoder, o taksiju pa ni da bi govoril. Da, so že take ulice na svetu! In le kaj te je zaneslo sem? Nekako tako je bilo, ko sem se znašla na ulici, otovorjena s težko torbo, polno vsakovrstnih stvari in s svežnjem knjig. Na moji poti ni bilo prav nobene trgovine, da bi šia vanjo, se nekoliko odpočila in žalostno poprosila: Dovolite mi, da se malo pogrejem! Kar sem zagledala zelen avto, ki mi je tiho peljal nasproti. Z rokama nisem mogla pomahati, zato sem vzkliknila: »Peljite me!« Avto je pripeljal skoraj čisto do mene, šofer pa, kakor da me ni videl. »Golobček, peljite me, - prosim!« Toda golobček molči in se pelje dalje. Tedaj pa — sami se mi je zdelo nerazumljivo — preidem na ti (kaj vsega ne storiš, kadar te zebe!). Zakričim: »Domišljavec! Sediš v avtu kot kak gospod in pljuješ na to, če ženska trpi!« In takrat se je avto ustavil Šofer je odprl vrata, oprezno pogledal na vse strani in pridušeno dejal: »No, le naglo!« Dvakrat mi ni bilo treba reči. Kakšen blag občutek, znajti se v toplem avtu! Dala sem mu naslov. Daleč se je bilo treba peljati: Iznenada me je šofer vprašal: »Za vsak primer mi povejte svoje ime, priimek in očetovo ime- In kakšen poklic opravljate.« Uspelo mi je že, da sem se ogrela, tedaj pa me je spet oblil hlad. Seveda pa je bil le-ta povsem druge vrste. Zakaj potre-luje ta človek moje ime? More- biti je kakšen avanturist, o katerih pripovedujeje sosede tako' grozljive stvari? pogledala sem ga' izpod čela. Cepiča, kot jo nosijo drugi, nekak dtrobnobur-žoazen obraz, prav nič naš Obraz, in( roke... In sem mu povedala ime, seveda. Dejala sem mu: »Marija Petrovna Re-volverjeva! Delam v kriminalni policiji. Čemu pa pravzaprav potrebujete moje ime?« »Naj vam povem?« »Zanima me-« »No, pa me poslušajte. Vidite, rekli ste mi gospod. Žaljivka. Ce sem si kupil avto, se pravi, da sem že gospod. Jaz pa sem varčeval z denarjem, marsičemu sem se odpovedal.« »In kako naj jaz to vem?« To, to. Jaz pa sem sanjaril o tem, kako si bom kupil avto, se vozil v službo, poleti pa z vso družino na dopust, kamorkoli si bom zaželel: Krim, morje . . . In tudi o tem sem sanjaril, da bom včasih kot Dedek Mraz na- In vse brezplačno?« No, tako se je začelo,« je žalostno dejal. »Nezaupanje v dobra človeška čustva.« Rada bi se mu opravičila. »Jaz vas ne poznam in ne vem, kakšna so vaša čustva, dobra ali slaba.« »Ne poznate me in vendar dajete prednost slabim? No, žal, niste edina. V tem je bistvo. Vidite, tako je napočil dan, ko sem postal lastnik ,Zmage’, »zmagovalec«, kot so mi dejali prijatelji. Imel sem že šoferski izpit, že prej sem se naučil voziti. Z avtomobilom sem skrbno ravnal, kot z ljubljeno žensko. Poglejte ga, kot nov je, pa vendar sem z njim prevozil že 15.721 kilometrov.« »Ali ste kdaj bili Dedek Mraz?« »Poskušal sem biti. Nekoč sem na Peščeni ulici zagleda! otroke. Pripeljem se do njih. ,Če želite, otroci, vas malo popeljem.’ Sprva mi niso verjeli, potem pa je najmlajši vprašal: vštric, ali se šališ ali misliš Prav nobenega. Tisto minuto, ko sem spustil plin, je izza hišnih vrat skočila ženska. Bila je v domači halji, z uhani do pleč. ,Kaij je to? Alik, Sergej, Ženjka, takoj ven! Državljan, kdo vam je dovolil loviti tuje — Ze končujete, saj je šele ».— — Kdo pravi, da končujem? Saj sem šele prišla BREZ BESED otroke? Takoj bom poklicala milico!’« In jo je poklicala?« »Nisem hotel čakati na miličnika. Najprej sem ji poskušal dopovedati, da sem hotel le otrokom napraviti veselje.« In je verjela?