--i-----
PROLETAREC JE
DELAVSKI I> t S T
ZA MISLEČE ClT^TEIJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Miike
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F, AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1#0?
*	M Mfiii cU— Mitov, Dk. «. 1M7, al Um ^	•« CkkM«,
uMtor Um Ac« o< C*o|r«u cl M«.ck V Ul*
CHICAGO 23, ILL., 23. FEB IUARJA (Februar*: 23), 1944 Published Weekly at 2301 S. Lawndal«< a v.

LETO—VOL. XXXIX.
MENIHI ii benediktinskega samostana na vrhu gore Cassino v Italiji. Samostan in cerkev so zavezniki porušili, ker so ga naciji spremenili v svojo trdnjavo. Citajte o tem članek na drugi strani v tej številki.
Pridobitve rdeče armade v osmih mesecih ofenzive
GLAVNI DEL INDUSTRIJE IN RUDNIKOV V UKRAJINI NEMCEM ODZET. — "NEUGODNA" ZIMA. — LENINGRAD POPOLNOMA OTET. — VABILA FINSKI ZA UMIK IZ VOJNE
Ofenzivne akcije rdeče arma- ska skozi ves njen čas pustiti sode se to zimo niso obnesle toliko j vjetski oboroženi sili svoje luke
kot v prejšnjih dveh, in vzrok je neugodno vreme. Namesto silnega mraza je bilo posebno v nekaterih krajih včasi tako toplo, da se je sneg naglo topil, zemlja se odtajala in v takem vremenu so tankom in avtom pota ovirana, če pa je teren blaten, sploh ne morejo naprej. Vzlic temu pa je bila ofenziva so-	^P vjetske armade tudi to zimo ze- tavljanje sedanje finske vlade, lo uspešna vsled velikih strate- ki se bo morala v slučaju miru
in vzletališča.
Finska vsled svojega nevzdržnega položaja že dolgo tiplje za mir. Socialdemokratska stranka ga je že lani odprto zahtevala.
V kleščah Nemcev
Vzrok, da vojno stanje še traja, je nemška armada na Finskem, nemški vpliv in pa obo-
Tobin priznava, da se v tej vojni spreminja ves svet, torej tudi Rusija
Damel J Tobin, predsednik unije prevoznikov, ki slovi za enega najrazsodnejših članov eksekutive AFL, je na njeni zadnji seji v Miamiju z drugimi vr?d glasoval proti sprejemu vabila zveze angleških unij na prvi mednarodni kongres delavskih um , ki bo meseca junija v Londonu. Namreč na prvi, od kar smo v vojni. Nanj so angleški delavci povabili tudi zvezo delavskih unij v Sovjetski Rusiji. Eksekutiva AFL jih ne smatra za svobodne umj-3 in je vabilo na londonski kongres prezirljivo in izzivalno zavrnila.
To je bil ultimat ne samo na delavstvo Sovjetske unije, ampak tudi na vse organizirono delavstvo v Angliji.
Med prvimi, ki je javno priznal, da poteza eksekutive AFL morda ni bila prav dobro premišJ.ena, je bil Damel Tobin. Zato v februarski številki glasila svoje unije razlaga, da naj se vprašanje odno-šajev ameriških unij (namreč AFL) z unijami delavstva v Sovjetski zvezi znova preštudira, da se dožene, če je mednarodna skupnost z njimi mogoča ali ne.
V ta namen Tobin svetuje, naj predsednik F. D Roosevelt delegira koga izmed svo ih zaupnikov, z nalogo, da naj v Rusiji proučava, kaj pravzaprav so delavske unije v nji, in mu o svojih dognanjih poroča, Roosevelt pa naj bi potem o njih obvestil ameriško ljudstvo s svojim govorom po radiu
Tobin med drugim priznava, da se svet spremi-nje, in z njim vred Sovjetska Rusija Lahko bi dostavil, da se e ona v resnici najbolj, ker je to prva velika dežela na svetu, ki je podrla starodavni privilegij gospodčrjev, katerim je privatna svojina in izkoriščanje neposedujočih več kot vse drugo na svetu.
Volilci na Angleškem se nočejo ravnati po Churchillovih apelih
Od kar. je Anglija v vojni, imajo konservativna, delavska, liberalna in narodna liberalna stranka sporazum, da za dobo vojne, ali vsaj do preklica ne bo parlamentarnih volitev, pač pa le v okrajih, kjer bi kak poslanec umrl ali sam pustil inandat.
Ob enem sporazum določa, da naj nominira v takem okraju kandidata samo tista stranka, kateri je pripadal prejšnji poslanec.
Ostalih političnih skupin, med njimi neodvisne socialistične stranke, in posameznikov ta dogovor ne veže. Vladna koalicija
O samomoru v Miamiju je vredno misliti
INTERNACIONALNI AGENT KAPITALIZMA CHARLES E. BEDAUX BIL LJUBLJENEC BOGATAŠEV, DVORJANOV IN HITLERJA. — SVOJO NEČASTNO VLOGO KONČAL
V prejšnji vojni je bil "mi- osebnost, dasi je postal držav-sterijozni" agent mednarodne Ijan šele leta 1917.
municijske oligarhije neki Grk, Lazaroff po imenu, kar ni grško ime, po vojni švedski kralj vžigalic in mednarodni špekulant,
ima vsled tega čezdalje večje te- • Kroger, ki je bogatel ministre
raznih vlad s pomočjo pridobivanja monopola za svojo industrijo, v sedanji vojni pa je bil ena največjih izmed sličnih zvezd Charles E. Bedaux (Be-dou).
