H Naj Teč j I slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 252. — ŠTEV. 252. GLAS Ust; slovenskih ^delavcev v Ameriki« Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. J, under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 27, 1931. — TOREK, 27. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. JAPONCI SO SE UTABORILI V MANDŽURIJI RESOLUCIJE SVETA LIGE NARODOV NE SMATRAJO ZA OBVEZNO, KER NI BILA SOGLASNO SPREJETA Nemci zavračajo Hooverjev predlog Zastopnik Kitajske, dr. Sze, pravi, da je njegova vlada pripravljena na pogajanja. — Tristo kitajskih banditov je napadlo mesto Čienšan, šestdeset milj južno od Mukdena. — Japonci se izgovarjajo, da ščitijo deželo pred roparskimi tolpami. — Japonci so stavili pet pogojev, katerim mora biti zadoščeno, predno bodo odšli iz Mandžurije. TOKIO, Japonska, 26. oktobra. — Vlada je danes objavila, da je bilo treba ojačiti japonske postojanke v Mandžuriji, ker so tamošnji japonski prebivalci in tamošnja japonska lastnina v nevarnosti. Tristo kitajskih banditov je namreč napadlo mesto Cienšan, šestdeset milj južno od Mukdena. Banditi so oplenili tamošnje japonske trgovine ter odšli z bogatim plenom. V boju z banditi so padli štirje policisti. G.eneral Honjo, poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, je sporočil svoji vladi, da je treba poslati nadaljna ojačenja k Taonan-Supinkai progi man-džurske železnice, češ, da jo resno ogrožajo kitajski banditi, katerih je v tamošnji okolici več tisoč po številu. Nekateri med njimi nosijo uniforme ki' tajskih vojakov. a Vlada je danes objavila, da se ne bo brigala za resolucijo, ki je bila sprejeta v svetu Lige narodov. Po njenem zatrdilu morajo biti take resolucije soglasno sprejete, dočim dotična ni bila, kajti proti nji je glasoval zastopnik Japonske. Omenjena resolucija zahteva, da morajo Japonci umakniti svoje vojaštvo iz Mandžurije do 1 6. no-verrtbra. Objavljeno je bilo, da je japonska vlada pripravljena odpoklicati svoje vojaštvo, toda pod petimi pogoji. Med njimi je najvažnejši, da mora Kitajska izpolnjevati vse določbe pogodb, ki obstoje med njo in Japonsko. Ostali pogoji so: varnost japonskih prebivalcev na Kitajskem, preklic bojkota proti japonskemu blagu, uvedba neagresivne politike med obema narodoma ter odprava kitajske konkurence na man-džurski železnici. ŽENEVA, Švica, 26. oktobra. — Dr. Alfred Sze zastopnik kitajske vlade pri svetu Lige narodov, je pisal francoskemu zunanjemu ministru Briandu, da je njegova vlada pripravljena začeti pogajanja z Japonsko. Vsaka pogodba, ki bo vbodoče sklenjena, mora temeljiti na že obstoječih pogodbah, ki so sklenjene med obema narodoma. NANKING, Kitajska, 26. oktobra. — Predsednik kitajske nacijonalistične vlade Ciang Kaj Sek je prepričan, da bo Liga narodov poskrbela, da bo Japonska izpraznila Mandžurijo, dočim so drugi krogi povsem drugačnega mnenja. 'Central Daily News" uradno glasilo nacijonalistične vlade izjavlja, da program Lige narodov za izpraznenje Mandžurije ni odstranil nevarnosti vojne na Daljnem Iztoku. List pravi nadalje, da je bil zadnji Kaj Šekov optimistični govor namenjen predvsem za inozemstvo ter svari vlado in narod, naj bosta pripravljena na nadaljno krizo, češ, da bodo Japonci kaj kmalu obnovili svoje napade. Kaj Sek je rekel voditeljem nankinške vlade, da *je odlok Lige narodov za Kitajsko v splošnem za- ZDRUŽ. DRŽAVE SO NAKLONJENE JUGOSLAVIJI Fašisti dolžijo ameriškega generala prevelike prijaznosti napram Jugoslaviji. — Jugoslovanski manevri. IflLM, Italija, liti. oktobra. — Fašistovsko časopisje zelo napada govor šefa ameriškega generalnega štaba, generala Douglas MaoArthurja glede jugoslovanskih manevrov. Popoldanski list "Tevere" je prvi kritiziral »MaeArthurjev govor na banketu, ko je govoril o prijateljstvu in duševni sorodnosti med ameriško in jugoslovansko armado. I*ri tem pa pripomni članek, da Italija Jugoslavije ne smatra za posebno prijazno sosedo. Pod naslovom "V kozarcu vina" pravi "Tevere", da se je general Mae Arthur navdušil ali vsled izborili h jugoslovanskih manevrov ali pa izvrstnega vina za političen govor. Posebno pozornost posveča italijanski list v MaeArthurjevem govoru naslednjim besedam: "iNeka posebna skupnost veže ameriško armado z jugoslovansko. To ni nikaka pogodba ali zveza, ne izjava, temveč obstoji v večnem duševnem prijateljstvu, ki se razteza preko mej oddaljenosti". 4Tevere" navaja še nadaljno točko njegovega govora, kot sledi: " V velikem moralnem principu pravice do svobode in miru, bodo armade Jugoslavije in Amerike korakale vzporedno in v popolnem soglasju, ne eta bi motile ena drugo, kajti v vseh temeljnih zadevah sta Jugoslavija in Amerika v popolnem soglasju". MORILKA JE OBUPALA Železni živci so zapustili Mrs. Judd. — V kaznil-niški bolnišnici neprenehoma joka. — Njeni izpovedi ne vr jame jo. NA OTOKU CIPRU ŠE NI MIRU Pri pogrebu žrtev so 1 ju dje metali kamenje na vojaštvo. — Ljudstvo zahteva združitev z Grško. >N K VISI A. Ciper, 26. oktobra. Navzlic navzočnosti vojaštva, zračnega in pomorskega brodov-ja in navzlic temu, da je bilo are- LiGS AXOELES. Ca, 2G. oktobra. — Železni živci Mrs. Judd, ki je priznala dvojni umor svojih prijateljic, so jo zapustili in je danes več ur histerično jokala v j tiranih, mnogo voditeljev zadnje kaznilniški bolnišnici. | vstajc, so prebivalci še vedno u- IjOS ANGELAS, Ca!.. 2ramo zopet od Tudi ji ne vrjamejo. kar je iz-. pa(]ii s poUcijo. javila o tem, kako je bila ves čas! skrita, ko jo je več tisoč polici-1 stov iskalo po več državah. NADALJNA REPARACIJSKA PLAČILA SO IZKLJUČENA BERLIN, Nemčija, 26. oktobra. — Vladni krogi in časopisi so odločno zavrnili Hooverjev migljaj, da bi prevzela Nemčija inicijativo za podaljšanje moratorija. Ako bi se sestal odbor Mednarodne banke, bi bila posledica tega kvečjem preiskava Wigginovega komiteja, ki je že priporočil zmanjšanje nemških davčnih bremen. Razentega bi kancler IJrueniiig najbrž ne bil pri volji pod vzet i tak korak, če bi ne bili še pred sklicanjem take konference zajamčeni gotovi rezultati. Časopisje proti obnovitvi re-paracijskili odplačil, d as i se metode, ki jih priporočajo časopisi, zelo razlikujejo med seboj. "Vorwaerts* pravi: — Negati-i ven uspeh Lavalovega obiska v brez Francije iu zavožena. Mi kraja začeti, proti Franciji. UČNA ARMADA _NA POHODU JBFFHRSON CITY, Mo., 26. oktobra. — "Armada lačnih", broječa 300 mož se j** danes na tovornih avtomobilih pripeljala v glavno mesto države Missouri z napisi: "Lačni stradajo, možje se bojujejo". Zahtevali so pomoč nezaposlenim. Sest policistov je stražilo stanovanje governerja Henrvja Š. Caulfielda in deset drugih državni kapitol. 