Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Dta.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326.	SM.	nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega zna-
Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica —	sta,'e	beseda	Din	1.	.	V	oglasnem	delu	stane	petitna	enostolpna	vrsta
Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo.	Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša
Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.	mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 49	Maribor,	sobota,	dne	19.	junija	1937	Leto	XII
Španska konferenca
Socialistične delavske internacionale in komunistične internacionale
Po bombardiranju španskega mesta Almerije s strani nemške vojne mornarice sta socialistična in komunistična stranka v Španiji poslali brzojav Socialistični delavski internacionali v Bruselj in komunistični internacionali v Moskvo, v katerem pozivata, da naj se obe internacionali dogovorita glede skupnega nastopa proti fašistični intervenciji v Španiji.
Tajnik komunistične internacionale Dimitrov je poslal predsedniku Socialistične internacionale s. L. de Brouckerju brzojav, da naj se sestane mešani odbor obeh internacional za izmeno misli o španskem vprašanju.
Potem ko je tajništvo SDI vprašalo člane izvršnega odbora za mnenje, je s. de Brouckere 14. t. m. sporočil v Moskvo, da naj določi kraj sestanka in imenuje svoje delegate.
Velik tovorni kolodvor je zgorel
9. junija v Halle a. d. Saale v Nemčiji. Požar je uničil poslopje, ki je merilo 25.000 kvadr. metrov in 300 vagonov bencina, kislin in drugega blaga. Pravijo, da gre za sabotažo, čeprav je ves narod za Hitlerja.
Blumova vlada v boju s
kapitalisti
Vlada zahteva obsežna pooblastila, da bo lahko zgrabila špekulante
Proti Blumovi vladi ljudske fronte so se v Franciji strnile vse reakcionarne sile. Boj pa se ne vrši javno. ampak za kulisami: v bankah in na borzah. Tistih dvesto francoskih družin, ki so vladale v narodni banki in bile faktični gospodar Francije, so na delu proti Blumu, ki se je drznil pahniti gospodo s prestola in posaditi nanj vlado ljudstva.
Vlada je po uvedbi socialnih reform uvedla pavzo, da bi med tem izvedla velike in nujne reforme francoskega narodnega, v prvi vrsti finančnega gospodarstva, katerega je treba spraviti v sklad z ljudskim političnim in socialnim kurzom v državi.
Velika finančna reforma v Franciji je že davno potrebna. Kapitalistične vlade jo niso izvedle, ampak so samo krpale. Ljudska vlada, ki hoče postaviti državo na nove temelje, pa se s takim krpanjem ne mo-
re zadovoljiti, ako noče tvegati, da vse, kar si je ustvarila za cilj, propade — vsled pomanjkanja sredstev, ki je tako priljubljen izgovor vsake kapitalistične vlade, kadar gre za socialne reforme v prid širokimi ljudskim plastem.
Vlada je pripravljala nove gospodarske in finačne zakone. To so zavohali kapitalisti. Takoj so se zavedli nevarnosti, ki jim preti. Videli so, da Blumova vlada ne pozna šale v vprašanju socialnih reform, zato so takoj vedeli, da je tudi ne bo poznala v vprašanju finančnih reform.
Hiteli so, da preprečijo vladine načrte. Zopet je začela spekulacija proti franku in beg kapitala. Senat,
v	katerem ima reakcija svoje zatočišče, pa je s posebno resolucijo, v kateri opozarja vlado, naj zavre izvajanje socialnih reform, sprožil topovski strel, ki naj bi odnesel vlado.
Sovjetska Rusija v razvoju dogodkov
Kako mislijo o dosedanjih procesih v Moskvi in v inozemstvu?
Iz moskovskih uradnih poročil in poročil »Pravde« in »Izvesti«, je mogoče posneti to-le:
Tudi proces proti vojaškim kro-goms maršalu Tuhačevskemu in to-varišemi, kakor poznejšnja dva proti Zinovjevu in tovarišem, ter Rade-ku in tovarišem, spada v okvir očiščevalne akcije, s katero se hoče sovjetska vlada iznebiti vseh nezanesljivih in nezvestih elementov. Ljudski komisar za notranje zadeve (minister) Ježov vodi očiščevalno akcijo energično, brezobzirno in neusmiljeno. Četudi so bili v procesu obsojeni visoki častniki sovjetske armade, kot je bil namestnik vrhovnega poveljnika Vorošilova, Tuha-čevski in več generalov, ki so bili poveljniki v vojaških okrožjih na za-padni meji, proti Poljski in Rumu-niji. se trdi, da moč sovjetske armade ni trpela in da je s temi procesi Sovjetska unija očistila svojo upravo in j0 konsolidirala.
General Vorošilov je v dnevnem povelju na armado označil maršala 1 uhacevskega kot vohuna in zarotnika, ki je hotel izročiti Nemčiji Ukrajino.
V	Evropi moramo razločevati pri komentiranju dogodkov v Rusiji dvojno vrsto javnega mnenja: nemško fašistično, ki ga deli vsa fašizmu prijazna reakcija, ki pod krinko boja proti komunizmu hoče obenem delitev Sovjetske Rusije, ter demokratično.
Fašizem vidi v sedanjih dogodkih pričetek zaželjenega razpadel Sovjetske Rusije. Zato hoče položaj izrabiti. Predvsem se trudi, da preplaši države, ki imajo vojaške zveze z Rusijo (Francijo in Čehoslova-ško), s pripovedovanjem, da je ruska armada postala zaveznik brez pomena. Od razdvojitve zaveznikov si obeta koncesije na zapadli in v
srednji Evropi, obenem pa prosto roko za akcijo proti Rusiji.
Demokratično javno mnenje je nad dogodki presenečeno in smatra, da ima čiščenje v Rusiji politič-
ni značaj, ter da so tudi za zadnji proces bili merodajni politični, ne pa vojaški oziri. t. j. nasprotstvo med politično linijo Stalina in Trockega.
-///-
Nadaljne aretacije v Rušili
V	zvezi z odkritjem špijonaže maršala Tuhačevskega so bili naknadno aretirani: brat ljudskega komisarja za promet Mihael Kagano-vič, poprejšnji poslanik v Tokiju Ju-renjev, ki je bil določen, da postane poslanik v Berlinu in bivši poslanik v Ankari (Turčija) Karahan.
Odstavljen pa je bil ljudski ko-
misar (minister) za zunanjo trgovino Rosengolz.
Razen tega so oblasti prijele in zaprle veliko število nekoč znanih komunističnih prvakov iz raznih evropskih držav. Preko 200 inozem'-skih športnih učiteljev, ki so vodili že več let telesno vzgojno delo, je bilo izgnanih.
Socialistična Javnost o Rusiji
„Le Populaire“ o dogodkih V RUSIJI
Organ socialistične stranke »Le Populaire« v Franciji piše: »Ni potrebno opisovati zaprepaščenja, ki so ga vzbudile obsodbe v vsem svetu... da je — ako je obtožba točna — večina poveljstev in organizacijskih mest v rdeči armadi bila dolga leta v rokah plačanih agentov tuje države (Nemčije)... V zgodovini meščanskih in revolucijskih vojn so se gotovo dogodili slučaji izdajstva s strani višjih častnikov; toda Rusija se od 1. 1920 dalje ne nahaja več v vojnem stanju, izdajalci od danes pa so baš v tragičnih letih služili domovini.«
Socialistični listi v (SR o Rusiji
Socialistični tisk v Čehoslovaški republiki piše:
»Proces nam razodeva nezaslišano moralno propast, ki se je zajedla globoko v življenje komunističnega gibanja. Ne rečemo tega, ker bi bili nasprotniki gigantskega poizkusa, ki ga je podvzela Sovjetska
Unija, da zgradi socialistično gospodarstvo. Ako o tem govorimo, potem1 zato, ker smatramo socialisti rusko revolucijo za enega največjih dogodkov v svetovni zgodovini zadnjih sto let, leta in leta že zasledujemo pozorno in z največjim zanimanjem razvoj v ogromni drža-
vi	na vzhodu in s skrbjo opazujemo, kam bo krenila ladja, ki jo krmari Stalin. — Socialni demokrati morajo imeti pogum povedati, da je njihovo stališče v boju za demokracijo in njihova vera v svobodo bila pravilna, in da bo ostala pravilna tudi v bodoče. Kljub pomanjkljivostim, ki so lastne nekaterim demokratičnim državam na svetu, kljub slabim izkušnjami, ki jih imamo v demokratičnih državah ■ z upravo, kljub dnevnim bojem za pravice delovnega ljudstva proti nazadnjaštvu, ozkogrudnosti in razrednemu duhu meščanstva — se dviga demokracija visoko nad vsemi drugimi oblikami vladavine, vsled njene nravne sile, človečnosti, svobode, pravičnosti in dostojnosti... Demokracija je politična forma človečnosti.«
Kot na povelje je pričelo bevskati kupljeno pariško časopisje o katastrofalnem stanju državnih financ in bankrotstvu finančne politike Blu-move vlade, ki da je privedla državo na rob propada.