« »Ne povsem. Zahlipala je: »Ze poznam tako veselje. Sem kulturna ženska. Brala sem, kako v Ameriki vsakovrstni izmečki kradejo otroke.’« »Pa bi ji odgovorili, da pri nas ni Amerika in da niste ni-loakšen izmeček.« »Samo poskusili bi ji odgovarjati. Tudi do besede me ni pustila. Bil pa je še drug primer. Peljem se nekega jutra na delo. Vidim neko dekle, kako hiti po ulici in pogleduje na uro. Mislim si: Revica, gotovo bo 'zamudila predavanje. Pripeljem avto do nje in jo povabim: ’Če se vam mudi, bi vas prav rad popeljal.’ Zmedla se je: ,Nimam s seboj denarja.’ Jaz pa: .Malenkost, sreča ni v denarju!’ Tedaj me je uničujoče pogledala in suho rekla: .Niste naleteli na pravo. Iščite svojo srečo na drugem kraju, Don Juan!’ In je še bolj pohitela.« »Toda .priznajte, da je še mnogo iskalcev ljubezni.« »Ali je taka podoba?« Pogledala sem ga. Ne, sedaj se mi njegov obraz ni zdel več dtobnoburžoazen. To ni bil več mlad, toda še zmerom lep obraz, nekoMkanj top nos, dobrikajoča usta... Zamahnil je z roko. Predvčerajšnjim sem se zaklel, da ne bom več igral dobrega Dedka Mraza. Vozil sem sem se mimo Pavlovskega kolodvora in zagledal starko ... Nosila je culo in jo pritiskala k sebi. Težko je hodila, toda cule ni hotela postaviti na pločnik. Odprl sem vrata avta in ljubeznivo rekel: .Mamica, sedite! Kam naj vas peljem?’« »Ali vam tudi ona ni zaupala?« »Kaj še. Ni brala detektivskih romanov in ni se bala za svojo nedolžnost. Bila je utrujena, zato se je zelo vzradosti-la: 'Ljubo zdravje naj ti da nebeška kraljica!’ Tisto minuto, ko je tlačila svojo culo sko- pravil ljudem zadovoljstvo. Vi-_ resno?’ Pa sem odvrnil: ,Cast del bom otroke: ,Ej, otroci, pridite v avto, da vas malo popeljem.' Ali pa bom zagleda! staro ženo, ki stežka hodi s cu- na pionirska beseda, popeljem vas!’ In ko je mali zlezel v voz, je vsa njegova družba zlezla za njim.« zi vrata, je v avto pogledal miličnik. Mlad, gladko obrit je strumno pozdravil in strogo službeno vprašal: ,Ste pričakali mater?’ Starka pa je hitro odgovorila namesta mene: .Nisem njegova mati in on til moj sin. Saj vsak sin ni tako vljuden. Moj sin je na primer samo s svoj ženo nežen. Za lastno mater se ne zanima. Tu pa nepoznani človek z vsem spoštovanjem ...’ Toda miličnik stari ženski ni dovolil govoriti do kraja, temveč je trdo spregovoril: .Poznamo tako spoštovanje.’ In ko se je obrnil, mi je rekel: ,Na črno delate, državljan. Kupili ste si avto in iščete zaslužek ob vlakih?’ Kar otrpnil sem. Rečem mu: .Zagotavljam vas, da vozim brezplačno, čistega srca.’ ,Ze poznamo tako čisto srce!’ je rekel miličnik. .Prosim legitimacijo. Vi pa, državljanka,. vzemite svoje stvari nazaj." Starka je srdito vzkliknila: .Prav takšen nasprotnik kot moj sin!’ In je odšla.« »In kako se je to končalo?« »Miličnik je sedel v moj avto, pa sva se odpeljala na miliccj. Tu sem jim vse povedal in še dodal, da sem močno začuden spričo nezaupanja v plemeniti čustva.« AM so vam verjeli?« Ne takoj. Vzeli so mi dokumente in me čez dva dni poklicali spet na milico. V teh dneh so poizvedovali za menoj. Hvala. Naša partijska organizacija me je označila za čudaka. No, povejte, ali je to čudaštvo, če delam dobra dela?« Pomislila sem im mu prepričljivo odgovorila: Vidite,, gotovo so ljudje, ki špekulirajo ne samo z avtomobili, temveč tudi s plemenitimi čustvi- In to nas sili k previdnosti. Med drugim, tudi jaz sem vas nalagala. Ne pišem se Revo! ver jeva in ne delam v kri-rminetni policiji.