'MJoersen Kurier" izjavlja - — an_; Nemčiji ne bo nikdar več mogoče (Jrški demonstrant je so se v ve likem številu zbrali v mestu Lar naca, so metali kamenje na Mrs. Judd je pisala svojemu We vojak, in jih izžvižgali. | P^tii reparacij Sleherni člo-možu. več pisem v času. ko se je'Vojaki so pričeli streljati in ljud- f ^ : de V Toungov načrt ne- skrivala. Iz teh pisem je razvid- stv0 se > mora,° raziti- Stevil° ™eulJ"" no. da je imela namen umoriti žrtev 111 znano- Vellk uPor se >e Mrs. Le Koi in Miss Samuelson PriC'el v MorPhou na severnem že dan poprej, predno je prišlo : brežju otoka m uporniki so usta- med njimi do prepira, ki je imel ŽENO PUSTIL LEŽATI NA ULICI NEW YORK, N. Y., 26. oktobra. — Sinoči je bila najdena na ulici mlada Mrs. Ethel King ranjena. Prepeljana je bila v bolnišnico in njen mož. Joseph King jo je spoznal kot svojo ženo. King je povedal policiji, da se je spri s svojo ženo in jo jt* pahnil od sebe. ko je. hotela stopiti v njegov avtomobil. Priznal je. da se je nato odpeljal. Policija je zasledila avtomobil in priče so izjavile. da je bila žena vržena iz avtomobila. Njene poškodbe pa so neznatne. za posledico dvojni umor. Državni pravdnik Lloyd J. Andrews pravi, da je iz njenih pisem popolnoma dokazana njena krivda in da bo že na podlagi teh pisem obsojena na smrt na veša-lih. Njeni zagovorniki jo hočejo rešiti smrtne kazni s tem. da jo bodo s pomočjo zdravnikov razglasili za blazno. Več prič, ki so poznale Mrs. Judd in obe žrtvi, je izpovedalo, da so vse tri prepirale zaradi nekega moškega in v zapiskih Sa-melsove in v pismih Mrs. Judd se nahajajo imena nekaterih trgovcev iz Phoenix. Ariz. HODEČ V SPANJU SE JE UBILA 'NEW YORK. N. Y. bra. — Ker je hodila v 26. okto- spanju, je vili vozove z vojaki. Drugi sluačj siurti v tem uporu se je dogodil v Limasol, ko je policija streljala na skupino ljudi tekom aretacije grško-katoli-škega škofa. Štirje so bili ranjeni. Ugodivši nujni zahtevi governerja Sir Ronald Storrsa so prišli štirje areoplani iz Egipta ter so se pridružili sedmim drugim aeroplanom. ki so že prej prišli na otok. Aeroplani bodo uporabljeni proti Cipričanom, ako bodo pričeli guerilla vojno v hribih. Osem aeroplanov je krožilo nad mesti: Nicosia. Fumabasta. Lar-naca. Limasol in Papboe. Križarka Colomba je priplula v Fumagasto in je izkrcala mornarje. Štirje druge ladje so zasidrane v drugih pristaniščih. Plačevanja črtu so nemofroča. po tem na- KRIŽARKA NA POMOČ IZGUBLJENIM AMERIKANCEM RALBOA, Panamski Kanal. 26. oktobra. — Ameriška križarka "Tempo" pravi, da je vedno več Sacramento je na potu proti Ko-prilik. da se poda Bruening v k oso vi m otokom, kjer se nahaja-Washington ter se posvetuje s, jo trije Amerikanei. katerih la-predsednikom Hooverjem. Kane- j dja se je razbila ob obali enega ler bi se takemu vabilu brezpo- izmed teh otokov, gojno odzval. | Julius Fleischmann iz Cinci- ■ nattija je že prej po radiju spo-j ročil, da je našel znamenja, iz ka-Francoski ministrski pretLsed- terih je posnel, da se nahajajo nik Laval je bil včeraj na krovu trije moški na otoku. Objadral je paraika "lie de France" kot gost s svojo jahto celi otok. toda ni francoske trgovske New Yorku. zbornice v ADVERTISE in "GLAS NARODA" nikogar našel. Paul Stacbwick, Gordon Braw-ner in Earl Palliser, ki so se rešili z razbite jahte na otok, so pustili na obrežju pismu, v katerem naznanjajo, da so odšli v notranjost otoka za hrano. UMORIL MATER IN SEBE FIERCEVILLE. Kans.. 26. okt. .. . __ , , „ . i Lastnik delavnice za popra vi ja- 2 let stara Helen Ca bor padla iz . . • x. , , ,T 1 . 1 n ja strojev, Ned L. Morris, star LITV1N0V JE V TURČIJI JSTAMBCL. Turčija. 26. okt. Sovjetski zunanji komisar Maksim Litvinov je danes prišel tu sem na poti v An goro. da se posvetuje s predsednikom Must a-fo Kegial pašo o mednarodnih razmerah, vključno turško-sovjet-ske odnošaje in balkanske zadeve. četrtega nadstropja I Roberta Fiance, kjer je bila za-. poslena kot služkinja. Dve uri pozneje je umrla v brooklvuski bolnišnici. Miss (iabor je pred kratkim prišla vtNew York iz Wilkesbarre. Pa. Njena sestra, ki je tudi v službi v Brooklvnu. je izpovedala, da je njena sestra pogosto hodila v spanju. stanovanja' , . . . ,., ;»() let, je ustrelil svojo mater m nato izvršil samomor. V slojem pismu pravi .da je bil obupan, toda pri zdravi pameti. Naročite te na -Giaa Naroda" -največji slovenski itnernik v Zdra-i lenih driavth. dovoljiv. Izrazil je upanje, da bo že 16. novembra zavladal splošen mir na Daljnem Iztoku. — Hvaležni moramo biti, da je pravica na svetu, — je dejal. — Mi zaupamo Ligi narodov in smo trdno prepričani, da bo zaščitila pravico pred nasiljem., DENARNA NAKAZILA--- NESREČA RUSKEGA PODMORSKEGA ČOLNA IIKI jSLNUFi >RS. Finska. 2"». oktobra. — Ko se je zadel nek ruski podmorski čoln z nemškim parnikom Gratia v Finskem zalivu. je bil podmorski čoln potopljen in ž njim je utonilo mornarjev. Pred parnikom Gratia, ki j<* vozil les iz Leningrada, se je nenadoma pokazal podmorski čoln. j Parnik je takoj vstavil stroje, pa je bilo prepozno. Podmorski čoln je bil zadet v sredo in se je takoj j potopil. Pozneje je parnik Gratia poslal klic na pomoč, ker je bil močno poškodovan na svojem prednjem koncu. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 .................... S 9.45 Din 1000 .................... S 18.60 Din 2500 .................... S 46.00 Din 3000 .................... S 54.90 Din, 5000 .............„.... $ 91.00 Din 10,000 .................... $181.00 V ITALIJO Lir 100 ........................... $ 5.70 Lir 200 ......................... S 11.20 Lir 300 ............................ $16.65 Lir '500 ........................ $27.15 Lir 1000 ............................ $53.75 _ ■ IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbine, znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, z* j $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za * $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300 — $5.25. Za tspla&Uo večjih aneakor kot acoraj oaveaeno. ixxun * lirah aU dolarjih, dovoljujemo fte boljte pogoje Pri velikih caut-ltti priporočamo, da ae poprej t nam pismenim potom aporaaomt-te zlede načina naka^ia Nujna nakazila fcrrriujemo po CABLE LETTER ma pristojbina fle Sakser State Bank , 82 Cortl&ndt Street New York, N. T. Telephone RArr.lay T—0380 t G L ODA HEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 27, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" Owned and Published by BLOTKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President U Place of biulneea of the corporation end BSC W. 19th Street. BorMgh •! Manhattan, of above officers: New York City. N. Y. O L A S NARODA" (Vote« mi the People) Iaeued trery Day Except Sundays and