Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Dta. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. SM. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — sta,'e beseda Din 1. . V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 49 Maribor, sobota, dne 19. junija 1937 Leto XII Španska konferenca Socialistične delavske internacionale in komunistične internacionale Po bombardiranju španskega mesta Almerije s strani nemške vojne mornarice sta socialistična in komunistična stranka v Španiji poslali brzojav Socialistični delavski internacionali v Bruselj in komunistični internacionali v Moskvo, v katerem pozivata, da naj se obe internacionali dogovorita glede skupnega nastopa proti fašistični intervenciji v Španiji. Tajnik komunistične internacionale Dimitrov je poslal predsedniku Socialistične internacionale s. L. de Brouckerju brzojav, da naj se sestane mešani odbor obeh internacional za izmeno misli o španskem vprašanju. Potem ko je tajništvo SDI vprašalo člane izvršnega odbora za mnenje, je s. de Brouckere 14. t. m. sporočil v Moskvo, da naj določi kraj sestanka in imenuje svoje delegate. Velik tovorni kolodvor je zgorel 9. junija v Halle a. d. Saale v Nemčiji. Požar je uničil poslopje, ki je merilo 25.000 kvadr. metrov in 300 vagonov bencina, kislin in drugega blaga. Pravijo, da gre za sabotažo, čeprav je ves narod za Hitlerja. Blumova vlada v boju s kapitalisti Vlada zahteva obsežna pooblastila, da bo lahko zgrabila špekulante Proti Blumovi vladi ljudske fronte so se v Franciji strnile vse reakcionarne sile. Boj pa se ne vrši javno. ampak za kulisami: v bankah in na borzah. Tistih dvesto francoskih družin, ki so vladale v narodni banki in bile faktični gospodar Francije, so na delu proti Blumu, ki se je drznil pahniti gospodo s prestola in posaditi nanj vlado ljudstva. Vlada je po uvedbi socialnih reform uvedla pavzo, da bi med tem izvedla velike in nujne reforme francoskega narodnega, v prvi vrsti finančnega gospodarstva, katerega je treba spraviti v sklad z ljudskim političnim in socialnim kurzom v državi. Velika finančna reforma v Franciji je že davno potrebna. Kapitalistične vlade jo niso izvedle, ampak so samo krpale. Ljudska vlada, ki hoče postaviti državo na nove temelje, pa se s takim krpanjem ne mo- re zadovoljiti, ako noče tvegati, da vse, kar si je ustvarila za cilj, propade — vsled pomanjkanja sredstev, ki je tako priljubljen izgovor vsake kapitalistične vlade, kadar gre za socialne reforme v prid širokimi ljudskim plastem. Vlada je pripravljala nove gospodarske in finačne zakone. To so zavohali kapitalisti. Takoj so se zavedli nevarnosti, ki jim preti. Videli so, da Blumova vlada ne pozna šale v vprašanju socialnih reform, zato so takoj vedeli, da je tudi ne bo poznala v vprašanju finančnih reform. Hiteli so, da preprečijo vladine načrte. Zopet je začela spekulacija proti franku in beg kapitala. Senat, v katerem ima reakcija svoje zatočišče, pa je s posebno resolucijo, v kateri opozarja vlado, naj zavre izvajanje socialnih reform, sprožil topovski strel, ki naj bi odnesel vlado. Sovjetska Rusija v razvoju dogodkov Kako mislijo o dosedanjih procesih v Moskvi in v inozemstvu? Iz moskovskih uradnih poročil in poročil »Pravde« in »Izvesti«, je mogoče posneti to-le: Tudi proces proti vojaškim kro-goms maršalu Tuhačevskemu in to-varišemi, kakor poznejšnja dva proti Zinovjevu in tovarišem, ter Rade-ku in tovarišem, spada v okvir očiščevalne akcije, s katero se hoče sovjetska vlada iznebiti vseh nezanesljivih in nezvestih elementov. Ljudski komisar za notranje zadeve (minister) Ježov vodi očiščevalno akcijo energično, brezobzirno in