« »Razumem,« ■ je odgovoril. »Toda grozljivejšega priimka si niste 'mogli izmisliti. In vesre, zakaj sem vas vprašal za ime? Za vsak primer. Denimo, da vozim svojo sestro Mašo in ne tujo potnico.« »So vam vrnili vaše pravice?« »Seveda, vrnili. ,Moja milica me čuva,’ kot je dejal Maja-kovski. Na milici so mi dejali-približno isto: .Opozarjamo vas — v vaše dobro — da bi ne imeli neprijetnosti še v bodoče. Veste, nekateri uganjajo pod krinko plemenitosti vsakovrstne lumparije, in to ne samo v avtomobilih, marveč nasploh. Prosimo, da to upoštevate.’« »Se pravi, dokler bodo na svetu podleži, ne moreš opravljati dobrih del, kajne?« »Eh, nič niste razumeli,« je zdolgočaseno odvrnil. »Nasprotno. čimveč dobrih del bo . • .« Obtičal je. Kot nalašč sva se peljala mimo Pavlovskega kolodvora in se ustavila ob sema-foru. »Brž,« je zašepetal, »brž ml povejte svoje pravo ime.« Ustrašila sem se in tudi šepetale odgovorila: .Varvara’. »Krasno! Se pravi, Varjuša, moja’ sestrica. .’. veste, to je tisti miličnik... Drobna laž, da . se rešim, za vsak primer.« »Se pravi, da je v laži rešitev. In to naj bi bil plemenit postopek, kajne?« Varvara Karhovskaja Letos spet: »Ob žici okupirane Lijui)ijjane“ Po odloku Mestnega sveta Ljubljane se vsako leto ob prazniku Ljubljane prireja partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane". Letos je način tekmovanja nekaj spremenjen. Predvsem bo vse zanimalo, da letos ne bo treba teči. Tek je sploh prepovedan in bodo na to pazile številne sodniške kontrole na progi. To bo res partizanski pohod v pravem pomenu besede. Vsaka ekipa t>o napravljena poljubno, vsak član pa bo moral nositi nahrbtnik. Moške ekipe bodo dobile še po pet pušk — ekipa šteje namreč pet članov, ženske ekipe pa le tri puške za pet članic. Vse ekipe bodo tudi streljale v 50 m oddaljeno tarčo. Vsak ustreli po enkrat. Za vsak zadeti krog na tarči se od skupnega časa ekipe odšteje po 20 sekund. Za moške je predvidena 35 kilometrov dolga proga, za ženske pa 15 km. Vsi člani ekip morajo prispeti na cilj istočasno. Uro pred startom se vsi tekmovalci zbero na Go- Več kot dve milijardi pomoči za razioi športa KRIŽANKA ŠTEV. 7 LETOS NE BO TREBA TECI OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE. TO BO. PARTIZANSKI MARS V PRAVEM POMENU BE-'SEDE. TEKLI BODO PA ŠPORTNIKI spodarskem razstavišču (ob sedmih zjutraj), odkoder jih bo prireditelj prepeljal na kraj starta. Tekmujejo lahko le tisti, ki so rojeni do vključno 1941. leta. Za tekmovanje se lahko prijavijo ekipe vseh družbenih organizacij, JLA, LM itd. najkasneje do 20. aprila Okrajnemu odboru Zveze borcev NOV, odboru za izvedbo partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane", Ljubljana, Li-kozarjeva ulica 9. Ekipa, ki bo zmagala, prejme kip ilegalca, vsak njen član pa zlato plaketo. Vsi udeleženci pohoda dobe spominsko značko, razen tega pa je predvidenih še vrsto lepih nagrad in pokalov. Športniki bodo po isti progi tekli v moštvih mestnih reprezentanc. To bo štafetni tek, pri čemer bo vsak tekmovalec pretekel 7 km, tekmovalke pa približno 3 km. Že sedaj kaže, da bo iz vse Slovenije prijavilo svojo udeležbo veliko sindikalnih podružnic in se na pohod že vneto pripravljajo, saj jim je prireditelj omogočil, da se tekmovanja lahko udeleže tudi starejši člani, ki so sicer še trdni v nogah, za tek jim pa le zmanjka sape. Partizanski pohod bo 11. maja. Pogosto slišimo, da daje naša skupnost znatna materialna sredstva za razvoj telesne kulture in šport. Toda redkokdaj so bili na razpolago točni podatki, kolika je bila pomoč v enem letu. Letos so prvič zbrani podat-