Holidays Iz Slovenije. ■a celo leto velja list sa Ameriko In Kanado---------$6.00 Sa pol leu___________-$3.00 Be četrt leta --------------------41 AO Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leU--------------$3.60 Zs Inozemstvo sa celo leto_____$7.00 Za pol leU____________-............43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Isbeje vsaki dan tsvsemti nedel) In prasnlkov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prioirtujejo. Denar na] se blagovoli potllj a ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pretimo, da ee tudi prejftnje bivaiLAČe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", Zli W. ISth Street. New York. N Telephone: CHelsea 3—3878 DAVKI FVetoklo fiskalno l< to /voznega gospodarstva so jo zaključilo s primanjkljajoin v znesku riovotstotroh milijonov dolarjev. Izvedenci so dognali, da ho znašal v teko možnosti omeji vse vladno izdatke..Nadalje vztraja pri zahtevi, naj l>o proračun za prihodnje leto omejen na najpotrebnejše. Nekateri vladni oddelki so že skrčili svoje izdatke. Dasi gre pri tem za milijonske prihranke, ne bo zadostovalo za pokritje deficita. In proračun ne >mi spravljen v ravnovesje, četudi kongres oclehri vsa predsednikova priporočila ter izključi vse dovolitve, ki niso absolutno po-t rebne. Vsledtega ni nič čudnega, ee si skuša vlada pomagati z novimi davki. V kongresu bo stavljen predlog za zvišanje dohodnin fckega davka. Avtomobilska nesreča. 7. oktobra okoli pol 7. zvečer s* je zgodila pri Arclinu blizu Vodnika huda avtomobilska nesreen, ki jo zahtevala človeško žrtev. V tem času je neki osebni avto iz Dobrne vozil proti Celju. Nasproti mu je prišel dvouprežni tvoz. za katerim je hodila 74-letna prevžitkariea Feldiu I^arbnra iz Vojnika pri Celju. .Starka je nosila na hrbtu koš poln tresk. Šofer avtomobila je dal s hupo znamenje, starka pa. ki se radi težkega koša ni mogla ozirati na»aj. je m«Tiila. da prihaja avto odza-tlaj in je skočila na levo stran ee. ste. V tem trenotku pa je avto privozil ni podrl Feldinovo na tla. Kolesa so šla čez nesrečnieo in ji zlomila lobanjo, nope ter pisni koš. Starka je bila takoj mrtva. Šoferja ne zadene nobena krivda. ker ni mogel slutiti, da hodi ženska za vozom inu je v usodnem trenotku poskusil avto ustaviti, ki s«* je radi tega ob kupu srra-moza na eesti skoraj prevrnil. Truplo ponesrečenke so prepeljali v vojniŠko mrtvašnico. Surov zahrbten napad. Mati je našla sina obešenega. Iz Jugoslavije. Tragedija mladega zakona. Mladi novosadski pilot Vladi- slav Gojkovič se je letos 16. junija kmalu po svoji poroki smrtno ponsrečil. Njegova soproga Branka je bivala pri svojih star- Te dni se je obesil v Klitiji vasi pri Kočevju 16-letni posestniški sin France Desk. Fant je b;l dve leti dijak gimnazije, v tretji j je pa padel in je nato ostal doma 1 ših- te dni Pa ^ nenadoma pri-na očetovi kmetiji. j sPe,a v Xovi sad P°<1 Pretvezo, da Popoldne je nesrečni mladenk- obiskala neke znanee. Obiska!:, grabil v gozdu s stariši steljo. O-! Pa m nikogar. Peter Zgaga Nedeljska prireditev. Živemu človeku se vse pripeti, in tako se je tudi meni. da uigrani na stara leta kritike pisali. iStvar je pa taka. Že pred št;ri-i najstimi dnevi sem slišal, da so j prenovili klet pod slovensko dvo- krog pete ure ga pošlje oče domov. krmit živino. Fant se je veselo razpoložen napotil proti domu. Ko pa je zvečer stopila mati Nastanila se je takoj v hotelu j "Kraljica Marija". Ker je ve«;;----- dan ni bilo na spregled, je soba-! riea trkala na vrata njene sobe. {vanei vred zaman trudili, da i»i v hlev. je z grozo opazila svojega . Vrata so bila odprta in ker se na prišli na sled predrznim, očivi.1-sina obešenega, sicer tako nizko,1 trkanje ni nihče odzval je soba-! no dobro organiziranim konjskim da so se noge še i-isto dotikale tai. j rjca stopila v sobo in našla ♦am tatovom. Preskali so naselbine, v Mati je takoj prerezala vrv. fant ^ nesrečno vdovo v globoki nezave- j katerih prebivajo ljudje, ki s,-je bil še čisto gorak in je celo š«»1 Tsi. Takoj so alarmirali policijo.! pečajo z nečednimi posli, za u-enkrat zadihal, toda vsi na>mri. ki j0 odredila prevoz nesrečnike kradenimi konji pa ni bito sledu. k življenju, so ostali !v bolnišnico. V hotelski sobi niso Te dni pa je bil v Senti sejei t i naši i nobenih pisem in tudi od ; in je neki orožnik naletel na ci strupa, ki ga je nesrečna žena za-, gana. ki je prodajal konja za ce-vžila. ni bilo nobenih ostankov. V lih 50 I)in. Cigana mi aretirali in neutešenem žalovanju je hotela povedal je. da se piše Tinta Jo-slediti svojemu možu v smrt. rano, in ker me take preureditve bolj zanimajo nego prireditve, sem dejal: — Pa pojdimo pogledat. Izboljšanje, ki je bilo res potrebno. je strokovn jaško za vrši I prijatelj Jerman s svojimi poma gači. Ko »a s Strnadom takole v božjem strahu in po pameti pokušava. se oglasi iz gornje dvorane zvonenje in rohnenje. Zvonil it. rojil je Maček kot stari Oerčan v igri "Namišljeni bolnik'" vzbuditi pa brezuspešni. Šestnajstletni fant se j«* obesil skoro potovo v duševni zmeden o-ti. Bil je sitifr popolnoma normalen le včasih je med govorjenjem nenadoma izustil kako besedo ali stavek brez vsakega smi-sla in logične zveze. Tudi rab!*' živčne napade je imel parkrat. za kar so pa vedeli samo stariši. do-čim drugi niso opaziti na njen nie nenavadnega. — To je že četrti samomor to poletje in jesen v bližnji okolici Kočevja. naglo ■ se vi-je p.; kaj t i Umor zaradi dedščine. Pred zagrebškim okr. sodišeei.i se je vršila razprava proti Andri-ji in Cilki Turk, obtoženima zaradi umora sorodnika Antona Re- 4. oktobra popoldne je popivalo več fantov v postil ni na f>bli-goriei. »nikoder so se razšli vsak lia svoj dom. Tako tudi Kekov Lojze iz Ježeov. Spotoma je še srečal &tepčevega Franceta, ka- i terega je kot običajno pozdravil.! mi dom<(V k Sv Harbari v SIo. Že naslednji trenotek je Lojz-. venskill pričah. Nie hudega sin-dobd močan sunek z nožem v ple- tfN- je 1>fl cesti me<} vino{?radl ča, takoj nato pa je sledil še dru- jn ko sta na nekem 0. gi. Na srečo se je ta hip obrnil.; vink|l noadoma pianiia predeni sicer bi bli ta drugi sunek usode- ,,va neznana kmečka fanta in ga polen. Prva poškodba je zelo tež- j prir.ela s p(rstmi in ,,«- Nočni napad na učitelja. Pl. oktobra se je vračal 28-»et-( ni učitelj .lanko Kristi iz svojega vinograda pri Sv. Martinu pri Sv. Martinu pri Vurberku po *c- v vanovič ter je tudi priznal, d.i je prodajal ukradene konje po lia natu. Ko so preiskati taborišč *. v • katerem je prebival z drugimi ei- , gani. so našli nekaj ukradenih konj. nakar so zaprli še nje«rovo ; ženo in nekaj drugih ciganov. , - . i Organizatorja konjske tatvine poveckega. k, so ga dne julija