Vlada se je radi tega odločila za nujne ukrepe.
Namesto finačnih zakonov, ki bi jih parlament lahko v miru predelal, je na izzivanje kapitalistov odgovorila z zahtevo po izrednih pooblastilih.
S 346 proti 247 glasovi je izglasoval parlament zahtevana pooblastila, ki jih bo vlada izrabila za uvedbo kontrole nad bankami, pre-prečenje odnašanja denarja v inozemstvo in novo obdavčenje dohodkov nad 60.000 frankov letno. Skrbno pa bo vlada gledala, da se čimbolj izogne nalaganju konzumnih davkov.
Finančni minister Auriol je izjavil, da ako nameravajo kapitalisti vlado zadaviti, to ne bo šlo brez boja. S tem je samo podčrtal izjavo glavnega tajnika strokovnih organizacij Jouhauxa, ki je pred dvemi tedni dejal: »Francoski narod ne bo dovolil, da bo vlada, ki ji je izročil oblast, postala žrtev zakulisnih intrig !«
*
Odločnost francoske vlade je zmešala račune domači reakciij in njeni inozemski posestrimi, ki ploska francoskim kapitalistom in z do-padenjem gleda, kako petični »patri joti«, s spekulacijami uničujejo državo, kjer so si nagrabili premoženje. Nalašč zamolče ti reakcionarji, da so francoske finance v neredu, ker gre 50 odstotkov državnega proračuna za kritje vojnih dolgov, ker Francija ni bila toliko brezvestna, da bi bila ogoljufala lastno prebivalstvo in inozemstvo, kot so to storile fašistične države, ki so se dolgov rešile z inflacijo in pa na ta način, da enostavno nobenih dolgov ne vračajo. Razen tega gre letno 12 milijard frankov za novo oboroževanje pred fašizmom.
Klerikalno - kapitalistični tisk je tudi doslej vedno poročal, da komunisti žagajo Bluma. (Sicer komunistov ne mara, kot zavezniki proti Blumu pa bi bili reakciji dobrodošli.) Sedaj so komunisti glasovali za izredna pooblastila. Razočarana vzklika sedaj klerikalna gospoda: komunisti so rešili Bluma. Pa ni res. Tudi brez komunistov znaša Blumova večina 30 glasov. Toda nekaj je treba reči, da se nahujska javnost proti Blumu!
Francosko delavstvo, pa tudi mali kmetje in malomeščani vedo kaj jim preti, ako pade Blumova vlada in se povrne na krmilo osvete željna reakcija. Blumova vlada ima v parlamentu večino in je tam ne more nihče oboriti.
• - » r- l 1/1 I
Sestra Lenina, Marija Iljična Uljanova je umrla v Moskvi, kjer so jo vpepelili z velikimi častmi.
.,..4? r
Stran 2
Junaška obramba Bilbaja
Franco se je s prezgodnjimi poročili o zavzetju Bilbaja zopet enkrat blamiral
Krvavi boji za posest Bilbaja se vodijo že nad dva meseca in pol. V odločilni stadij pa so stopili ti boji šele zadnja dva tedna. Nacisti so v teh dveh in pol mesecih napredovali na fronti od približno 50 km' vsega skupaj kakšnih 40 km v globino. Vsak najmanjši uspeh so plačali z dragocenimi žrtvami na ljudeh in materijalu. In še bi bili najbrž odbiti, ako bi ne bila na njihovi strani premoč v letalih.
Zadnje dni se bijejo boji v okolici mesta. Franco je bil že v počet-ku tedna razglasil po radiju, da so njegove čete vkorakale v Bilbajo. Izkazalo se je pa, da se je zopet enkrat vrezal, kot 7. novembra 1936 pred Madridom. Blebetavi radio-ge-neral Ouiepo de Liano je poročal, da se je v mestu predalo 8000 baskovskih vojakov z generalnim štabom vred in da je mesto že očiščeno vladinih čet, na hišah pa da že vise bele zastave v znak predaje.
Sedaj pa počasi prihaja na dan, da so Francovci sicer napredovali v smeri proti mestu, toda so še vedno par kilometrov oddaljeni od njega, ker Baski drže zasedene višine za-padno nad mestom, mesto samo in predmestja.
Jezen nad neuspehom, strelja Franco s topovi v Bilbajo in nezmi-selno ruši zgradbe. Ker se je pač zarekel, da hoče baskovsko pokrajino uničiti in Baske iztrebiti. V svet poroča Franco, da strelja v mesto, ker hoče ustrahovati anarhiste, ki da prigovarjajo prebivalstvu, naj bi branilo vsako hišo posebej. To opravičevanje je smešno, ker Franco še niti ni mogel poskusiti priti v mesto, da bi vedel, kaj tamkaj nameravajo anarhisti.
Zelo zanimiva je tudi tolažba ra-dio-generala de Liana, ki pravi, naj nacistična javnost potrpi, ker da bo Francova vojska vkorakala v Bilbajo — seveda s Francom na čelu — čim bo dano povelje. S tem poveljem pa je hudo težka zadeva, ker ga ni mogoče dati, dokler je mesto v posesti Baskov.
Kako priljubljen je general Franco med Baski kaže dejstvo, da so vse vasi, ki so jih zavzeli nacisti, prazne, ker prebivalstvo ni hotelo počakati na prihod »odrešitelja«.
Usoda Bilbaja je sicer najbrž odločena, kljub temu pa je prav, da se osvetli v pravi luči zmagovita poročila nacistov in pripovedke o deset-tisočih vjetih, o belih zastavah, o vkorakanju s Francom' na čelu.
Aktivnost vladinega letalstva
Te dni je zračno brodovje valen-cijske vlade bombardiralo vojašnice v Huesci in železniško progo proti Saragossi. V Saragossi so^ vladini bombarderji razdejali letališče in lope za vojna letala. Razen tega so vladina letala bombardirala sovražno fronto na odseku Saragossa— Huesca.
NevmeSavanJe
Vladina poročevalska služba Fa-bra javlja, da je vse govoričenje o nevmešavanju navadno slepilo za svetovno javnost V resnici sta Italija in Nemčija povečali vojne dobave za Franca zlasti preko portugalske meje. Orožje dovažajo tudi v pristanišča, ki so v rokah nacistov deloma tuje vojne ladje, deloma pa španske trgovske ladje, ki so jih zasegli nacisti. Te ladje vozijo pod nemško ali italijansko zastavo in šele 10 milj od brega iztaknejo špansko.
Francova moč — in Molova smrt
Vesti o smrti generala Mole trdijo, da je general Mola postal žrtev atentata. V letalu je bil skrit peklenski stroj, ki je med letom- eksplodiral in uničil letalo in potnike. Mola je bil baje v najboljših odno-šajih z Berlinom in Berlin ga je tudi hotel imeti za predsednika burgoške vlade. Da bi to mesto čim lažje zahteval zase, je po navodilih Berlina vodil ofenzivo proti Bilbaju. Po zavzetju mesta bi se bila izvršila iz-
prememba v burgoški vladi in pozneje bi se mu moral umakniti Franco sam, ki je radi svoje nesposobnosti zaigral simpatije v Berlinu in Rimu. To daje namig, od katere strani je utegnil biti izvršen atentat na Mola.
Ne verujejo v Francovo zmago
Nemški vojaški listi se izražajo zelo dvomljivo o možnosti vojaške zmage generala Franca. Nacionalisti imajo zasedeno ozemlje, na katerem je 13 milijonov prebivalcev, od teh je 5 milijonov za obrambo sposobnih. toda le 400.000 jih je pod orožjem. Med njimi je 100.000 prostovoljcev, karlistov, iz pokrajin ob Biskajskem zalivu, 120.000 falangistov (fašistov) in 200.000 rekrutov, ki pa še niso vsi za fronto sposobni; razep tega je na strani nacistov še 60 tisoč Italijanov in Nemcev. Kljub tej številčni moči, pa pravijo vojaški strokovnjaki, da Franco ne more zmagati.
Ofenziva pri Huesci
na aragonski fronti s ciljem proti Saragossi napreduje. Republikanske čete so zavzele vasi Cilimasa, Lallomo, De Los Martinos in Toras. Prodiranje se nadaljuje.