neusmiljeno. Četudi so bili v procesu obsojeni visoki častniki sovjetske armade, kot je bil namestnik vrhovnega poveljnika Vorošilova, Tuha-čevski in več generalov, ki so bili poveljniki v vojaških okrožjih na za-padni meji, proti Poljski in Rumu-niji. se trdi, da moč sovjetske armade ni trpela in da je s temi procesi Sovjetska unija očistila svojo upravo in j0 konsolidirala. General Vorošilov je v dnevnem povelju na armado označil maršala 1 uhacevskega kot vohuna in zarotnika, ki je hotel izročiti Nemčiji Ukrajino. V Evropi moramo razločevati pri komentiranju dogodkov v Rusiji dvojno vrsto javnega mnenja: nemško fašistično, ki ga deli vsa fašizmu prijazna reakcija, ki pod krinko boja proti komunizmu hoče obenem delitev Sovjetske Rusije, ter demokratično. Fašizem vidi v sedanjih dogodkih pričetek zaželjenega razpadel Sovjetske Rusije. Zato hoče položaj izrabiti. Predvsem se trudi, da preplaši države, ki imajo vojaške zveze z Rusijo (Francijo in Čehoslova-ško), s pripovedovanjem, da je ruska armada postala zaveznik brez pomena. Od razdvojitve zaveznikov si obeta koncesije na zapadli in v srednji Evropi, obenem pa prosto roko za akcijo proti Rusiji. Demokratično javno mnenje je nad dogodki presenečeno in smatra, da ima čiščenje v Rusiji politič- ni značaj, ter da so tudi za zadnji proces bili merodajni politični, ne pa vojaški oziri. t. j. nasprotstvo med politično linijo Stalina in Trockega. -///- Nadaljne aretacije v Rušili V zvezi z odkritjem špijonaže maršala Tuhačevskega so bili naknadno aretirani: brat ljudskega komisarja za promet Mihael Kagano-vič, poprejšnji poslanik v Tokiju Ju-renjev, ki je bil določen, da postane poslanik v Berlinu in bivši poslanik v Ankari (Turčija) Karahan. Odstavljen pa je bil ljudski ko- misar (minister) za zunanjo trgovino Rosengolz. Razen tega so oblasti prijele in zaprle veliko število nekoč znanih komunističnih prvakov iz raznih evropskih držav. Preko 200 inozem'-skih športnih učiteljev, ki so vodili že več let telesno vzgojno delo, je bilo izgnanih. Socialistična Javnost o Rusiji „Le Populaire“ o dogodkih V RUSIJI Organ socialistične stranke »Le Populaire« v Franciji piše: »Ni potrebno opisovati zaprepaščenja, ki so ga vzbudile obsodbe v vsem svetu... da je — ako je obtožba točna — večina poveljstev in organizacijskih mest v rdeči armadi bila dolga leta v rokah plačanih agentov tuje države (Nemčije)... V zgodovini meščanskih in revolucijskih vojn so se gotovo dogodili slučaji izdajstva s strani višjih častnikov; toda Rusija se od 1. 1920 dalje ne nahaja več v vojnem stanju, izdajalci od danes pa so baš v tragičnih letih služili domovini.« Socialistični listi v (SR o Rusiji Socialistični tisk v Čehoslovaški republiki piše: »Proces nam razodeva nezaslišano moralno propast, ki se je zajedla globoko v življenje komunističnega gibanja. Ne rečemo tega, ker bi bili nasprotniki gigantskega poizkusa, ki ga je podvzela Sovjetska Unija, da zgradi socialistično gospodarstvo. Ako o tem govorimo, potem1 zato, ker smatramo socialisti rusko revolucijo za enega največjih dogodkov v svetovni zgodovini zadnjih sto let, leta in leta že zasledujemo pozorno in z največjim zanimanjem razvoj v ogromni drža- vi na vzhodu in s skrbjo opazujemo, kam bo krenila ladja, ki jo krmari Stalin. — Socialni demokrati morajo imeti pogum povedati, da je njihovo stališče v boju za demokracijo in njihova vera v svobodo bila pravilna, in da bo ostala pravilna tudi v bodoče. Kljub pomanjkljivostim, ki so lastne nekaterim demokratičnim državam na svetu, kljub slabim izkušnjami, ki jih imamo v demokratičnih državah ■ z upravo, kljub dnevnim bojem za pravice delovnega ljudstva proti nazadnjaštvu, ozkogrudnosti in razrednemu duhu meščanstva — se dviga demokracija visoko nad vsemi drugimi oblikami vladavine, vsled njene nravne sile, človečnosti, svobode, pravičnosti in dostojnosti... Demokracija je politična forma človečnosti.