sfa bi,a kakf|r M. izka2a]f, nasi, v njegovem stanovanju u-|llPatkem zvišanju baš cigan Ti-morjenega. Obtožnica prav,, .la «mg Jovanovif njcgovn žt.na, U; t sta umorila starca dogovorno z; - „ . „ . „ • , . . . • , . ... Je stara komaj 14 let ter je svo- ; namenom, da bi se polastila nje j govega premoženja. Kepovecki jj namreč imenoval v svoji oporoki' Andrijo in Cilko Turk za svoja jega moža v moški obleki spremljala na tatinskih pohodili. ka, vendar je upati, da ne bo hujših posledic, četudi je rana zelo bloboka. Zakaj je pravzaprav prišlo do tega nenadnega napada posted tudi z noži. Kanila sta pa glavna dediča. V zadnji dobi se je ha vi I Kepovecki z mislijo, da bi se ponovna oženil in v bojazni, da bi jima ne odšla dedščina po vodi, sta se odločila, kako/ pravi obtožnica, da ga spravita * sveta. Obtoženca sta v preiskavi vsako krivdo zanikala in šele pozneje priznala, da sta res umori- Ženska je ubila v samoobrambi pijanega moža. .... Ha starca. Pravita, da tega nista nevarno na hrbtu in obrazu, nato" . .. , , . . ... .... ... storila iz lakomnosti, marveč, ker pa z bezala. -\a učiteljeve klic1 so . prihiteli ljudje iz bližnje hiše in — ni znano, domneva se le, da je nudm ranjeneu prvo pomoe. Ofc- ju je gonil oul,,a »""'"J"- xx* l^ltl^l i. A L'f aM/i u/kl o i««.!/ i •« nn /1 liodninski davek znatno poviša. Vladni kro^i se temeljito bavijo z vprašanjem davkov, tako da bo mogoče meseea 'decembra, ko se bo sestal K oil pre s, staviti predloge, kojib sprejem bo zadostoval, ne da bi se gospodarski položaj poslabšal. V Washington!! se namreč« prav dobro zavedajo dejstva, da se vsota, ki jo donaša dohodninski davek, neprestano manjša. Oseb z velikimi dohodki j<* vedno manj. Zadnje leto je bilo dohodninskega davka petsto petdeset milijonov dolarjev manj kot leto poprej, doeim se je letos ta vsota še za dvesto sedeminštirideset milijonov zmanjšala. Marsikdo, ki je moral lani plačati dohodninski davek, ga letos ne bo plačal, ker so se mil vsed slabega gospodarskega položaja dohodki zmanjšali. Sliši se tndi, da nameravajo naložiti davek na avtomobile, letala, jahte, radio-aparate in na dmge lnksnsne predmete. Največ davka bo naloženega na avtomobile, kajti pristojbine, ki jih plačajo lastniki avtomobilov za licenčne plošče, davki na gazolin itd., ne zadostujejo za vzdrževanje in za gradnjo novih eest. Na živila in na druge življenske potrebščine ne bo no benega davka. Na tak davek ni niti misliti, ker bi bili vsled njega prizadeti milijoni prebivalcev, ki že sedaj jedva žive. Naši po Ameriki — 21. oktobra je preminula v C. & II. bolnišnici poznana rojakinja Mrs. Louis .Šimec iz Cedar St. Blue Jacket, Mich. Pokojna je bolehala že dalje časa na srčni napaki, toda pred enim letom jo je zgrabila še bolezen na obi-Htili in od tedaj je vidno slabšala. Pred par dnevi ho jo odpeljali v bolnišnico, kjer pa ni bilo •več za njo pomoči in podlegla je uničevatki — smrti. Klara komaj 40 let. Vsa zakonska leta je preživela na Calumet u, kjer je odgojila tudi veliko družino — devet otrok, kateri vsi žive. — Zakonsko zvestobo ata si obljubila M. John Majnarich iz Waterworks location, Mich., sin Mr, in Mrs. Ilir/, Majuariča in Miss Marv liriski iz Alimeeka. Poroka se je vršila v hrvatski cerkvi. NAZNANILO. Članom in članicam Slov. Sa mostojnega Bol. Podpornega Društvu naznanjamo, da se vrši v soboto dne 31. oktobra redna mesečna seja mesto zadnjo soboto, ker je bila dvorana oddana, četrtletni računi zadnjega četrtletja bodo pa predloženi pri noveni-berski seji radi bolezni in smrti v družini našega tajnika. Torej na svidenje v soboto v Slovenian Auditorium v Brook-*lynu. Peter Kode, blagajnik. Drzen vlom v Litiji. 13. oktobra zjutnl^j je razburila Litijane novica, da je bil proti jutru izvršen vlom v loko le pospe Elsnerjeve. Vlomilcev, po sledovih sodeč, jih je bilo več. so ravnali sitno oprezno, tako da ni nihče od domačih, niti od uslužbencev čut niti najmanjšega šuma. Razumljivo je torej, da je povzročil pogled na odprta vrata neprijetno iznenadenje domačih. Gospa se je takoj zavedla, da so jo ponoči obiskali nepovabljeni gostje in je takoj alarmirala orož-ništvo. Vse kaže. da vlomilci niso bili baš začetniki, ker ji ni zadržala niti precizna Wertheimova ključavnica v vratih, ki vodijo v shrambo bencina. V njej je tačas bilo poleg velike količine drugih gorljivih snovi nad 1000 1 bencina, katerega je tudi vlomilec povohal. Po neprevidnosti bi bil vlomilec lahko povzročil ogromno škodo in bi bilo tndi ob njegovo življenje če bi se vnel bencin . . ... ^ , .. . i sled pa je starec sel s sekiro nad Kristla prepeljala v tukajšnjo — , ^ ..... !,....'» . " Turka. Ta se je brand m ga da- | bolnišnico. Oroziustvo je uvedlo ( j strogo preiskavo in je napadalcema baje na sledu. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo vil za vrat, žena Cilka pa je s r !a-divoni udarila starca parkrat po glavi. Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE ■ • " »t "GLAS NARODA" m članstvo, pač p* t«i Slovenci ▼ vtfii okoHd, CENE 1A OGLASE SOUlERKE I i ' Zdravniki so ugotovili, tla je nastopila smrt zaradi davljenja. Sodišče je upoštevalo zagovor o-ber obtožencev, da nista imela namena starca umoriti ter je obsodilo Andrijo Turka mi 4 leti?, Cilko Turk pa na 4 mesece strogega zapora. Konji po 50 Din. V Zgornji Bački so se letos v»*s avgust in september kar vrstile predrzne konjske tatvine. Samo v občinah Kaniža. Senta in Topola je bilo ukradenih nad 20 konj in ko se orožniki z oskodo- V Cab tin i pri VLrovitici se je odigrala te dni strašna rodbinska tragedija, katere glavni povzročitelj je bilo žgnje. Pri Sisovih so kritičnega dne kuhali žganje in je 52-tetni gospodar Stjepa-i Sis ves dan pomaleni srkal opojno pijačo in ponujal tudi sosedom. Xe ve«"er je prišla m:mo njegove tiišf družba ciganov, ki jih je pijani gospodar prav tako povabil v goste. Med tem je gospodinja. />2-letna Tereza pripravljala večerjo in je bas z velikim kuhinjskim nožem rezala z»*ljc. ko ji je mož naročil, naj pripravi večerjo tudi za cigane. Ker .se je />•• na temu naročilu upirala, je začel pijani gospodar besneti. Zgrabil je sekiro in udaril z njenim držajem ženo po rami. Ko je zamahnil drugič, se je žena zagnala v moža in ga s kuhinjskim nožem zabodla v prsi. Nevarno ranjeni St j epa n je napravil se nekaj korakov, nakar se je zgrudil 1 na tla in takoj izdihnil. Orožniki so ženo. ki se j.* že i prej morala večkrat skrivati pii! sosedih, kadar je bil mož pijan. I aretirati in izročili sodišču, fsod-nega dne je bila po izjavah sosedov tudi žena precej pijana. k«*r bi sicer ne bila tako hitro pripravljena seči po nožu. S Strnadom sva nato stopila vrh stopnic, odkodei < I i na oder. Tisti prostor mojem mnenju najboljši, odtani imaš. kadar pade zagrin.i;i lo. do studenčka in do jasli v k!