Bombe na italijansko tihotapsko ladjo
Vladina letala so v španskih vodah z bombami hudo poškodovala italijansko tihotapsko ladjo z orožjem »Madar«, da se je morala zateči v Gibraltar.
Dotna Ut fta si/eiu
Zavarovanje delavstva pri poljedelskih strojev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja posestnike, da plačajo dolžne zavarovalne prispevke za zavarovanju zavezane delavce pri poljedelskih strojih. Doslej izdani plačilni nalogi so pravomočni in so pritožbe proti tem plačilnim nalogom odveč. Urad pa teh prispevkov ne more odpisati ali zbrisati. Novih prispevkov za bodočih 5 let pa urad ne bo predpisoval onim, ki nimajo strojev z nad 15 kotij-skih sil in onim, ki stroje rabijo le za lastno poraboi, ker je kraljevska banska uprava prevzela plačilo zavarovalnih prispevkov mesto lastnikov
strojev. Zavarovani pa bodo v bodoče poleg delavcev pri strojih tudi gospodarji sami; otroci do 14. leta starosti niso zavarovani.
V	savski banovini preganjajo tihotapce. Tihotapstvo se širi po vsej državi. Po mnenju oblasti je samo v savski banovini 40.000 tihotapcev. Vzrok temu je, ker se tihotapstvo obnese, še bolj pa, ker ljudje sicer ne morejo dobiti zaslužka. Dajte ljudem kruha! Tihotapstvo verižnikov je pa druga stvar, ki naj oblast gleda nanjo.
Celo na Ogrskem vpoštevajo socialno - demokratično stranko. Na
Ogrskem pripravljajo zakon o raz-
Konferenca Male antante na Donavi
V Kladovu na Dunavu so se sestali 17. t. mi. ministrski predsedniki Čehoslovaške, Rumunije in Jugoslavije. V uradni objavi se ponovno po-vdarja solidarnost držav Male antante.
Socialistični poslanec je izginil
V	Gdansku ga je policija zaprla in
ga ni več
V Gdansku so fašisti, ki žele, da se priključi Nemčiji, uvedli diktaturo. Mesto je pravzaprav poljsko in pod mednarodnim komisarjatom. Fašiste vse to ne briga nič.
Tam so odgnali v varnostni za-kor socialističnega poslanca Vich-manna. Sedaj pa trdi policija, da ga je po treh dneh izpustila iz zapora. Domov ga ni bilo in tudi prijatelji ne vedo o njem nič. Po nekih vesteh so1 ga dne 25. m. m. vtihotapili v Nemčijo, kjer ga čaka usoda socialističnih ujetnikov.
O	tem pa listi, ki (kakor rajhov-ski tisk), smatrajo obrambno akcijo legalne španske vlade za zločin, zlasti, ako stopi na prste nemškim fašistom, ki se vtikajo v španske zadeve, molče.
širjenju pooblastil za upravnika države. Predsednik vlade dr. Daranyi je povabil vse stranke, da jim pojasni načrt, češ, da ni prejudic za volilno reformo ali pravice volilcev. Od soc. demokratov je povabil poslanca Farkaša in Buchingerja ter tajnika stranke Monusa, da mu povedo mnenje stranke o načrtu zakona. Zakon bo predložen zbornici.
Kako izgleda velika italijanska zmaga nad Abesinci? Uradna italijanska poročila o vojnem plenu v Abesiniji v času od 5. oktobra 1935 do 25. maja 1937 povedo, da so Italijani dobili v roke: 220.814 pušk, 1542 pištol, 913 strojnic in strojnih pištol in 167 topov. Tako so bili oboroženi Abesinci v primeri z Italijani, ki so poslali proti njim cela bro-dovja letal in jih zasipali s strupenimi bombami. — Na Uaa.dd!^i?ii -c
Dunajski kolesarji niso naši kolesarji. Kot poroča JRZ časopisje, je dunajski občinski svet sklenil uvedbo posebnega davka na kolesa, ki ga pod »rdečo strahovlado« niso poznali. — Dunajski kolesarji so radi tega priredili pred magistratom veliko demonstracijo. Ker v Avstriji ni volitev, gospodje lahko nalagajo nove davke revnemu ljudstvu.
A. M. de Jong:
28
IZDAJA
Otroška leta Mereynt]eja Geysena
Olajšan ga je Mereyntje pogledal.
»Ali prav gotovo ni res. Vrč?«
»Seveda ne, tepček. Kako le naj te prismojene babince vedo, kakšne namene ima ljubi Bog... Tega vendar noben človek ne ve in te klepetulje prav gotovo tudi ne!«
Mereyntje je opazil, da je Vrč v resnici razjarjen; to ga je nekoliko pomirilo, toda popolnoma prepričan pa le ni bil. Ko sta že bila nekoliko iz vasi in hodila po nasipu, je začel še enkrat. Kajti kar se tiče dejanja in nehanja ljubega Boga se mu Vrč pa le ni zdel popolnoma merodajen.
»Toda Vrč... van Tilova je vendar imela sama takega otročička. Prav takega, ki ga je tudi vlekel naš ljubi Bog k sebi... In je umrl.«
Preplašeno je pogledal Goortu v obraz, toda divji lovec je prepričevalno odmajal s svojo od solnca ožgano glavo in rekel odločno :
»To vse skupaj so babje čenče, Mereyntje. Lahko rečejo kaj takega, kadar je otrok že umrl. Le počakaj: boš že videl, otrok Boterseve žene bo .poskočen, močen dečko, prav tak kot ti... Prepričan sem, ako boš o tem povedal župniku, bo zelo hud na ženske, kajti to ni nič drugega kot praznoverje!« Poli je prekinil ta neprijetni razgovor; stekel je, lajajoč po nasipu navzdol, grebel s tacami v zemljo pritajeno in nervozno cvileč ter kmalu na to privlekel iz zemlje krta. Držeč živalico v gobcu je strahovito stresal z gla-
vo, potem pa je mahajoč z repom' prišel in jo položil svojemu gospodarju pred noge. Ta je vtaknil krta v svojo torbo, pobožal psa po glavi in dostavil smehljaje: »Tega se je tudi držalo pokopališče na njegovi zadnjici, Mereyntje ... toda ni bil ljubi Bog, ki ga je vlekel k sebi!
»Nee,« se je smejal Mereyntje, »Poli je bolj podoben vragu v peklu.«
Tiho sta hodila precej časa drug poleg drugega. Bil je lep poletni dan. Nebo je bilo nekoliko oblačno, zapihal pa je veter, ki je počasi razganjal oblake. Prikazovale so se modre line. Ozračje se je izčistilo. Vrste dreves v ozadju pokrajine so se ostro odražale na obzorju.
Predno sta prijatelja zavila na poljsko stezo, ki je vodila čez trate in nasip k reki,^sta počivala na pobočju nasipa. Mereyntje je ležal na hrbtu in strmel v nebo. Oči na pol zaprte, je pozorno gledal v višave. Na njegovem obrazu se je odražalo napeto pričakovanje. Divji lovec je sedel poleg njega in je, zatopljen v misli, žvečil travnato bilko. Cez nekaj časa je pogledal v okrogli obrazek, iz katerega so gledale sanjave oči in je vprašal kar naravnost:
»Kam pa gledaš tako napeto, Mereyntje?«
Ne da bi okrenil oči, je odgovoril fantič: »Glej, oblaki se tako nalahko razmjkajo, ali vidiš?... in potem se izza njih pokaže čista modrina... Tako globoko lahko gledaš, Vrč, globoko ... tako daleč, daleč za oblaki, tam so vendar nebesa, kjer je naš ljubi Bog s svojimi angelčki in vsemi svetniki, ali ne?«... Glej, ko se tako nenadoma prikažejo ta globoka modra polja, potem se mi vedno zdi. da bi jih enkrat še lahko videl... Kaj misliš, Vrč. da bi to ne bilo mogoče?«
Zamišljeno in z nasmehom je zrl Vrč nekaj časa pred se, nato pa je rekel previdno:
»Saj vendar pravijo, da ljudje ne morejo videti Boga?«
»Da, toda vendar se najdejo tudi taki, ki so ga videli,« dostavi Mereyntje hitro. »To nam je pravil gospod župnik. Sveti Anton Padovanski in Frančišek Asiški, ki je ptičkom pridigal, sta oba videla ljubega Boga. Pa so še drugi, samo, da sem njihova imena pozabil.«
Trenutek je pomislil in potemi dodal:
»Da, toda to so bili svetniki... mislim, da mora človek sam biti svetnik, ako hoče videti Boga; ali ne, Vrč? Kaj misliš?«
Vrč je bil že zopet zatopljen sam vase, sko-mizgnil je z rameni in ni odgovoril. Sedaj se je spomnil Mereyntje, da ima opravka z nevernikom, nekoliko razdražen je vzkipel:
»Ah, kaj ti!... ti si vendar brezverec in zato tudi tega ne moreš vedeti.. • Mati pravi, da si obžalovanja vreden. Ali veš?«
»Da, da, vem, Mereyntje... že veni,« je odvrnil Vrč, mislil pa je na nekaj čisto drugega kot pa njegov mali prijatelj, in njegovo srce je bilo zagrenjeno. V mislih je bil pri Janeeki^ki je bila še vedno tako nedostopna in je hodila s holandskim graničarjem, katerega je čutil na vsakem koraku ko je blodil po polju, in ki ga je hotel dobiti v pest, pa naj stane kar hoče... Zrl je na Mereyntjeja in mislil, kakšno neki bo njegovo življenje ... Cez dvajset let bo tudi ta dečko mislil na kaj drugega in mu ne bo prišlo več na um, da bi zrl skozi oblake v nebo! ...