« Kot na povelje je pričelo bevskati kupljeno pariško časopisje o katastrofalnem stanju državnih financ in bankrotstvu finančne politike Blu-move vlade, ki da je privedla državo na rob propada. Vlada se je radi tega odločila za nujne ukrepe. Namesto finačnih zakonov, ki bi jih parlament lahko v miru predelal, je na izzivanje kapitalistov odgovorila z zahtevo po izrednih pooblastilih. S 346 proti 247 glasovi je izglasoval parlament zahtevana pooblastila, ki jih bo vlada izrabila za uvedbo kontrole nad bankami, pre-prečenje odnašanja denarja v inozemstvo in novo obdavčenje dohodkov nad 60.000 frankov letno. Skrbno pa bo vlada gledala, da se čimbolj izogne nalaganju konzumnih davkov. Finančni minister Auriol je izjavil, da ako nameravajo kapitalisti vlado zadaviti, to ne bo šlo brez boja. S tem je samo podčrtal izjavo glavnega tajnika strokovnih organizacij Jouhauxa, ki je pred dvemi tedni dejal: »Francoski narod ne bo dovolil, da bo vlada, ki ji je izročil oblast, postala žrtev zakulisnih intrig !« * Odločnost francoske vlade je zmešala račune domači reakciij in njeni inozemski posestrimi, ki ploska francoskim kapitalistom in z do-padenjem gleda, kako petični »patri joti«, s spekulacijami uničujejo državo, kjer so si nagrabili premoženje. Nalašč zamolče ti reakcionarji, da so francoske finance v neredu, ker gre 50 odstotkov državnega proračuna za kritje vojnih dolgov, ker Francija ni bila toliko brezvestna, da bi bila ogoljufala lastno prebivalstvo in inozemstvo, kot so to storile fašistične države, ki so se dolgov rešile z inflacijo in pa na ta način, da enostavno nobenih dolgov ne vračajo. Razen tega gre letno 12 milijard frankov za novo oboroževanje pred fašizmom. Klerikalno - kapitalistični tisk je tudi doslej vedno poročal, da komunisti žagajo Bluma. (Sicer komunistov ne mara, kot zavezniki proti Blumu pa bi bili reakciji dobrodošli.) Sedaj so komunisti glasovali za izredna pooblastila. Razočarana vzklika sedaj klerikalna gospoda: komunisti so rešili Bluma. Pa ni res. Tudi brez komunistov znaša Blumova večina 30 glasov. Toda nekaj je treba reči, da se nahujska javnost proti Blumu! Francosko delavstvo, pa tudi mali kmetje in malomeščani vedo kaj jim preti, ako pade Blumova vlada in se povrne na krmilo osvete željna reakcija. Blumova vlada ima v parlamentu večino in je tam ne more nihče oboriti. • - » r- l 1/1 I Sestra Lenina, Marija Iljična Uljanova je umrla v Moskvi, kjer so jo vpepelili z velikimi častmi. .,..4? r Stran 2 Junaška obramba Bilbaja Franco se je s prezgodnjimi poročili o zavzetju Bilbaja zopet enkrat blamiral Krvavi boji za posest Bilbaja se vodijo že nad dva meseca in pol. V odločilni stadij pa so stopili ti boji šele zadnja dva tedna. Nacisti so v teh dveh in pol mesecih napredovali na fronti od približno 50 km' vsega skupaj kakšnih 40 km v globino. Vsak najmanjši uspeh so plačali z dragocenimi žrtvami na ljudeh in materijalu. In še bi bili najbrž odbiti, ako bi ne bila na njihovi strani premoč v letalih. Zadnje dni se bijejo boji v okolici mesta. Franco je bil že v počet-ku tedna razglasil po radiju, da so njegove čete vkorakale v Bilbajo. Izkazalo se je pa, da se je zopet enkrat vrezal, kot 7. novembra 1936 pred Madridom. Blebetavi radio-ge-neral Ouiepo de Liano je poročal, da se je v mestu predalo 8000 baskovskih vojakov z generalnim štabom vred in da je mesto že očiščeno vladinih čet, na hišah pa da