« ti najkrajšo pot. Maček j«* zvonil in kričal, dokler ni priklical služkinje v os«d»i Minke Seršenove. Niti malo si domišljam, da je moja sodba merodajna. pravim le. kar mi uarekata paniki in sr»*«»: to dekle igralo svojo vlogo tako naravno-preprosto. obenem pa tudi tako dovršeno, da bi delala r-ast marsikateremu velikemu odru in bi ugajala naj-bol j razvajenemu ob»"-ms1 vn. Nemara j<* bila vloga kot uuvlaš«' /rili jo. morebiti j«' pa v nji velik igralski talent — tega zaenkrat ne morem reči, ker sem jo šele prvi«"- videl igrati. Pa tudi drugi dil«-tnnti so bili dobri. Pomisliti je namreč treba, da so igralci prosvetnega društva "Bled" malimi izjemami v tej deželi rojeni ter da s.' je njihovi dobri volji in zanimanju njihovih starišev zahvaliti, da jim tako gladko teče lepa slovenska hese-da. Ce bodo igro ponovili, bi svo-toval Tončki .Juvanovi, naj bi hita kot (ieržailova žena še malo bolj hinavska. Krasen par sta bila Sophie Kerč iu Vinko Ovca. Ona lepa ljubka. nežna, presn-na. ljub »znjiva, skrbna .udana. ljubeča, <— hej. hej. Zgaga, ne bo niči Opomba stavca), on pa čeden, mladeniški čvrst in postaven ljubimec. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPO-VEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4°/o Sakser Stale Bank NBW you, n. Marie Arčul (o kateri veljajo skoro vse Sophiene lastnosti), je prav dobro pogodila doraščujoče-ga otroka, ki i z nekake dalje in megle sluti pomen iu namen ljubezni. Franka Kcršnianca moram posebno pohvaliti, ker je tako moško in preudarno govoril ter se je tako naravno obnašal. Isto velja tudi za Franka IMrnata in fierry-ja Gostiča. ki sta pa imela prekratki vlogi, da bi mogla pokazati vse svoje zmožnosti. Jerman ni mogel bolje pogiMliti dr. Nepotrebnega kot ga je. Sta rili i se ljudje od srca smejejo, kadarkoli *e pojavi na odru. pa naj je vloga resna ali smešna. Le njegove kretnje bi morale biti v vsaki vlogi drugačne. Draginar bi se moral povsem drugače obnašati kot se je naprimer obnašal berač v 'Domenu". ki so g;i pred kratkim igrali. lil kaj nuj rečem o Maeku.' Že skoro petindvajset let je duša dramskega življenja v slovenskem New Yorktt. Ni je vloge, kateri bi ne bil kos in katere bi dovršeno ne doigral. Z Mačkom stoji in pade slovenska gledališka umetnost v New York u. Dal Bog, da bi še dolgo stala ! Le eno bi še rekel, namreč, «"e bodo igro ponavljali, naj nosijo igralci današnje obleke, ne pa nerodnih francoskih cap iz prejšnjih stoletij. '^Namišljeni bolnik" ni živel v Molierovem času. "Namišljeni bolniki" so bili že davno pred .Mo-lierom in jih je tudi v sedanjem času vsepovsod <1 o vol j. Po igri se je začela prosta zabava in ples. Ples v dvorani, prosta zabava pa v kleti poti njo. €? klobasami že v drufcič nisem imel posebne sreče, dočiin je bila pijača jako užitna, in se ni mogel nihče pritoževati, da je ni bilo dovolj. Škoda, da je bilo vse to v nedeljo zvečer. V veseli družbi prijaznih rojakov in še p rijaznejših rojakinj čas salttmensko mine. opolnoči je v sosednjo državo »Nen- Jersey presneto daleč in v pondeljek zgodaj zjutraj je prokleto težko vstati. "GLAS NARODA" -....... - - - - NEW YOBK, TUESDAY, OCTOBER 27, 1931 S. A.: SOLN IC A On in ona sedita pri večerji. Mla- ne pušča madežev. To ni nikaka. —Dokler nisi prevrnila solnice do piročenca sta. tako "mlada", da nesreča! j — in da veš, jajček je mnogo pre- med v-akim grižljajem, ki ga ne-| — To pomeni nesrečo! — se bra-; slan in.... .ie:a k ustom, nežno pogledata drug ni ona. — Ali ne veš. kaj pomeni — To ni res! drugemu v oči in si med vsakim prevrnjena solnica? — Da bi bila jaz prevrnila solni- požirkom stiskata roke. Vendar je — Nerodnost! co. Sram te bodi, Ivan. Sam veš.... videti, da mu večerja dobro tekme — Ne, to pomeni prepir. i — Vem, da si hila ti vzrok, da .n da je ona zaradi tega vsa sre- j — Prepir med nama. zaljubljen-; se je solnica prevrnila. Ali morda ;na. cema? Ha, nisem praznoveren. tajiš? Ali ti tekne, dragi? — vpra- — Jaz pa sem. Moral bi se o?i-1 — Jaz? Vzrok? Vsa je zardela od i.a ena in videli je kakor mala so-' lati na to. larica, ki čaka pohvale. — Izvrstno! — hvali cn in j0 ves ča^ očaran ogleduje med tem ko zveži. — Kako se ti je spet ta ve-čeija poirečila! Ta jajček! Ta k: ampirce*! Prava poezija. Saj pretiravaš, ljubček. — se tr ona in ?ardi kakor pri prvem polj umi. Ne, resnično! — ji zagotavlja, vfi, čl1 človek toliko let poseda po gjjtiinah.... joj, če bi samci slu- — Torej te ne smem poljubiti? — Bodi pameten, jed se bo shla-dila. Pojdi, pusti me! — Dobro, če ti je ied važnejša cd moje ljubezni, te lahko tudj pustim. Vidn0 užaljen je sedel nazaj na svoj prostor in se poglobil v večerjo. — Kako moreš tako govoriti. Ivan, — vzdihne ona tesnobne, — iaj mislim samo dobro —To praznoverje je že kar sme- t.li, kake dobrote prinaša zakonsko i no! Kik opravek naj ima prevr- /ivijenje, ne bi bilo nobenega sam- njena solnica s harmonijo dveh <». zuin nt- nmrrjo it'/i ne.tr:'" » t i:?l;' rc ::n fj l.h/f.S V rrfilO ENA KAPLJICA UMORI 10,000 LJUDI ZELENI PARADIŽNIKI NAMESTO KISLIH KUMARIC p >. l il J* i. ..LiF. l!SniZ3BUMMHFr 1 -<"* na ,;■ «axmsxxi28za! r hlllll hi— t Mali Oglasi imajo velik uspeh 0 Oberi še zelene paradižnike, gladke in drobne; obriši jih ali tudi o-peri ln jih uloži v kozarec kakor kumarice. Na dno kozarca kakor naj preje liste od vinske trte ali od visenj in pehtranovo vejico. Na to položi paradižnike tesno drugega poleg drugega. Vrh vsake plasti paradižnikov vloži dišavo: pehtranovo vejico, vršiček dila, poper, drobno čebulico ali zelenega janeža. Pride-neš lahko tudi 1 ali 2 mali tanki zeleni papriki. Vrh zadnje plasti položi zopet vinsko trto in ulij črez kis, katerega moraš pa prej pre-vreti in ohladiti. Pod vrat kozarca zatlači navzkriž dve palčki, da paradižniki ne stopijo na vrh, nego ostanejo pod kisom. Naposled za -veži posodo s pergamentom ln jo postavi na hladen zračen prostor kakor vse konserve. Sol raztopi v kisu, ko ga kuhaš. — t ■* » i m POZIVI Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da rjo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Iz Londona poročajo, da se je dr. Greenu posrečilo iz gomoljik neke adenije sestaviti strup, ki ga zado- ] šča ena sama kapljica, da umor desettisoč ljudi. Način izdelovanja tega nenavadno močnega strupa pa 1 skuša vlada ohraniti strogo tajno, da se preprečijo morebitne zlorabe.; Afrika že od nekdaj slavi kot de- j žela, kjer se izdelujejo najhujši j strupi za puščice in drugo orodje črncev. Žasti Bušmani so razvpiti, da vare strahotno učinkujoče strupe, ki jih uporabljajo bodisi na lovu ali pa v za vratnih borbah