(Dalle prihodnjič)
7s ftašiU Ucaiev
Trbovlje
Pristavljali so piskerček. Zadnjič so pri nas v Trbovljah neki ljudje, ki jim je vsaka razredna organizacija in delavsko društvo premalo revolucijonarno, pobirali po Trbovljah za venec in depuitacijo nekomu, ki so ga slovenski klerikalci proglasili za narodnega mučenika. Zanimivo je nadalje, da so se pri tem angažirali ljudje, ki jim svetovna revolucija prepočasi napreduje, ki povsod pripovedujejo o izdajalstvu nad proletariatom, in ki smatrajo vsakega delavskega zaupnika in funkcionarja za cokljo, da ne more priti do akcije proletarskih mas. — Ti ljudje so tako na kraju s svojo taktiko, da iščejo zaveznike proti lastnemu sebi. — Klofuto, ki jim je jo prilepil zadnjič »Slovenec« v nekem uvodnem članku, s,o spravili v žep in so se za njo zahvalili s pobiranjem za venec in de.putacijo na pogreb ob asistenci 130tih duhovnikov. Ljudje, ki so s svojo proletarsko mioralo tako globoko padli, pač nimajo pravice dajati komurkoli naukov, tem manj še koga smatrati za tako neznačajnega, kakor so sami, S svojo politiko in taktiko so pa prišli tako daleč, da jim ostane samo še pristavljanje piskerčka. Ta prilika se jim je zopet nudila v odprtem boju dveh meščanskih strank in so se je točno poslu-žili.
Zagorje ob Savi Smrt s. Jožeta Miklavčiča
V	torek, dne 15. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku is. Miklavčiča Jožeta. — Pokojni je bil zaposlen kot zidarski pomočnik v kemični tovarni v Hrastniku. Po hudem neurju, ki je divjalo v soboto v Hrastniku, je dobil nalog, da popravi razdrto streho tovarne. Pri tem poslu se je vlomilo pod njim leseno ogrodje strehe, padel je v globino in se smrtno ponesrečil.
Kako priljubljen je Ibil pokojni pri delavstvu in ostalih slojih, je pokazal njegov veličastni pogreb, katerega se je tudi hra-stniško delavstvo s svojo godbo in pevskim odsekom »Vzajemnosti« udeležilo v zelo o-bilnem številu.
Ob odprtem grobu se je poslovil od njega v izbranih besedah s. Taufer, na kar so mu hrastniški in zagorski delavski pevci odpeli zadnje slovo. In poklonil se je rdeči prapor nad mrtvim truplom sodruga, ki ga je v življenju tako ljubil. Rdeči nagelj je povesil tožno svojo glavo in padel ovenel na krsto. Dragi Jože! Mi vsi, ki smo Te spremili na Tvoji poslednji poti, Ti želimo mirno »Panje v hladni zemlji, Tvojim starišem, bratom, sestram in ostalim'sorodnikom pa naše najgiobokejše sožalje!
S,	Pavel Vodiškar umrl. V sredo, dne 9. junija je v splošni bolnici v Ljubljani umrl rudar s. P. Vodiškar. — Bil je poslan na operacijo radi kile, nastopile so pa komplikacije, katerim je podlegel. Pokojnika so prepeljali iz Ljubljane na njegov dom, katerega si je pred kratkim zgradil. Star je bil 45 let. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. S. Vodiškar je bil edten izmed onih delavcev, ki ni nikdar škodoval svojim sodelavcem, vedno pa je rad pomagal, bil je vzoren funkcijonar del. organizacij ter zvest naročnik »Delavske Politike« in kulturne revije »Vzajemne Svobode«. Njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pri vseh slojih. Na čelu sprevoda so nosili tudi venec »Zveze rudarjev Jugoslavije«, katere zvest član in funkcijonar je bil. Na grobu se je od njega poslovilo več govornikov. S posebno izbranimi besedami se je poslovil s. Pliberšek iz Trbovelj, zbor »Vzajemnosti« Pa mu je zapel zadnje »Slovo«. Tudi rudarska godba se je udeležila pogreba, ni Pa igrala v sprevodu. Zagrnila je zemlja s, Pavla Vodiškarja, ki smo ga spoštovali in ljubili. Naj mu bo ohranjen časten spomin! Njegovi družini naše globoko sožalje.
Predavanje priredi »Vzajemnost« I. v nedeljo, dne 20. junija ob pol 10. uri dop. v dvorani Konzumnega društva rudarjev. — edaval bo o odnosih kulture do delavstva nje* b<f ^ink° Košak iz Ljubljane. Predava-DplaJ5 -Zel? xanimivo in je vstopnine prosto!
delavska mladina, naj nihče ne man,kat - Odbor.
Mežica
ne mara.
Takšnih odrešiteljev delastvo
Ko ,e svinčena družba v Mežici pozvala ne-kai svoph toplimčariev, da gredo v Kraljevo v topilnico priučit, tamkajšnje delavstvo, so se doticm pogajali z družbo da bodo imeli iste delovne Pogoie. kot Uh inia delavstvo v Mežici. Navzoč |e bil tudi predsednik »Narodne strokovne zveze«. Tia je pristal na podaljšanje delovnega časa pri pečeh in izjavil, da se pri tem še lahko kak »Ueber-schicht« napravi, a sam pa, da zraven ne gre. Ko so pa ootem pravi delavski zastopniki uredili zadevo v prid delavstva, so pa g- predsednik NSZ izjavili, da gredo zraven. Mislimo, da NSZ že ve, zakaj ima tak ugled Pri gotovih gospodih.
Jesenice
Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob pol 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) džungelski velefilm »Mladi orli«. Med dodatki tudi barvana Ša-Ta, domač kulturni film in zvočni tednik, bledi »Helena«.
Sirite nas list!
Maribor
Kdaj bo konec izigravanja banske naredbe o omejitvi nočnega dela v pekarnah!
Banska uredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah je v veljavi že od 15. maja t. 1. Kljub temu pa smatra veliko število mojstrov, da se jim na to naredbo ni treba ozirati in da jo smejo kršiti po mili volji. Ko so jih pomočniki s svojim sklepom opozorili na to, da bodo pričeli delati v zmislu naredbe, je to vzbudilo v taboru pekovskih mojstrov ogorčenje. Začeli so groziti pomočnikom z odpovedmi, jih silili k podpisovanju izjav proti naredlbi itd. O naredbi sami so se izražali nekateri tako žaljivo (za naredbo in naredbodavca), da tega na tem mestu ne moremo zapisati. Ko so pomočniki zahtevali pomoč nadzornih oblasti, so nastale težkoče, ker ni bilo od nikoder potrebnih direktiv, dasi o tem1 dovolj jasno govori ministrska naredba. Pomočniki so začeli s prijavami in protesti. Sestanke pomočnikov, ki so bili sklicani v svrtho ugotovitve dejanskega stanja in sklepanja o ukrepih proti onim, ki zavestno kršijo zakon, kateremu se vsak državljan mora pokoravati, so otežkočili. — Med tem so mojstri tekali okrog političnih prvakov.JRZ in jih rotili, da s svojimi intervencijami dosežejo ukinitev narebe. V tem oziru so dobili obljube, ki so jih le še bolj okorajžile. Le tako je mogoče, da sta si dva mojstra dovolila, vreči na cesto dva pomočnika, ki sta si usodila spoštovati banovo naredbo in delati, kot je ban predpisal. Ta nečuvena gesta je ostala do danes nekaznovana, dasti spada med dejanja, ki so kazniva tudi po kazenskem zakonu.