že vise bele zastave v znak predaje. Sedaj pa počasi prihaja na dan, da so Francovci sicer napredovali v smeri proti mestu, toda so še vedno par kilometrov oddaljeni od njega, ker Baski drže zasedene višine za-padno nad mestom, mesto samo in predmestja. Jezen nad neuspehom, strelja Franco s topovi v Bilbajo in nezmi-selno ruši zgradbe. Ker se je pač zarekel, da hoče baskovsko pokrajino uničiti in Baske iztrebiti. V svet poroča Franco, da strelja v mesto, ker hoče ustrahovati anarhiste, ki da prigovarjajo prebivalstvu, naj bi branilo vsako hišo posebej. To opravičevanje je smešno, ker Franco še niti ni mogel poskusiti priti v mesto, da bi vedel, kaj tamkaj nameravajo anarhisti. Zelo zanimiva je tudi tolažba ra-dio-generala de Liana, ki pravi, naj nacistična javnost potrpi, ker da bo Francova vojska vkorakala v Bilbajo — seveda s Francom na čelu — čim bo dano povelje. S tem poveljem pa je hudo težka zadeva, ker ga ni mogoče dati, dokler je mesto v posesti Baskov. Kako priljubljen je general Franco med Baski kaže dejstvo, da so vse vasi, ki so jih zavzeli nacisti, prazne, ker prebivalstvo ni hotelo počakati na prihod »odrešitelja«. Usoda Bilbaja je sicer najbrž odločena, kljub temu pa je prav, da se osvetli v pravi luči zmagovita poročila nacistov in pripovedke o deset-tisočih vjetih, o belih zastavah, o vkorakanju s Francom' na čelu. Aktivnost vladinega letalstva Te dni je zračno brodovje valen-cijske vlade bombardiralo vojašnice v Huesci in železniško progo proti Saragossi. V Saragossi so^ vladini bombarderji razdejali letališče in lope za vojna letala. Razen tega so vladina letala bombardirala sovražno fronto na odseku Saragossa— Huesca. NevmeSavanJe Vladina poročevalska služba Fa-bra javlja, da je vse govoričenje o nevmešavanju navadno slepilo za svetovno javnost V resnici sta Italija in Nemčija povečali vojne dobave za Franca zlasti preko portugalske meje. Orožje dovažajo tudi v pristanišča, ki so v rokah nacistov deloma tuje vojne ladje, deloma pa španske trgovske ladje, ki so jih zasegli nacisti. Te ladje vozijo pod nemško ali italijansko zastavo in šele 10 milj od brega iztaknejo špansko. Francova moč — in Molova smrt Vesti o smrti generala Mole trdijo, da je general Mola postal žrtev atentata. V letalu je bil skrit peklenski stroj, ki je med letom- eksplodiral in uničil letalo in potnike. Mola je bil baje v najboljših odno-šajih z Berlinom in Berlin ga je tudi hotel imeti za predsednika burgoške vlade. Da bi to mesto čim lažje zahteval zase, je po navodilih Berlina vodil ofenzivo proti Bilbaju. Po zavzetju mesta bi se bila izvršila iz- prememba v burgoški vladi in pozneje bi se mu moral umakniti Franco sam, ki je radi svoje nesposobnosti zaigral simpatije v Berlinu in Rimu. To daje namig, od katere strani je utegnil biti izvršen atentat na Mola. Ne verujejo v Francovo zmago Nemški vojaški listi se izražajo zelo dvomljivo o možnosti vojaške zmage generala Franca. Nacionalisti imajo zasedeno ozemlje, na katerem je 13 milijonov prebivalcev, od teh je 5 milijonov za obrambo sposobnih. toda le 400.000 jih je pod orožjem. Med njimi je 100.000 prostovoljcev, karlistov, iz pokrajin ob Biskajskem zalivu, 120.000 falangistov (fašistov) in 200.000 rekrutov, ki pa še niso vsi za fronto sposobni; razep tega je na strani nacistov še 60 tisoč Italijanov in Nemcev. Kljub tej številčni moči, pa pravijo vojaški strokovnjaki, da Franco ne more zmagati. Ofenziva pri Huesci na aragonski fronti s ciljem proti Saragossi napreduje. Republikanske čete so zavzele vasi Cilimasa, Lallomo, De Los Martinos in Toras. Prodiranje se nadaljuje. Bombe na italijansko tihotapsko ladjo Vladina