z nadležnimi vsiljivci iz soseščine. Toda tudi primitivna ljudstva na otokih Južnega morja in v Južni Ameriki se prav dobro razumejo na izdelovanje takih snovi. Raziskovalcem teh krajev dolgo ni uspelo razkrinkati skrivnosti domačinov. Dandanes pa vsaj učinke posameznih strupov že dobro poznamo, čeprav je kemikom izdelovanje mnogih strupov še vedno popolna zagonetka. Le toliko je zanesljivo dognano ,da temelji učinek skoraj vseh puščičnih strupov na alkaloidih, to je na dušiku sorodnih kemičnih spojinah, ki so v strupenih rastlinah, sem pa tja pa tudi v živalskem mesu. V medicini igrajo ti alkaloidi zelo važno vlogo, jemljejo pa se tu seveda v prav neznatnih množinah. V strupu, ki ga uporabljajo Bušmani, pa ni glavna sestavina rastlinska snov, marveč kačji strup, ki se pripravlja s sokom nekega mlečka (Euphorbia candelabrum). Radi pa uporabljajo Bušmani tudi lepki sok strupene amarilje (he-matusa toxicarius >. Pigmejl-prit-likavci osrednje Afrike pripravljajo svoj strup iz neke rastline, ki ji pridemejo kačjega strupa, bube ne-j kega hrošča, potlej pa še neke gosenice, ki jo Imenujejo ngva. Po1 Stanleyevih poročilih uporabljajo j tudi strupe gnilega mesa ln sokove neke vrste rdečih mravelj. V poročilih raziskovalcev se sploh večkrat ponavlja domneva, da dobivajo vs£ močnejše strupe iz skupaj se?nitih kač. krastač, kuščaric. škorpijonov in tarantel. Tudi puščični strupi južne Amerike so rastlinskega ali živalskega izvora. V porečjih Orinoka in A-maconasa živeča indijanska plemena, deloma pa tudi tista, ki prebivajo v Perurju, se najrajši poslužujejo proslulega strupa kurare. Ta strup človeka omrtviči in smrt nastopi zaradi zastoja srca. Tudi ta strup se izdeluje iz rastlinskega soka. ki se mu pridene še kačji in mravlji strup. Indijanci Kolumbije se pa poslužujejo izločnine nekega žabjega pupka, in strupa neke zelene kače, ki živi po drevju. Ti so tudi tisto pleme, ki se poleg oka mnekrat poslužuje tudi dolgih cevnih pihalnikov za streljanje na divjačino, pa tudi v boju. Prav silno učinkujoče rastlinske strupe umejo izdelovati tudi divja plemena, živeča v gozdovih Sund-skih otokov, zlasti na Javi in Borneu. Tudi te zalaga s strupom neke vrste strihnoza, poleg katere pa mešajo tudi sokove nekaterih drugih rastlin. Neki tak strup, ki ga uporabljajo na Malaki, ne povzroča krčev kakor oni z Jave in Bornea, marveč učinkuje natanko tako kot kurare. Zanimivo je zasledovati uporabo puščičnih strupov v starem veku. Že Skiti so pomakali svoje orožje v zapadline glist in v splesneno človeško kri. Grki, Dalmati, Kelti in Galci so imeli vsi svoje specifične puščične strupe. Za stare Germane sicer pravijo, da so se posluževali zastrupljenih puščic samo na lovu, a nikoli v vojni, vendar je pa ta sentimentalna trditev malo verjetna. Tudi Franki so streljali na Rimljane z zastrupljenimi strelica-mi; ker jim je bilo po oališki po- stavi prepovedano dvigniti za-. sirupljeno orožje le zoper lastni rod. ne pa tudi proti sovražniku. Že v zgodnjem srednjem veku pa se je začelo v Evropi zastrupljeno orezje vse bol* opuščati, dokler ni ta nečloveška navada popolnom.' izginila Seveda pa dobri star: strupi niso pozabili, marveč so se v novem veku zla-:! v renesansi prav prion. uporabljali v političnem življenju. Današnjemu kulturnemu svetu •c v;di uporaba >tr pov preveč barbarska, s čimer pa ni rečeno, da je daviasrsj'f rod ka • plemenitejši. Names - u .strupov so pač uporabljajo strupeni pliiii. SANJE ODKRILE ZLOČIN V prepadu blizu ce-te. vodeče iz vasi Santopadre v južno;talijamko mesto Arpinia so našli pred dobrini mesecem truplo neznanega mošKe-ga. Drugi dan je policija ugotovila. da gre za 42-Ietnega kmeta Nicola Greco. Zdravnik :e ugotovil, da ima mrtvec odprto kožo in v ustih mnogo krvi. Ker je bil Greco velik pijanec, je bila policija prepričana, da je padel v prepad in se ubil. Policija je torej dovolila, da so ga pokopali. 1. oktobra zgodaj zjutraj je pa prihitela na policijski kemisarijat pokojnikova žena in povedala, da je imela penoči hude sanje. Videla je svojega moža z razmesarjenim cbrazom. Mož je baje pravil, da ga je težko ranil njegov sovražnik Acini :z sosedne vasi v prepiru zaradi posojila. Žena je v sanjah videla, da je mož ranam podlegel, potem ga je pa Acini umil in položil na kraj, kjer so ga p°zneje našli. Morilec mu je potisnil v roke klobuk in napravil vse tako, da bi se zdelo, da se je Greco ponesrečil. Po'iciju je prestrašeno ženo to-i..2.ia. da gre samo za sanje, toda zena se ni dala prepričati, da bi bile ur.je brez pomena. Odšla je k državnemu tožilcu in sodnemu zdravniku ter prosila, naj se uvede preiskava. N eni prošnji so ugodili in :es . naili na cesti sledove krvi. Kmetovo truplo so odkopali in obducirali. Izkazalo se je, da je bilo re-. umito Ln da je imel Greco zlomljeno čelno kost. Policija je kmalu dognala, da je oil Greco u-mci.ien. Aretirani Acini je pri prr-v m zaslišanju dokazoval alibi, toda policija mu ni verjela in je zalivala tudi njegovo ženo. ki se je vedno bc-j zapletala v protislovja in končno priznala, da je Greca u-bil njen mož. Potem je pa tudi mož priznal, da je ubil Greca skupno z ženo. ker ir.u ni hotel vrniti 10,000 lir. ki mu jih je bil pred leti po-sodil. PRAVILA KOPANJA Angleško zdravstveno društvo je objavilo v pouk občinstva pravila previdnosti pri kopanju. Najvažnejše pravilo je. da se človek po težki jedi ne sme kopati v topli vodi. Ljudje, ki imajo slabo srce, se pa ne smejo kopati v mrzli vodi. Okno kopalnice mora biti vedno malo odprto, da preprečimo nevarnost za strupi jen j a s plinom. Pipa. skozi katero teče vroča voda, mera biti nameščena tako, da voda ne more opariti v kadi sedečega človeka. Električno stikalo ne sme biti v kopalnici, temveč pred njo. kajti če se dotaknemo z mokro roko pokvarjenega stikala in stojimo v vodi, nas lahko zadene električni tok. V kopalnici se tudi ne smemo dotikati električnih žarnic. V kopalnici ne smemo nikoli imeti namizne svetilke, kakršno rabimo s pridom v kuhinji, kar velja tudi za električne kuhalnike ln sploh nt vse električne aparate. "glas naroda" NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 27, 1931 the largest sloven* daily tb u. 8. a. ČAKAM TE! ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. (Xmlaljevanje.) —- Pogovorit«1 so £c enkrat po rojstnem dnevu vaše matere! --pavi nato. — toda jutri njene heefe ne sme manjkati. Že zgodaj zjutraj rojstnega dne je grof Xaum peljal Silvo in njenega sina v Darwiz. Silva se trene po celem životu, ko se voz ustavi pred očetovo jtišo. Vilm in Karol sta bila že tu; stala sta na verandi, da jo po zdravita. < Kupnjena ju gleda — kako st;i zrastla. odkar ju ni videla. Hiteč jima pade okoli vratu, njena čustva so jo premagala. Tudi Vilm in Karol sta bila gin jena. Stariši čakajo v sprejemni sobi svojo hčer. Silva se skloni nad roko svoje matere, ki je mogočno in dostojanstveno stala pred njo. — Ilvala ti, Silva. >-ložiti pred vaše noge svoje čestitke, zato sem prišel. Xaj vam ta dan prinese, kar si najiskrenejše želite. Pri tem pa je bil njegov pogled uprt v razžarjeno Šilvino 'i,-, n vedela je takoj: Samo zaradi tebe je prišel. .Moje pričakovanje se je izpolnilo: za Darwiz je solnce pet vzšlo. in z globokim pok Ionom in poljubom na roko pozdravi ril ado gospo. Zečer je zopet prišel na sla vije. Samo ob sebi je bilo razumljivo, da je ob svoji roki peljal domači* hčer k mizi. — .Midva nepovabljiva gosta morava seveda biti skupaj. — pravi Silvi, jo trdno prime za roko in jo potisne skozi svojo pnz d uho. — Silva, ali veste, zakaj sem tukaj." — Svojo glavo skloni proti njej iu jo poželjivo pogleda. — Izvedel sem, da ste se vrnili v hišo svojih starišev — ivič več nisem mogel zdržati — in tako jem tukaj — — Motite se. gospod grof. moja navzočnost je samo začasni — mamin rojstni dan — — Po vsem tem. kar ste mi povedali na Silvestrov dan.* Ali s« ne spominjate več? — Svoje bliskajoče oči zapiči v njo in se za-i.ičljivo in zmagoslavno smeje. - Oh. Silva, ali se še vedno obotavljate? Ali še nimate dovolj sreče v svjoi mali koči? Mislim, da boste ta čas. kar ste ga tam prebili, zapečatili — Skoro razžaljena je bila vsled predrzne Ludorfove pripombe, ko jc govoril o njenem zakonu, toda ni mogla proti temu pokazati odločne volje. Ozračje veselja in zabave sveta jo je držalo v svojih kremp-Ijili. In to ozračje je uživala kot nekaj dolgo zaželjenega in vrore zahteva nega ter se je popolnoma uda I a temu čaru. Kaj je bil tukaj mož. kaj otrok? Dajte mi zabave, date mi razveseljevanja! — hi Viktor Ludorf se je znal postaviti pri njej v pravo luč in ji ka zati samo svojo svetlo stran. Neprestano je vplival nanjo in Hie" je občutek — prišel si en korak bližje, da dosežeš svoj cilj! To je videl v njenih mehkih, poželjivih, hrepenečih. lačnih, temno obrobljenih očeh. ki so mu že napol zmedle mu. Zopet, kot pred nekaj meseci, je ležala Silva v isti postelji, kot nekaj še kot dekle, — toda ni spala! Pred njenimi mislimi so se \lekli vsi dogodki preteklega večera in z njimi je primerjala svoje žalostno, siromašno življenje, tja naj bi šla zopet nazaj? Xe! V lesniei je bilo vendar vse mnogo drugače, kot pa si je predstavljala v svoji romantični dekliški sanjavosti. V njeni zavesti s» .v pričela njena preteklost premikati — pričela se je smatrati kot h-tev Andrejeve umetnosti v govorjenju in prigovarjanju in žrtev svoje dekliške lahkomi.šljenosti in njena tajna naklonjenost do učitelja njenih bratov bi ji polagoma prešla, llilo je. kot bi v hiši svojega očeta videla vse s povsem drugimi očmi: njena pustolovska možitev je imela vendar nekaj smešnega na sebi! Ko pa se spomni Andreja, ji vendar objame srce bolesten občutek. še vedno ga ljubi — bil je vedno tako dober — in vendar so ji leta njenega kratkega zakonskega življenja pokazala, da jt* bila med obema neka vrzel, ker je značaj enega bil iu ostal ves čas tuj drugemu. Igrala se je z mislijo, da ostane v Darwizu; saj bi se lahko med počitnicami sem in tam sestala z Andrejem. Na sodnijsko !o -čitev ž njim ni mislila — njena edina misel in želja je bila: Proč < d svoje malomeščanske, siromašne okolice, ki jo je hotela zadušiti! Razumljivo je bilo, da se je zopet iz Na uma preselila v Darwiz Baronica ji je pripravila v prvem nadstropju tri lepe sobe. dala ji je postrežnico in bilo ji je, kot da ima svoje lastno gospodinjstvo sama za sebe. Mati je mnogokrat bila ž njo v Karlovcu, je ž njo obiskovala znance, vodila jo je v gledišče in na koncerte — in vedno težje ;e bilo Silvi reči, da ne misli na ločitev svojega moža — svoje ne-apameti ni mogla uvideti, da tega, kar je hotela imeti, ni mogoče izpeljati, da v to ne bi noben mož privolil. Baronica se je namenila tudi v Berlin in jo samo je veselilo, da se je mogla pokazati s svojo krasno hčerjo in je ž njo kupova'n v najelegantnejših trgovinah. In teh pet dni je bil grof Ludorf i jun stalen spremljevalec. Redko kdaj je videla Silva svojo mater tako reselo razpoložen. Kako kraano je bilo živeti tako brez brige, brez vsake skrbi___ iu vedno globlje je Silva potapljala svoje spomine na Alsberg. Z Andrejem je le malo dopisovala. Pisala mu je zelo redko iu 1* rat k o. ker ji je rekel, da ne odobruje njenega obiska v Naumu in je želel, da se kmalu vrne v Alsberg. kamor spada iz ozira d«j rjega! Cas njihovega odhoda iz Berlina je prišel. Silva je sedela s svojo materjo v"čakalnici blizu vrat. medtem ko je grof Ludorf kupoval vozne liste in se brigal za prtlj:ii>*» Tedaj pa Silva nenadoma izpremeni barvo iu prebledi dn u-r me. kajti v enem izmed dveh gospodov, ki sta ravnokar stopil.t v (akalnico. je spoznala Andreja. 1:.' Vsi so brž pohiteli na južni rob ledene plošče, ki se je počasi približevala otoku. Proti poldnevu j se je s silnim pokom zadela v ska-1 le, se od njih odbila in takoj »o-j pet splavala na odprto morje. To-1 da odločilni trenutek so porabili Eskimi in odskočili na kopno. Tu' s'» jih ljubeznivo sprejeli njihovi rojaki, jim dali jesti in jih opre-1 mili s toplo obleko. (~Vz dva dni j I je priplavala mim« otoka ledena besedo o doživeli ovščini. Taki so Eskimi! zopet stavka v volneni industriji DRAVI'T. Mass.. 2H. oktobra. Stavka v tovarni za volno Merrimack Woolen Co.. o kateri se je mislilo, tla je bila pretekli teden končana zaradi znižanja plač. s<* je danes ponovila, ko je 200 de-laveev izmed prenehalo z de- lom. pes rešil slepce ognja HITTlSBI uoh. Pa/ 2(5. oktobra. — V zavodu za slepce je danes nastal požar. Slepci so držeč se eden drugega za roko. korakali z poslopja na ulieo. kjer so l judje napravili kordon. da so mogli korakati na varno. fSasilci so mejili ogenj na spodnje prostore. Eno skupino je vodil pes. ki je bil stalen tovariš nekega slepca. 28. oktobra: Albt-rt Liullin. Cherbourg Hamburg 29. oktobra: S.Ltnrnia> Trst Stuttgart, Cherbourg, Bremen 30. oktobra: Kui<>i>a. Cherbourg. Premen Kerenguria, Cherbourg Olympic. Cherbourg 31. oktobra: President Harding. Cherbourg, Ham-burg Cleveland, Cherbourg. Hajnburg 4. novembra: H.unburn, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Homeric. Cherbourg , Stateridam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 7. novembra: A merica, Cherbourg. Hamburg 10. novembra: Itoma, Nap« »11. Genova 19. novembra: Berlin. Uuiilogne Sur Mer. Bremen 20. septembra: 4 »lympii-. Cherbourg Rotterdam, Boulogne terd.i m Sur Mer. R.,t- 21. novembra: fJemge Washington. Cherbourg, burg 25. novembra: Albert Ballin. Ham- Cherbourg, Hamburg 26- novembra: j Stuttgart. Cherbourg. Bremen 27. novembra: Homeric, Cherbourg Augustus. Xapoli. Cenora 28 novembra: President Harding. Cherbourg, Hamburg 11. novembra: Leviittlian. Cherbourg I »euts.lila.ud, Cherbourg. 