Prijave na mestnem načelstvu, ki je kot oblast 1. stopnje pristojna za kaznovanje
Volitve okrožnega odbora obrtnih združenj za oba mariborska sreza so se vršile v nedeljo, dne 13. t. m. Na čelu okrožnega obora je bil doslej od Zbornice za trgovino in obrt postavljeni komisar, stavbenik Lašič.
V	nedeljo pa je bil prvič od obstoja te institucije izvoljen odbor od delegatov združenj. Računski zaključek okrožnega odbora izkazuje velik primanjklaj. To pa radi tega, ker ta ustanova nima nobenih pravih dohodkov, razen tistih Din 10 letno od vsakega člana okrožnemu odboru podrejenih združenj. Med tem pa nekatera združenja tega prispevka sploh ne plačujejo. Zato je občni zbor sklenil, da odobri novi proračun samo pod pogojem, ako bo okrožni odbor fungiral kot instanca za polaganje izpitov in miu zbornica .obenem odstopi tistih Din 100 (od skupne takse preko Din 300), ki jih plača kandidat in jih je doslej pobirala zbornica ter pridržala zase. Obrtniki so ugotovili, da ima obstoj okrožnega odbora zmisel samo tedaj, iako bo res vršil funkcije, ki so mu s statutom priznane, sicer pa, da je nepotreben. Za predsednika je ibil izvoljen bivši mojster g. Novak.
Razbita okna. Pišejo nam: Tudi v okna »Dijaškega doma« v Prešernovi ulici je pri-
prekrškov naredbe, so dosegle že lepo število, ne da bi bil do danes en sam mojster radi tega kaznovan!
Te dni je šla posebna daputacija k pod-načelniku mestne občine, da se informira, kako merodajni mislijo glede funkcij, ki jih ima mestna občina kot oblast 1. stopnje v obrtnih zadevah.
G. podnačelnik je bil začuden češ, da ,ni vedel, da pomočniki zahtevajo izvajanje naredbe, ker da so ga mojstri informirali, da so pomočniki za nočno delo in d)a je on tako tudi obvestil g. bana. O tej izjavi ne kaže izgubljati besed, mogoče enkrat pozneje, ko bo primernejši čas zato.
Pomočniki so nato poslali g. banu protestno brzojavko, v kateri so tudi navedli uspeh svojega pogovora z g. podnačelnikom, Obenem se je te dni podala h g. banu posebna deputacija, da ga opozori na nevzdržno/st stanja, da se naredbe izdajajo, na debelo kršijo, državljani, ki se jim hočejo pokoravati pa preganjajo in mečejo na cesto. Take anarhije ne more trpeti nobena pravna država.
K zaključku naj omenim 3, da nimajo pekarne, ki so uvedle delo v zm< lu naredbe, nobenih pritožb in da lahko zmagujejo delo ter nudijo .ob 6. uri zjutraj vsem svojim odjemalcem sveže pecivo.
Vsa javnost naj podpre opravičeni boj pekovskih pomočnikov proti odpravi nočnega dela, ki je prava kulturna sramota 20, stoletja!
—III—
letelo zadnjič šest kamnov. S ceste se vidi razbita okna v neki sobi, kjer visi na steni, (s ceste dobro vidno) razpelo s križanim Kristusom.
Tragedija mladega dekleta, Brezposelna absolventka trgovskega tečaja 171etna A. N. je skušala napraviti konec svojemu življenju s skokom z brvi v Dravo. Revica je brez starišev in niti za en večer ni mogla najti prenočišča v mestu. Hotela je prenočiti na klopi v parku. Ni pa vedela, da smatrajo dandanes vsako žensko, ki jo nalete v nočnih urah v parku, za vlačugo. Stražnik jo je aretiral. Noč je iprebdela »Pri Grafu«, zjutraj pa je iz sramu sko^čila v Dravo. — Tak 3
Prireditev „Frohslnna(<
Delavsko pevsko društvo »Frohslnn«
priredi veliko poletno veselico v nedeljo, dne 20. junija t. 1. na vrtu gostilne Weber na Pobrežju z zelo pestrim sporedom. Igra godba železniških delavcev in uslužbencev (kapelnik g. M. Schonherr). — Odbor.
Delavski kolesarji, člani I. Del. kolesarskega osrednjega društva v Mariboru in podružnic v Studencih ter Pobrežju se v nedeljo, dne 20. t. m. korporativno udeleže prireditve »Frobsinna« na Pobrežju.
Tekstilni delavci pri Hutterju — dva dni dopusta
Na predlog delavskih zaupnikov, izvoljenih na listi »Splošne delavske zveze Jugoslavije« je prišlo do razgovora med zaupniki in lastnikom tekstilne tovarne gosp, Hutterjem glede dopusta za delavstvo, ki ga sicer kolektivna pogodba za tekstilne obrate v Sloveniji ne predvideva. Razgovor o tem vprašanju je bil zaključen z uspehom. Tovarna je pristala na to, da dobi vsak delavec in delavka dva dni dopusta. Dopust bo izrabilo delavstvo naenkrat in sicer 28, in 29. junija ter ta dva dneva tovarna ne bo obratovala.
To je za začetek gotovo zelo lepo in je
le želeti, da bi ta vzgled prodrl tudi v drugih tovarnah.
Zaupnikom, ki se tako brigajo za socialne pridobitve delavstva gre vse priznanje. To ipovdarjamo zlasti radi tega, ker so se zaupniki nacionalne organizacije posmehovali zaupnikom, ki so se obrnili na lastnika tovarne ,g. Hutterja radi razgovora o dopustu in že v naprej napovedovali neuspeh, tako, da niti niso šli k razpravi. Sedaj jim je stvar seveda neprijetna,
Tekstilno delavstvo, organiziraj se, da si boš pravico do dopusta priborilo tudi v kolektivni pogodbi!
Celje
Konferenca Krajevnega medstrokovnega odbora v Celju je preložena za nedoločen
čas.
Strokovna komisija Ljubljana.
Westen še nadalje izganja odpuščene delavce iz stanovanj. Te dni se izseii zopet 8 delavskih družin iz tkz. »Ledigheima« v Gaberju. Tudi največji zagovorniki kapitalizma so se lahko v soboto, dne 12. t. im. prepričali, da se kapitalist kruto maščuje celo nad najbolj nedolžnimi žrtvami, samo da jih lahko postavi za strašilo zaposlenim. Iz stanovanja je morala tudi Žvižajeva šestčlanska družina, katere član je težko na tuberkulozi bolan in je zato vsega usmiljenja vreden. Za to družino se je že večkrat za-
vzela tudi protituberkulozna liga. Ker stanovanja, če tudi hi ga lahko plačal, že radi bolezni in številnih otrok ne dobi, je dobil zatočišče pri svojih revnih stariših. Železnih src pa to ne gane, saj razmere in čas jim to dopuščajo. Kdaj bo konec preganjanja in krutega maščevanja ne vemo, prepričani pa smo, da, kar je še poštenega, je z nami, ter obsoja tako maščevanje!
Kino .METROPOL- Celje prinaša:
19., 20. junija: Največji šlager sezone ROSE MARIE. V glavni vlogi Jeanette McDonald in Nelson Eddie. — 21. in 22. junija: Najlepši francoski film MATI. — V soboto ob 14.30 in nedeljo ob 10. in 14. uri matineja: KEN IN KONJ TARZAN.
Ali tudi Ti
dolguješ naročnino za „Delavsko Politiko44 ?
Ako si med tistimi zamudniki, potem uvažuj:
samo poštnina za vsak opomin stane upravo Din ISO, zato ne bomo več pošiljali opominov. Vsak kdor prejme položnico, naj takoj nakaže naročnino ali pa jo poravna pri poverjeniku! Kdor bo z naročnino v zaostanku, mu bomo brez predhodnega obvestila takoj ustavili dostavljanje našega lista'
Ptuj
Smrtna kosa. Pretekli teden je preminul v mariborski bolnici g. Zelenko, okrajni tajnik v p., oče mestnega tajnika g. Milana Z. Kot poročevalec nekaterih listov je umrli vedno zavzemal objektivno stališče, bil je nasprotnik vsakega nasilja ter soglašal z upravičenimi zahtevami delavstva. Bodi mu blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
Odhod delavcev v Nemčijo. Dne 15.
junija je odšel večji transport delavcev iz Prekmurja, z vlakom ob 5. uri je odrinilo udi okoli 100 delavcev in delavk iz Ptuja in okolice, ki so šli s trebuhom za kruhom v tujino, ker ga jim ne nudi domovina. Čeravno so bili vsi korajžni, vendar se je videlo mnogim, da jim je bilo slovo bolj težko. Želimo vsem srečno bivanje in vrnitev!