letala so v španskih vodah z bombami hudo poškodovala italijansko tihotapsko ladjo z orožjem »Madar«, da se je morala zateči v Gibraltar. Dotna Ut fta si/eiu Zavarovanje delavstva pri poljedelskih strojev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja posestnike, da plačajo dolžne zavarovalne prispevke za zavarovanju zavezane delavce pri poljedelskih strojih. Doslej izdani plačilni nalogi so pravomočni in so pritožbe proti tem plačilnim nalogom odveč. Urad pa teh prispevkov ne more odpisati ali zbrisati. Novih prispevkov za bodočih 5 let pa urad ne bo predpisoval onim, ki nimajo strojev z nad 15 kotij-skih sil in onim, ki stroje rabijo le za lastno poraboi, ker je kraljevska banska uprava prevzela plačilo zavarovalnih prispevkov mesto lastnikov strojev. Zavarovani pa bodo v bodoče poleg delavcev pri strojih tudi gospodarji sami; otroci do 14. leta starosti niso zavarovani. V savski banovini preganjajo tihotapce. Tihotapstvo se širi po vsej državi. Po mnenju oblasti je samo v savski banovini 40.000 tihotapcev. Vzrok temu je, ker se tihotapstvo obnese, še bolj pa, ker ljudje sicer ne morejo dobiti zaslužka. Dajte ljudem kruha! Tihotapstvo verižnikov je pa druga stvar, ki naj oblast gleda nanjo. Celo na Ogrskem vpoštevajo socialno - demokratično stranko. Na Ogrskem pripravljajo zakon o raz- Konferenca Male antante na Donavi V Kladovu na Dunavu so se sestali 17. t. mi. ministrski predsedniki Čehoslovaške, Rumunije in Jugoslavije. V uradni objavi se ponovno po-vdarja solidarnost držav Male antante. Socialistični poslanec je izginil V Gdansku ga je policija zaprla in ga ni več V Gdansku so fašisti, ki žele, da se priključi Nemčiji, uvedli diktaturo. Mesto je pravzaprav poljsko in pod mednarodnim komisarjatom. Fašiste vse to ne briga nič. Tam so odgnali v varnostni za-kor socialističnega poslanca Vich-manna. Sedaj pa trdi policija, da ga je po treh dneh izpustila iz zapora. Domov ga ni bilo in tudi prijatelji ne vedo o njem nič. Po nekih vesteh so1 ga dne 25. m. m. vtihotapili v Nemčijo, kjer ga čaka usoda socialističnih ujetnikov. O tem pa listi, ki (kakor rajhov-ski tisk), smatrajo obrambno akcijo legalne španske vlade za zločin, zlasti, ako stopi na prste nemškim fašistom, ki se vtikajo v španske zadeve, molče. širjenju pooblastil za upravnika države. Predsednik vlade dr. Daranyi je povabil vse stranke, da jim pojasni načrt, češ, da ni prejudic za volilno reformo ali pravice volilcev. Od soc. demokratov je povabil poslanca Farkaša in Buchingerja ter tajnika stranke Monusa, da mu povedo mnenje stranke o načrtu zakona. Zakon bo predložen zbornici. Kako izgleda velika italijanska zmaga nad Abesinci? Uradna italijanska poročila o vojnem plenu v Abesiniji v času od 5. oktobra 1935 do 25. maja 1937 povedo, da so Italijani dobili v roke: 220.814 pušk, 1542 pištol, 913 strojnic in strojnih pištol in 167 topov. Tako so bili oboroženi Abesinci v primeri z Italijani, ki so poslali proti njim cela bro-dovja letal in jih zasipali s strupenimi bombami. — Na Uaa.dd!^i?ii -c Dunajski kolesarji niso naši kolesarji. Kot poroča JRZ časopisje, je dunajski občinski svet sklenil uvedbo posebnega davka na kolesa, ki ga pod »rdečo strahovlado« niso poznali. — Dunajski kolesarji so radi tega priredili pred magistratom veliko demonstracijo. Ker v Avstriji ni volitev, gospodje lahko nalagajo nove davke revnemu ljudstvu. A. M. de Jong: 28 IZDAJA Otroška leta Mereynt]eja Geysena Olajšan ga je Mereyntje pogledal. »Ali prav gotovo ni res. Vrč?« »Seveda ne, tepček. Kako le naj te prismojene babince vedo, kakšne namene ima ljubi Bog... Tega vendar noben človek ne ve in te klepetulje prav gotovo tudi ne!