1 lambiirg ■rg plošča, ki j«- plula proti severu. SAKSER STATE BANK 82 cortlandt street new york, n. y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnxnjmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke. 12. novembra: I >rt>.il»-n, Cherbourg, Bremen 13. novembra: A 14. novembra: He France, Havre Vulcania. Trst President Roosevelt, Cherl»<>>irs. Ham-burg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam 17. novembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 18. novembra: New York. Cherbourg. Hamburg Kakor vsako leto. priredi tudi letos Francoska Linija skupno potovanje v stari kraj za Božične praznike. in sicer na svojem najboljšem parniku "ile de france 11. decembra iz New Yorka. Toda leios bo za to potovanje posebno dobro preskrbljeno, kajti Francoska Linija je aranžirala, da pride iz starega kraja po potnike njen zastopnik v Bazelu in Buchsu, naš rojak Jože Ma:aič. Vsi potniki, ki so v zadnjih enajst letih potovali po Francoski Liniji skozi Bazel in Buchs. bodisi v stari kraj, ali od tam sem, so imeli priliko spoznati g. Majdiča. kajti on je od leta 1920 oficijelni zastopnik Francoske Linije v Buchsu (Švicai, kjer ima na skrbi odpre-mljanje potnikov te linije do cilja. j oziroma proti njih cilju. On pričaka vsakega potnika na postaji, mu oskrbi železniško, karto za nadalj-no vožnjo, čekira njegovo prtljago ter skrbi za splošen dobrobit svojih potnikov. Vsak razsoden potnik, ki je imel posla ž njim. bo rad pripoznal. da je g. Majdič energičen, točen, takten in vesten uradnik in splošno znano je. da on uživa tako pri oblasteh in Železnikih upravah, kakor tudi med svojimi kolegi, zastopniki drugih linij v Buchsu in drugih krajih svojega delokroga, velik ugled, in to je kljub temu, da je komaj star 30 let, rojen je bil namreč v Celju leta 1s00. Ker je g. Majdič tako dobro ver-ziran v svojem poslu in ker Francoska Linija želi, da bodo njeni potniki na božičnem izletu posebno . dobro pdstreženi in čim najudob- ""f*? na ustu' kat«<** p"-neie potovali, je storila potrebne u- I Jemate' ,e razv,d»°- kdai vam jc krepe. da pride g. Majdič po svoje! z™!!* ^ ?e fkajt? ^ . .. ® J J da se Vas opominja, temveč obno. potnike prav v Ameriko in že v New | vite naročnino ali direktno, ali pa Yorku prevzame potnike v svojo ' pri enem sledečih naših zastopnikov oskrbo in skrbi za njih udobnost prav do Ljubljane in Zagreba. Dej-! stvo torej, da pride g. Majdič po svoje potnike prav v New York in potuje ž njimi prav do njih cilja. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot ca potovanj« na ogramnih eirniklh: ILE de FRANCE 14. nov.; 11. dec. < Opoldne* • 10 P.M.' PARIS 1. decembra; 16. januarja «1 P.M.» »12:05 A.M.> Najkrajša pot po ielezulcl Vaakdo Je v po<*pbril kahtnl i vnemi modernimi udubnoiitril. — Pijafa m slavna frao-i-0!«lta kuhinja izredno nizke cen«. Vpra£ajte kateregakoli pooblaščenega ngtuU FRENCH LINE 1» STATE ST ee ET NEW YORK. N. Y. naravnost v jugoslavijo Nova jadranska orjaka SAMA in VULCANIA »ta odlična med največjimi in najhitrejšimi indjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Lijudni. poiorm uslužbenci, k govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, cene- 1 no žetezmško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški ia prtljago in orezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 29. oktobra 3. decembra VULCANIA 14. novembra 22. decembra Katerikoli i»j>-rit v:im Imi r»-^»-rvii j 1 kubir o COSULICK LINE 17 Battery Plate New York h0LLANDAMER.CAL|Ne Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA PKIU L'KIJENA PAHNI KA TE UIU.ŽUE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogre-sur-»ler jv.tovunje » parnikl Holland-Amerlra Line po*nenja. udobnost, domače raa-l-.|oi» iij.- >ifpreki>MlJivo kuhinjo tri !">-sir... Zniž tne t . to-. — Za podrobnosti vprašajte avojega. lokalritrga ay*-'ita ali — holland america line 24 STATE ST. NEW YORK CITY POZOR, ROJAKI CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln je najboljše zagotovilo, da bo vsa£ i COLORADO slovenski potnik na tem potovanju najbolje postrežen. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. PESMI in POEZIJE IGRE e^XZZZZZZ? ~.......... 'Uja v jieiih dejanjih. Trdo ve- .......................... zano ................................................................j Amel, trritdeii>, l>ro>;.......... Primorske pesmi, (Crudem. -mešani in moški zisok .Priložnostne pesmi (lirum) ....... ......Sli! ^l«venslii akordi (Adamiči: ..1.1*1 ..........80 .......i.— .......1.23 ..........40 .......... ..........8» •........r> Tončkove sajne na Miklavšev večer. Mladinska ij;ra s petjem v dejanjih ........................................... K. I". R. Drama v dejan jih s predigro, (<~'apekl, vez..................45 Revizor. 5. dejanj, trda vezana .......75 Veronika Deseniška. trda vez ........1.50 Za križ in svobodo, Igrokaž v 3. dejanjih ...........................................,33 Ljudski oder: A. zv. Tihotapec, .1. dejanj .............GO 5. zv. To 12 letih, 4. dejanja ...........60 Zbirka ljudskih iger: •T snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................60 i:i. snopif. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30 1-1. snopič. Sv. Bottjan, Junaška deklica. Materin blagoslov ............M l.~i. snopič. Turki pred Dunajem. Siutne (Albreht >. l»roš. Pohorske poti m: hi seri, i noš. .. Oton Zupančič: Sto ugank........... ........i.r» ............30 vez..... ............30 I. zvezek 11. zvezek .........................................7;, I'ouilaihmski odmevi. I. in II. zv.. vsak ...............................................43 Ameriška slovenska lira« Ilolmar» 1_ Orlovske himne (Vodopiveri ........1.2J 10 moških in mešanih /borov — (Adaniiei .....................................43 moški zbor. Tlijo moški zU«>ri (Pavčiči — Izdala <;!asl»eiia Matini ...........41» •••tO _ Narodna nadrobni ca (Pavčiči .........:{."» (•orski odmevi » Kaharuar zv......4"» „j»0 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zliirka j»esnij za slovensko mladino. Trdo vezano .............90' himni Zlatorog, pravljice, trda vez ...........60 Slovenska narodna lirika ..................j50 SAMOSPEVI; Štirji samospevi, izdala (ilastiena Matica ...............................................J.'» .......................................50 PESMI Z NOTAMI note za klavir (Pavčiči Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek ir> ........JJ0 Izdala