Kranl
Kranjske volitve. Dne 20. junija se bodo vršile občinske volitve. Delavstvo se je začelo živahno zanimati, kako bomo šli na volišče, ali sami, ali skupno z meščani. — Toda kdo je kriv, da bode v novem občinskem odboru zastopano socialistično delavstvo samo po treh zastopinkih? Takoj ko so bile razpisane občinske volitve za kranjsko občino, se je delavstvo posvetovalo, kakšno stališče naj zavzame. Sklenilo se je, da se naj uvedejo pogajanja z naprednimi kmeti. Določeni so bili trije sodrugi za razgovore. Na sestanku delavcev in kmetov je bilo dogovorjeno, da se naveže stike tudi z naprednimi meščani. Skupno s temi je bil nato storjen sklep, da se postavi skupna lista. — Sestavila se je kandidatna lista, tako, da bi bilo delavstvo zastopano na listi, ki bi se imenovala združena gopodarska lista (brez firme kakršnekoli politične stranke) z dvanajstimi kandidati, kmetje s šestimi, obrtniki in drugo meščanstvo z dvanajstimi kandidati, upravni odbor bi bil sestavljen 1 meščan, 1 upokojenec, 1 delavec, 1 ikmet ter dva obrtnika. Nekaterim pa ta dbgpvor ni bil Všeč, začeli so govoriti, češ, da se socialisti družijo s fašisti in da je treba postaviti samostojno listo. Vse to se je zgodilo dva dni pred vložitvijo list. Posledica teh nerazumljivih izpadov je, da so delavci izgubili devet svojih zastopnikov — delavske liste pa ni. Razmere med delavstvom v Kranju so žal take, da smo za samostojne politične akcije še slabo pripravljeni. Kako tudi? Od leta 1929 dalje se delavstvo ne more več samostojno politično udejstvovati, ker nima stranke, zato ni čuda, ako mu manjka politične vzgoje in politične samostojnosti zlasti pri nas v Kranju; kjer delavstvo pred letom 1929. kot političen faktor mi pomenilo ničesar. To bi morali vpoštevati vsi, ki hočejo dobro in nočejo razdora. Opazovalec,
Slovenska Bistrica
Iz šale je postala resnica. V nedeljo, dne 6. junija je bil delavec in posestniški sin Juhart na naboru potrjen. Nato pa se je sešel z delavcem Fišingerjem. Bila sta zaposlena v eni tovarni in se zato dobro poznala. Pohajajoč iz gostilne v gostilno, sta se v dobrem razpoloženju norčevala eden iz drugega, kakor je pač pri nas že običaj pri tistih, ki jim je izobražev. delo odevč.
V	gostilni Pernat sta se začela metati, češ, poskusiva, kateri je močnejši. Iz šale je postala resnica. Iz gostilne prepoden, je zbežal Juhart v kuhinjo soseda Brinovca, v kateri so kuharice ravno pripravljale jestvine za veselico požarne hrambe, ki bi se imela vršiti na vrtu; ko zagleda, da prihaja Fiširger za njim, je Juhart zagrabil kuhinjski nož in mahal proti njemu, medtem pa je tudi Fišin-ger zamahnil z nožem proti Juhartu, ki se je zgrudil pogoden v srce in obležal na mestu mrtev. Fišingerja so ranjenega prepeljali v bolnico. — Sodtugi, to so posledice nezavednosti in pomanjkanja izobrazbe. Pijančevanje in izzivanje so takim ljudem merilo moškosti! Taki delavci se izogibajo izobraževalnega dela in prireditev delavskih kulturnih in strokovnih organizacij, ki bi jih navajale k -treznemu mišljenju in delu za delavske pravice.
Podružnica I- delavskega kolesarskega društva -priredi v nedeljo, dne 27. junija 1937 klubsko dirko iz Sl. Bistrice skozi Velenjek, Spodnjo in Zgornjo Polskavo in nazaj v Slov. Bistrico, -v- Proga se prevozi dvakrat (skupno 31 km). Start točno ob 13. uri s plačilom Din 10 startnine. Po dirki se vrši na vrtu hotela »Beograd« velika veselica. P^fi® in godba domačega društva. Pri tej priliki se bodo razdelile tudi nagrade prvim trem dirkačem. Na veselo svidenje vabi sorodna društva in vse one, ki se želijo zabavati in razvedriti. Odbor.
Zahvala. Podpisani Bera Pavel se tem potom najiskreneje zahvaljujem vsemu delavstvu in uradništvu tovarne Zugmayer i Gruber za podporo Din 2000, ki so mi jo naklonili v moji dolgotrajni težki bolezni. Posebno se zahvaljujem odboru podružnice SMRJ, s predsednikom s. Fr. Blažičem na čelu, ki je akcijo izvedel in mi s tem odr vzel precejšnjo skrb za preskrbo moje rodbine v času moje bolezni. V upanju, da bom skorat okreval, si želim skorajšnjega svidenja z vsemi, ki me v tej težki preizkušnji niso zapustili. Družnost! Bera Pavel, glavni zaupnik.
Črna pri Prevaljah
Zborovanje II. skupine rudarske zadruge
bo v nedeljo, dne 20. junija oib 9. uri dop. v prostorih pri s. Knezu. Poročal bo s, Pii* beršek iz Trbovelj. Rudarji, udeležite se zborovanja v čim večjem številu!
Zaščita zaupnikov
Upraviiena stavka ni razlog za odpust
(Sodba okrožnega kot prizivnega sodišča v Mariboru III Pl 312/37).
Tožnik je nesporno 'delavski zaupnik v obratu tožene v smislu določil zakona o za-ščiti delavcev. Velja torej za tožnika določilo § 119 z. o z. d., ipo katerem delodajalec ne sme odpustiti .delavskega zaupnika iz službe, ako slednji v redu vrši zaupniške posle.
Skladno s tem določilom s/me torej delodajalec odpustiti zaupnika v z.aup niški funkcijski doibi le tedaj, ako ima razlog za takojšnji odpust iz službe. Taki razlogi so našteti v § 239 obrtnega zakona.
Vprašanje je torej le, če je imela tožena tvrdka napram tožniku razlog za takojšnji odpust iz § 239-3 o. z., ki ga smatra prvo sodišče za podanega iz .pravnih vidikov.
(§ 239 točka 3 o. z. pravi, da lahko delodajalec .odpusti delaivca brez odipovedi, če delavec zapusti 'delo ,bre-z odobri tv<3 ali brez po tem zakonu priznanega! zadržka ali noče vršiti svoje dolžnosti in tega ni zadostno opravičil. Op ur,).
Tožnik (zaupnik) je neoporekano z drugimi 'delavci in zaupniki zapustil delo, ko je izbruhnila stavka. Stavko smatra prvo sodišče napram toženi stranki (tvrdka tekstilna tovarna D o c t or in drug v Mariboru) za povsem upravičeno radi razmer, ki so trajale v njenem obratu pred stavko. «i-zivno sodišče prevzame ta dokazni zaključek. Pravilno sklepa prvo sodišče iz splošnega dejanskega položaja, kakor notorično vlada med stavkami, da ni mogoče siliti posameznike, naj delajo, ko drugi stavkajo, ker bi se s tem izpostavljali nevarnosti za življenje ali zdravje ter očitkom nekolegijalnosti ali še hujše.
Če pa tožena stranka tožnika ni mogla siliti k delu, oziroma tožnik niti ni mogel delati in ko stavke ni on zakrivil ali povzročil, amipak je stavka izbruhnila radi danih razmer ne le v toženkini tovarni, ampak skoraj v vseh tekstilnih tovarnah Dravske (banovine, :potem je pač smatrati to oviro kot vis major (višja sila, op. ur.), za katero tožnik ne odgovarja. Zato njegov izostanek od dela ne more pomeniti za toženo stranko razlog za takojšen odpust, ki	je sicer	neupravičen iz	vidika §	119 z. o	z. d., dokler
traja tožnikova zaupniška funkcija.
Mnenju prvega sodišča, da je stavka, oziroma .pristop k stavki, kršitev službene pogodbe in zato razlog za takojšen odpust iz službe po	§ 239-3	o. z., ni	rpritrditi.	Zakonodaja se	je v tem	pogled«	razvijala	po-
stopoma z razvojem industrije in s tem povezanega razmerja med delodajalci in delojemalci in dospela od prvotne kaznivosti stavke po kazenskem zakonu, po zakonu o zaščiti delavcev (§ 73) in zakonu o inšpekciji dela (člen 9) ne samo do nekazni-vosti, amp a k celo do ,priznavanja stavke in do intervencij pri stavki.