« Mereyntje je opazil, da je Vrč v resnici razjarjen; to ga je nekoliko pomirilo, toda popolnoma prepričan pa le ni bil. Ko sta že bila nekoliko iz vasi in hodila po nasipu, je začel še enkrat. Kajti kar se tiče dejanja in nehanja ljubega Boga se mu Vrč pa le ni zdel popolnoma merodajen. »Toda Vrč... van Tilova je vendar imela sama takega otročička. Prav takega, ki ga je tudi vlekel naš ljubi Bog k sebi... In je umrl.« Preplašeno je pogledal Goortu v obraz, toda divji lovec je prepričevalno odmajal s svojo od solnca ožgano glavo in rekel odločno : »To vse skupaj so babje čenče, Mereyntje. Lahko rečejo kaj takega, kadar je otrok že umrl. Le počakaj: boš že videl, otrok Boterseve žene bo .poskočen, močen dečko, prav tak kot ti... Prepričan sem, ako boš o tem povedal župniku, bo zelo hud na ženske, kajti to ni nič drugega kot praznoverje!« Poli je prekinil ta neprijetni razgovor; stekel je, lajajoč po nasipu navzdol, grebel s tacami v zemljo pritajeno in nervozno cvileč ter kmalu na to privlekel iz zemlje krta. Držeč živalico v gobcu je strahovito stresal z gla- vo, potem pa je mahajoč z repom' prišel in jo položil svojemu gospodarju pred noge. Ta je vtaknil krta v svojo torbo, pobožal psa po glavi in dostavil smehljaje: »Tega se je tudi držalo pokopališče na njegovi zadnjici, Mereyntje ... toda ni bil ljubi Bog, ki ga je vlekel k sebi! »Nee,« se je smejal Mereyntje, »Poli je bolj podoben vragu v peklu.« Tiho sta hodila precej časa drug poleg drugega. Bil je lep poletni dan. Nebo je bilo nekoliko oblačno, zapihal pa je veter, ki je počasi razganjal oblake. Prikazovale so se modre line. Ozračje se je izčistilo. Vrste dreves v ozadju pokrajine so se ostro odražale na obzorju. Predno sta prijatelja zavila na poljsko stezo, ki je vodila čez trate in nasip k reki,^sta počivala na pobočju nasipa. Mereyntje je ležal na hrbtu in strmel v nebo. Oči na pol zaprte, je pozorno gledal v višave. Na njegovem obrazu se je odražalo napeto pričakovanje. Divji lovec je sedel poleg njega in je, zatopljen v misli, žvečil travnato bilko. Cez nekaj časa je pogledal v okrogli obrazek, iz katerega so gledale sanjave oči in je vprašal kar naravnost: »Kam pa gledaš tako napeto, Mereyntje?« Ne da bi okrenil oči, je odgovoril fantič: »Glej, oblaki se tako nalahko razmjkajo, ali vidiš?... in potem se izza njih pokaže čista modrina... Tako globoko lahko gledaš, Vrč, globoko ... tako daleč, daleč za oblaki, tam so vendar nebesa, kjer je naš ljubi Bog s svojimi angelčki in vsemi svetniki, ali ne?«... Glej, ko se tako nenadoma prikažejo ta globoka modra polja, potem se mi vedno zdi. da bi jih enkrat še lahko videl... Kaj misliš, Vrč. da bi to ne bilo mogoče?« Zamišljeno in z nasmehom je zrl Vrč nekaj časa pred se, nato pa je rekel previdno: »Saj vendar pravijo, da ljudje ne morejo videti Boga?« »Da, toda vendar se najdejo tudi taki, ki so ga videli,« dostavi Mereyntje hitro. »To nam je pravil gospod župnik. Sveti Anton Padovanski in Frančišek Asiški, ki je ptičkom pridigal, sta oba videla ljubega Boga. Pa so še drugi, samo, da sem njihova imena pozabil.« Trenutek je pomislil in potemi dodal: »Da, toda to so bili svetniki... mislim, da mora človek sam biti svetnik, ako hoče videti Boga; ali ne, Vrč? Kaj misliš?« Vrč je bil že zopet zatopljen sam vase, sko-mizgnil je z rameni in ni odgovoril. Sedaj se je spomnil Mereyntje, da ima opravka z nevernikom, nekoliko razdražen je vzkipel: »Ah, kaj ti!... ti si vendar brezverec in zato tudi tega ne moreš vedeti.. • Mati pravi, da si obžalovanja vreden. Ali veš?