Stavka se mora torej danes smatrati kot sredstvo borbe za dosego boljših delovnih pogojev, kot izraz sivobode dela in pravice združevanja.
Če je torej stavka upravičena in utemeljena, se me more smatrati priključek k stavki kot kršitev pogodbe. Ker je bil tožnikov odpust ipravno neupravičen, ima tožnik po § 241 o. z. pravico do plače za čas do zakonitega prestanka službenega razmerja, torej vsaj do poteka zaupniške funkcijske diobe.
MtadUusUi vestnik
VZAJEMNOSl
Tezno
Izlet na Vurberg. V nedeljo, dne 20. junija bo izlet na Vurberg, V gostilni Franc in Marija Vodbn bodo diletanti igrali veseloigro »Detektiv Megla«. Tezenčani', kolesarji, odvoz točno ob 1. uri izpred Manna. Drugi pa z mestnim avtobusom do Sv. Martina. Pridite! Družnost!
Zalog
»Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 27. junija t. 1. vrtno veselico pri Francu Gregorcu v Sp. Zabukovci. V slučaju slabega vremena se bo vršila 'prireditev v nedeljo, dne 11. julija. Sodeluje godba Dobrunjske »Vzajemnosti«. Ker je čisti dobiček namenjen za razne društvene namene, za podvig delavskega kulturnega napredka, vas so-dnužno vabimo k udeležbi. Družnost!
Črna
Knjižnica »Vzajemnost«. Delavstvo obveščamo, da je »Vzajemnost« prevzelo imo-vino razpuščene »Svobode« in bo s 1. julijem zopet pričela poslovati knjižnica, na kar delavstvo že danes opozarjamo!
Dramska predstava. Leška »Vzajemnost« bo vprizorila dne 20. junija 4 dejansko dramo »Sirota Marica« v dvorani gostilne Fr. Kneza (Krulc). Pridite!
Leše-Prevalje
Naši malčki so igrali. V nedeljo, dne
6.	junija je vprizorila »Vzajemnost« pravljično igro v 4. dej. »Sirota Marica«. Vpri-zorili so jo otroci revnih leskih rudarjev, kateri se trudijo, da bi si na ta način pripravili lepo božičnico, kakor je že pač običaj na Lesah. Kakor je pokazala prva vpri-zoritev naših malčkov, bodo to dosegli.
Delavski pravni svetovalec
Mladina in opasnost fašizma
I	Namen »Vzajemnosti« pa je, da tudi na ta način izobražuje našo mladino in jo vzgaja kot bodoče diletante in kulturne delavce naše organizacije, ki ji bodo ostali tudi zvesti. Za številni obisk se odbor, kakor tudi naši mladi igralci, vsem obiskovalcem prav prisrčno zahvaljujejo, posebej še črnskim in mežiškim sodrugom, kateri so nas Lešane počastili s svojim prvim izletom v naravo in tudi pomagali h gmotnemu uspehu prireditve. Prevaljčanov je bilo navzočih zelo lepo število, celo takih, kate^ rih po navadi ni bilo, nasprotno pa tisti, katere smo pričakovali, niso prišli. Da je prišlo do poživljenja našega kulturnega dela gre zahvala s. Marku Prosenu, kateri vrši delo s skrajno požrtvovalnostjo. Omeniti moramo tudi s. Darinkota Kluna, ki se je to pot mnogo trudil in podprl naše igralce, ter upamo, da bo to storil tudi v bodoče. Hvala tudi rediteljem! »Vzajemnost« pa naj gre po tej poti naprej!
Studenci pri Mariboru
Kolesarski izlet v mesečini v neznano smer priredi v soboto, dne 19. junija podružnica I. Delavskega kolesarskega osred. društva. Odvoz ob 20. uri izpred gostilne Majhenič.
St. Pavel pri Preboldu
Delavski pevski koncert. V nedeljo, dne
16. maja je imelo »'Delavsko glasbeno društvo« iz Ljubljane pri nas pevski konceTt. Pevci so dokazali svojo visoko pevska izobrazbo. Na žalost pa naše delavstvo nima dovolj razumevanja za delavske prireditve. Zlasti bi apelirali, da se v bodoče udeleže sličnih delavskih prireditev vsaj oni, ki se ob vsaki priliki trkajo na prsi, da so vedno na prvem mestu, kadar se vrši borba za de-
Danes se svet deli v dva tabora: na eni strani demokracija, na drugi fašizem. Demokracija prinaša ljudstvu mir in napredek, fašizem pa klanje, nasilje, diktaturo in drugo zlo v korist peščici ljudi. V katerem taboru je mesto mladini delovnega ljustva? Ako bi se fašizem pokazal ljudstvu tak kakršen je in ne ‘povit v razne lepe parole, tedaj bi bila odločitev tudi za nezavedne lahka in demokracija bi imela v svojem taboru vso mladino. Toda fašizem pokaže šele tedaj, ko pride na oblast, kakšen je. Pred tem se kaže kot največji prijatelj delovnega ljudstva in na najbolj demagoški način hujska delovne množice. Osobito mladino, katera še nima dovolj izkušenj, lahko premami. Fašizem1 obljublja mladini kar si ta poželi. Kmečki mladini govori o njeni važnosti v poljedelstvu, deklamira ji junaške pesmi, ki odgovarjajo borbenemu duhu mladine, Delavski mladini se kaže kot borec proti izkoriščevalcu kapitalu in socialni reformator. Meščanski mladini kot prijatelj
malih obrtnikov, .uradnikov in malih trgovcev in kot borec proti tistim, ki so ga rodil* in katerim služi. — V .boju proti taki demagogiji mora odgovoriti vsa mladina združena v močnem socialističnem mladinskem gibanju. Ker .pa danes ni možno, iz razlogov,, kateri so nam znani, pokreniti takega gibanja* je naša dolžnost, da stopimo z vso mladino v stike, ter je podučujemo, da bo zmožna nekoč ustvariti tako gibanje. Možnosti pridobivanja in usposobljanja mladine lahko vršimo potom naše kulturne organizacije in našega delavskega tiska. Naš »Mladinski vestnik« je tisti, kateri skupno s svojimi sodelavci vrši to delo in propagira človeka d*o-stojno življenje, svobodo in napredek ter boj proti fašizmu in varanju mladine z raznimi nacionalnimi in klerikalnimi frazami-Sodrugi in sodružice, omladinci, pristopite tudi vi v naše socialistične VTste, v ‘boj za kulturo in 'boljše življenje mladih in starih trpinov.	Matej.
Zaščita trgovske učenke.
Vpraianje: Svojo hčerko sem dal v uk nekemu trgovcu, ki je v začetku z njo lepo ravnal, sedaj pa jo je začel stalno pretepa-vati. Kaj naj ukrenem, da zaščitim svojo hčerko?
Odgovor; Če trgovec trajno surovo ravna z Vašo hčerko, je to po § 275. točka 2 obrt. zak. razlog, da razderete vajeniško razmerje s 14-dnevno odpove.djo. Lahko pa tudi predlagate pri .pristojnem trgovskem združenju, da podvzame proti trgovcu potrebne ukrepe in da ga primerno posvari. Prekinitev vajeniškega razmerja (Sv. Lovrenc).
Vprašanje: Svojo hčerko sem dala v uk nekemu trgovcu. Bila je pri njem kot učenka že eno leto, ker pa je ni pošiljal v obrtno šolo, sem jo vzela zopet domov. Njen bivši gospodar pravi sedaj, da bo zahteval od irtene odškodnino za vso učno dobo, ker sem učno razmerje razdrla. Ali je k temu upravičen?
Odgovor: Če trgovec Vaše hčerke ni pošiljal v obrtno nadaljevalno šolo, ste imeli po § 273. obrtnega zakona pravico, takoj prekiniti učno razmerje. Trgovec zato ne bo m.ogel zahtevati od Vas nikake odškodnine.
Plačilo dolga (Kamnik)
Vprašanje: Bil sem več časa brez posla in sem ostal svojemu stanodajalcu dolžan večji znesek na najemnini. Po poldrugem fetu sem sedaj zopet dobil službo ter zahteva moj upnik od mene, da mu odplačujem dolg vsaj v tedenskih obrokih po Din 100, česar pa ne zmorem. Ali mi bo lahko zarubil mezdo, če bo terjatev iztožil?
Odgovor: Mezde Vam Vaš upnik v smislu zakona od 29. aprila 1873 ne bo mogel zarubiti, ker ste nestalen delavec. Vendar Vam bo lahko v primeru tožbe povzročil nepotrebne stroške, radi česar je najbolje, če se z njim dogovorite, da mu 'boste odplačevali dolg v primernih obrokih, kot jih bodete zmogli.
Veljavnost pogodbe (Kamnik)
Vprašanje:	Moj oče je podedoval po
materi posestvo. 'Ker sem smatral, da .bo to posestvo zapustil raje sestri kot meni, smo se dogovorili tako, da md plača Din 10.000, nakar bi se jaz dediščini odpovedal. Ko smo že šli na sodišče sklepat tozadevno poravnavo, pa se je oče naenkrat premislil ter bi bil pripravljen plačati le Din 5000, dočim bi mi ostanek plačal šele pozneje, ko se .bo sestra poročila. Ali lahko zahtevam, da se oče drži prvotno sklenjenega dogovora?
OdgCvor: Če bi bil dogovor v tem zmi-slu, da Vam oče plača Din 10.000 iz naslova dtedščine sklenjene povsem dokončno, lahko s tožbo zahtevate, .d!a se Vaš oče pogodbe drži teT da Vam plača obljubljenih Din 10.000.—.
Poroštvo (Kranj).
Vprašanje: Nekemu pomočniku sem posodil Din 500 ter je jamstvo za dolg prevzel njegov mojster. Pomočnik je sedaj izginil neznano kam; ali lahko zahtevam plačilo dolga od njegovega bivšega mojstra?
Odgovor: Porok odgovarja za dolg le ako je poroštvena obveza sklenjena pismeno, če Vam mojster ni ničesar podpisal, ga ne bodete .mogli tožiti, ampak bodete morali iskati le pomočnika.
Ker ni mogla vzdržati pri mojstru — Je hotela v smrt
Pri krojaškem mojstru T. v Mariboru zaposlena mlada vajenka si je poskusila vzeti življenje iz obupa, ker so jo preveč šikanirali. Mladenka je popila steklenico strojnega olja. Rešilci so jo prepeljali v bolnico, od koder so jo pa že zopet odpustili.
Ta primer zopet kaže, kako obupne so razmere, v kakršnih često žive vajenci in
vajenke. Za ta slučaj bi se morale zanimati nadzorne oblasti in uvesti preiskavo. Zlasti radi delovnega časa, ki ga prebije taka vajenka v delavnici.
O tem tragičnem slučaju nismo čitali \r nobenem listu ničesar.
Matej.
Zakaj goli mladina športi
Če bi joi .pri nas vprašal, bi ti rekli mladi športniki: za »hec«, za točke in za barve.
V	Pratgi, kjer se je 15. in 16. maja ivršdl kongres socialnodemokratične stranke, je priteklo v kongresno dvorano med sejo 20 mladih sodrugov in sodružic, športnikov in telovadcev, na čelu starejši sodrug, kot štafeta praških delavskih telovadnih in športnih organizacij, ki je izročila predsedniku kongresa adreso, katero je vodja štafete prečital:
»Slovesno izjavljamo, da smatramo športniki in telovadci delo za socializem za našo sveto dolžnost in da stojimo socialno demokratični stranki na razpolago s svojimi salami in svojim življenjem.«
Mi slovenski delavski športniki, posnemajmo čehoslovaške omladince športnike.
Omladinec, ki je bil na predavanju S. Petejana.
Španska mladina za vlado s. Negrlna
V listu »Ahora«, glasilu združene socialistične mladine, je .napisal glavni tajnik San-liago Garillos članek, v katerem izjavlja, da je socialistična mladina vsa na strani vlade s. Negrina. Socialistična mladina uivideva potrebo odločnega 'boja proti fašizmu. V ostalem zahteva socialistična mladina organiziranje vojaških šol, .da se postavi ar-
valide, da se bodo priučili novih poklicev in poljedelskih šol. Vlada naj .posveča paž-njo delavcem, ki prednjačijo v delu in šolam za tehniško izobrazbo, nadalje naj skrbi za pobijanje nepismenosti in zaščito mater.
6000 mladih telovadcev in telovadkinj Delavskih telovadnih enot v Pragi je nastopilo pri javni telovadbi v Masarykovem
madia na drugo podlago, nadalje šol za in- 1 stadionu dne 18. t. m.
lavske interese, zato moramo pribiti na tem mestu, da se delavska razredna borba ne vrši na ta način! — Opazovalec.
Slovenjgradec
Namesto granita — cement. Ko se je
pred par dnevi raznesla vest, da se bo naš trg in ulice vendar tudi že enkrat tlakovalo, so se kamnoseki v Gradišču in tisti, ki bi to tudi radi postali, nemalo razveselili, meneč, da bo zato gotovo uporabljen naš granit, kojega naročajo gotove jako oddaljene mestne občine in gradbena podjetja. Veselja pa je bilo kmalu konec, ker se je izvedelo, da ne mislijo uporabljati granita, ampak le cement in bodo kamnoseki, ki bi radi^ svoje dosedanje malo zasebno podjetje razširili .in preosnovali v zadrugo, morali poiskati oddaljenejših odjemalcev, t	.	.«.t>
V ogledalu
Kako se bijejo sami sebe po zobeh.
»Slovenec« (št. 153) odgovarja Kocbeku, ki je v »Dom in svetu« napisal resnico o krivdi cerkve na španskih razmerah. V odgovoru čitamo, kako je španska ljudska fronta z nasiljem in potvorbo volilnih rezultatov prišla na površje, O tem debatirati s »Slovencem« 6i bilo odveč. Zanimivo pri tem je, da je »Slovenec« proti temu, da vznikne vlada, ki se pri svojem' delu opira na parlament, izvoljen z nasiljem in potvorbo .ljudske volje, namesto, da bi ga razgnala in dala ljudstvu pravico svobodne odločbe. Zlasti grdo se mu zdi, ako kdo tako vlado in taksen parlament zagovarja, proslavlja in takim ljudskim zastopnikom podaljšuje mandat. Kakor vidimo, »Slovenec« čisto natanko ve, kaj je Španiji in španskemu ljudstvu potrebno.
Na samega cesarja se sklicujejo. Vneti pristaši bojujoče se cerkve so ob priliki obiska Živkoviča v Ljubljani, Mariboru in Celju pobijali šipe itd. Človek bi rekel, da je stvar za obsodbo, ni. V št. 34 »Sloven* skega doma« z dne 14. junija čitamo v članku: »V spomin na majsko deklaracijo. V Istri: Ravno v času bivanja cesarja v Pazinu (to je vse važno za majsko dieklaracijo, kaj ne?) so pa kmečke žene iz okolice pobile okna na okrajnem glavarstvu in občinskem načelstvu zaradi naredbe pri občinski aprovi-zaciji od strani države. Ko so vladarju povedali, se je nasmejal prav od srca ter omenil: »Ko sem bil star šestnajst let, sem tudi rad razbijal okna!« — Sedaj pa veste, ljudje božji, kar po cesarsko naprej!
Tiskovni sklad
Celje: Nabiralna pola s. Novaka Ivana Din 167.50. Brežice: Menton Jože Din 50.—. Sladki vrh: Pezdiček Rudolf Din 200. Gu-štanj: Mezner Bogomir Din 2. Ljubljana: Neimenovani Din 50.—. Iskrena hvala! Posnemajte!
600.000 ameriSkih rudarjev pred stavka
za priznanje organizacije
V	Chicagu se je vršilo veliko zborovanje rudarjev in delegatov iz raznih premogovnih revirjev. Na zborovanju so sklenili, da stopi v solidarnostno stavko 600.000 rudarjev, ako jekleni trust ne prizna industrijske organizacije železarskih delavcev, kot edino upravičene zastopnice delavskih interesov.
ZAHVALA.
Vsem, ki so nas ob prerani in bridki izgubi dragega soproga in očeta
PAVLA VODIŠKARJA
tolažili in z nami sočustvovali ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, se tem potom najlepše zahvaljujemo.
Posebno pa vsemi .darovalcem vencev in cvetja, »Delavskemu podpornemu društvu«, podr. ZRJ., upravi občine Hrastnik-Dol, pevcem »Vzajemnosti I.« za žalostinke ter govornikom za poslovilne 'besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča žena in otroci.
Nsjasa.
ihto caM yBpe,UHO ribv. Kpa-CTHny BpaTynia, Te ce 3axBaa.yje*» Aa je oaycTa^a o.a Ty»6e.
IleTap C. riaHah »■■■■■■■■■■■■ „«r Oset ROM
pod Urbanom nad Kamnico
nova Izletniška gostilna, lastna sortirana vina» topla in mrzla jedila, pivo, brezalkoholne pijače, sobe za letoviščarje. ■■■■■■■■■■■■■■
Povsod gre glas
B- hansus
zlatar, Kranj
je za nas/
j	taht »v a|l« tmllil
Za konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiske: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.