« »Da, da, vem, Mereyntje... že veni,« je odvrnil Vrč, mislil pa je na nekaj čisto drugega kot pa njegov mali prijatelj, in njegovo srce je bilo zagrenjeno. V mislih je bil pri Janeeki^ki je bila še vedno tako nedostopna in je hodila s holandskim graničarjem, katerega je čutil na vsakem koraku ko je blodil po polju, in ki ga je hotel dobiti v pest, pa naj stane kar hoče... Zrl je na Mereyntjeja in mislil, kakšno neki bo njegovo življenje ... Cez dvajset let bo tudi ta dečko mislil na kaj drugega in mu ne bo prišlo več na um, da bi zrl skozi oblake v nebo! ... (Dalle prihodnjič) 7s ftašiU Ucaiev Trbovlje Pristavljali so piskerček. Zadnjič so pri nas v Trbovljah neki ljudje, ki jim je vsaka razredna organizacija in delavsko društvo premalo revolucijonarno, pobirali po Trbovljah za venec in depuitacijo nekomu, ki so ga slovenski klerikalci proglasili za narodnega mučenika. Zanimivo je nadalje, da so se pri tem angažirali ljudje, ki jim svetovna revolucija prepočasi napreduje, ki povsod pripovedujejo o izdajalstvu nad proletariatom, in ki smatrajo vsakega delavskega zaupnika in funkcionarja za cokljo, da ne more priti do akcije proletarskih mas. — Ti ljudje so tako na kraju s svojo taktiko, da iščejo zaveznike proti lastnemu sebi. — Klofuto, ki jim je jo prilepil zadnjič »Slovenec« v nekem uvodnem članku, s,o spravili v žep in so se za njo zahvalili s pobiranjem za venec in de.putacijo na pogreb ob asistenci 130tih duhovnikov. Ljudje, ki so s svojo proletarsko mioralo tako globoko padli, pač nimajo pravice dajati komurkoli naukov, tem manj še koga smatrati za tako neznačajnega, kakor so sami, S svojo politiko in taktiko so pa prišli tako daleč, da jim ostane samo še pristavljanje piskerčka. Ta prilika se jim je zopet nudila v odprtem boju dveh meščanskih strank in so se je točno poslu-žili. Zagorje ob Savi Smrt s. Jožeta Miklavčiča V torek, dne 15. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku is. Miklavčiča Jožeta. — Pokojni je bil zaposlen kot zidarski pomočnik v kemični tovarni v Hrastniku. Po hudem neurju, ki je divjalo v soboto v Hrastniku, je dobil nalog, da popravi razdrto streho tovarne. Pri tem poslu se je vlomilo pod njim leseno ogrodje strehe, padel je v globino in se smrtno ponesrečil. Kako priljubljen je Ibil pokojni pri delavstvu in ostalih slojih, je pokazal njegov veličastni pogreb, katerega se je tudi hra-stniško delavstvo s svojo godbo in pevskim odsekom »Vzajemnosti« udeležilo v zelo o-bilnem številu. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega v izbranih besedah s. Taufer, na kar so mu hrastniški in zagorski delavski pevci odpeli zadnje slovo. In poklonil se je rdeči prapor nad mrtvim truplom sodruga, ki ga je v življenju tako ljubil. Rdeči nagelj je povesil tožno svojo glavo in padel ovenel na krsto. Dragi Jože! Mi vsi, ki smo Te spremili na Tvoji poslednji poti, Ti želimo mirno »Panje v hladni zemlji, Tvojim starišem, bratom, sestram in ostalim'sorodnikom pa naše najgiobokejše sožalje! S, Pavel Vodiškar umrl. V sredo, dne 9. junija je v splošni bolnici v Ljubljani umrl rudar s. P. Vodiškar. — Bil je poslan na operacijo radi kile, nastopile so pa komplikacije, katerim je podlegel. Pokojnika so prepeljali iz Ljubljane na njegov dom, katerega si je pred kratkim zgradil. Star je bil 45 let. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. S. Vodiškar je bil edten izmed onih delavcev, ki ni nikdar škodoval svojim sodelavcem, vedno pa je rad pomagal, bil je vzoren funkcijonar del. organizacij ter zvest naročnik »Delavske Politike« in kulturne revije »Vzajemne Svobode«. Njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pri vseh slojih. Na čelu sprevoda so nosili tudi venec »Zveze rudarjev Jugoslavije«, katere zvest član in funkcijonar je bil. Na grobu se je od njega poslovilo več govornikov. S posebno izbranimi besedami se je poslovil s. Pliberšek iz Trbovelj, zbor »Vzajemnosti« Pa mu je zapel zadnje »Slovo«. Tudi rudarska godba se je udeležila pogreba, ni Pa igrala v sprevodu. Zagrnila je zemlja s, Pavla Vodiškarja, ki smo ga spoštovali in ljubili. Naj mu bo ohranjen časten spomin! Njegovi družini naše globoko sožalje. Predavanje priredi »Vzajemnost« I. v nedeljo, dne 20. junija ob pol 10. uri dop. v dvorani Konzumnega društva rudarjev. — edaval bo o odnosih kulture do delavstva nje* b V ogledalu Kako se bijejo sami sebe po zobeh. »Slovenec« (št. 153) odgovarja Kocbeku, ki je v »Dom in svetu« napisal resnico o krivdi cerkve na španskih razmerah. V odgovoru čitamo, kako je španska ljudska fronta z nasiljem in potvorbo volilnih rezultatov prišla na površje, O tem debatirati s »Slovencem« 6i bilo odveč. Zanimivo pri tem je, da je »Slovenec« proti temu, da vznikne vlada, ki se pri svojem' delu opira na parlament, izvoljen z nasiljem in potvorbo .ljudske volje, namesto, da bi ga razgnala in dala ljudstvu pravico svobodne odločbe. Zlasti grdo se mu zdi, ako kdo tako vlado in taksen parlament zagovarja, proslavlja in takim ljudskim zastopnikom podaljšuje mandat. Kakor vidimo, »Slovenec« čisto natanko ve, kaj je Španiji in španskemu ljudstvu potrebno. Na samega cesarja se sklicujejo. Vneti pristaši bojujoče se cerkve so ob priliki obiska Živkoviča v Ljubljani, Mariboru in Celju pobijali šipe itd. Človek bi rekel, da je stvar za obsodbo, ni. V št. 34 »Sloven* skega doma« z dne 14. junija čitamo v članku: »V spomin na majsko deklaracijo. V Istri: Ravno v času bivanja cesarja v Pazinu (to je vse važno za majsko dieklaracijo, kaj ne?) so pa kmečke žene iz okolice pobile okna na okrajnem glavarstvu in občinskem načelstvu zaradi naredbe pri občinski aprovi-zaciji od strani države. Ko so vladarju povedali, se je nasmejal prav od srca ter omenil: »Ko sem bil star šestnajst let, sem tudi rad razbijal okna!« — Sedaj pa veste, ljudje božji, kar po cesarsko naprej! Tiskovni sklad Celje: Nabiralna pola s. Novaka Ivana Din 167.50. Brežice: Menton Jože Din 50.—. Sladki vrh: Pezdiček Rudolf Din 200. Gu-štanj: Mezner Bogomir Din 2. Ljubljana: Neimenovani Din 50.—. Iskrena hvala! Posnemajte! 600.000 ameriSkih rudarjev pred stavka za priznanje organizacije V Chicagu se je vršilo veliko zborovanje rudarjev in delegatov iz raznih premogovnih revirjev. Na zborovanju so sklenili, da stopi v solidarnostno stavko 600.000 rudarjev, ako jekleni trust ne prizna industrijske organizacije železarskih delavcev, kot edino upravičene zastopnice delavskih interesov. ZAHVALA. Vsem, ki so nas ob prerani in bridki izgubi dragega soproga in očeta PAVLA VODIŠKARJA tolažili in z nami sočustvovali ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, se tem potom najlepše zahvaljujemo. Posebno pa vsemi .darovalcem vencev in cvetja, »Delavskemu podpornemu društvu«, podr. ZRJ., upravi občine Hrastnik-Dol, pevcem »Vzajemnosti I.« za žalostinke ter govornikom za poslovilne 'besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena in otroci. Nsjasa. ihto caM yBpe,UHO ribv. Kpa-CTHny BpaTynia, Te ce 3axBaa.yje*» Aa je oaycTa^a o.a Ty»6e. IleTap C. riaHah »■■■■■■■■■■■■ „«r Oset ROM pod Urbanom nad Kamnico nova Izletniška gostilna, lastna sortirana vina» topla in mrzla jedila, pivo, brezalkoholne pijače, sobe za letoviščarje. ■■■■■■■■■■■■■■ Povsod gre glas B- hansus zlatar, Kranj je za nas/ j taht »v a|l« tmllil Za konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiske: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.