udarjal, da bo deloval za »ečje dnine, boljše stanovanjske razmere, višje penzije, in končno. ; za socializacijo v Angliji in po 1 vojni za socializacijo v federali-zirani Evropi. OČividno je dninarjem (kmečkim delavcem) v ! tem fevdalnem velepoaestvu Poročevalec čikaikega "Suna" Edward Angly v Moskvi pravi kandidat s takim programom v brzojavu z dne 19. febr., da se je Titova zvezda, v kolikor se so- ugajal, pa so prelomili starodav-vjetske politike tiče, zelo dvignila, Mihajlovičeva pa v istem ob- no tradicijo in glasovali proti
žave priboriti zmago svojemu kandidatu, najbolj pa konservativna stranka.
Tako je pri dopolnilnih volitvah v parlament dne 17. februarja zmagal v okraju Wcst Der- • bvshire neodvisni socialist C. F. I
VVhite proti aristokratu Caven- j Sijajna karijera in konec disehu. Prvi je dobil 16,336 gla-, Postal je multimilijonar, z in-sov. drugi 11,775. Omenjeni o- timnimi zvezami po vsem svetu, kraj je eden zadnjih ostankov Dne 19 februarja je v Miamiju angleškega fevdalizma. Orne- v Floridi žalostno zatonil v pro-njeni volilci so vsi dninarji ali šlost Življenje si je vzel sam, pa podložniki na posestvu dru- ker ni hotel zreti v M preiska-žine omenjenega r. arkiza, in v vi ki jQ je proti njemu prjprav-parlamentu je bila zastopana s jjala ameriška justica svojim članom razen z malim _ ,	(V , _ . . „
presledkom nad 300 let.	j Bcdaux je pnsel v Zed drža-
Sedaj pa je mandat izgubila P kakimi 40 leti. BU je	_ ______________
vilic temu. da je agitiral ianjlbre,z lmo™* Delal je v raznih rodnih splet, one dni največ v Wiiu.ton Churchill in da delav-	tudi v tunelih v prid Hitlerja
;ka in liberalna stranka vsled Vorku. in se pri tem odlo- To ^ v angieiki vladi dobro pojasnjenega sporazuma nista I J" Poskiisau postati ekspert . razumeli Ko je kralj umrl in je imeli svojih kandidatov. Zmago-1 °° "konscevalco v tej deželi prišel Edward
na njegovo me-
viti kandidat je v kampanji p«,. J učil, kako lahko iz svojih delav- st0 je tedanji premier Baldwin
cev izzamejo cimvec produkcije. ^ tcžkem premišljevanju in na-
Po prvi svetovni vojni si je nakupil par gradov v Franciji, nega na Angleškem, imel ga je baje pod drugim imenom tudi v Nemčiji in bil je dobrodošel gost kamorkoli je prišel v bogataške, reakcionarne in druge protide-lavske "kroge.
Javnost v Ameriki se je začela spet zanimati zanj, ko je dal eno svojih najimenitnejših vil v Franciji za stan proslulemu pustolovcu, tedanjemu angleškemu prestolonasledniku Edvvar-du, in v nji je Bedaux poskrbel, da se je izvršila tudi zaroka in poroka med Edvvardom in Američanko Wallis Warfield Simp-zloglasnega slovesa.
Omrežje intrig
Vila, v kateri sta bivala kot Bedauxova gosta Eaward in cimpson, je bilo gnezdo medna-
Moskva
Titom
gičnih pridobitev.
Leningrad osvobojen
Za največji njen uspeh to zimo se lahko smatra osvoboditev Leningrada pred nacijskim obleganjem. Imeli so ga skoro čisto zajetega blizu dve leti in pol. S tem je osvobojena tudi sovjetska bojna mornarica, ki se je morala skrivati v svoji kron-stadski pomorski trdnjavi.
Rusi so osvobodili v tej akciji na severnem delu svoje fronte tudi veliko dvotirno železnico, ki vodi iz Leningrada v
umakniti. Tudi glavni finski po-1 zorju zatemneva, če ni ie utrnila.
rvojemu gospodarju.
vel j nik, ki je velik oboževalec Nemčije, je bil ves čas proti predlogom za sklenitev miru. Vendar pa je stvar prišla tako daleč, da je bila vlada v Helsinkih primorana poslati zaupnika v Stockholm na tajno posvetovanje s sovjetskim zaupnikom in čim se nemške divizije iz Finske umaknejo, ali pa bodo pri-morane od fincev na umik, bo na tem kraju sveta spet nastal mir.
Ukanjeni upi Nemcev Lansko poletje in to zimo je
Tak vtis je dobil ob priliki, ko je bilo v Moskvi javno ome-	7Dnp lupn
njeno o voščilu maršala Tita in Ivana Ribarja prigodom ustano- — BCNI Z K JK JHKD vitve dveh jugoslovanskih čet v Rusiji in njunem uključenju v rdečo armado.
Chicago, III. — V soboto 26 februarja bo letna seja ali ob-
Ob tej priliki je sovjetski tisk, skupno z vlado, izrekel Titu *ni ^bor Jugoslovanskega stav-i B1L . » • •	»	binskega in posojilnega društva,
in Ribarju tople pozdrave.	vrf|1 « ^ ^slov del centru
Isti poročevalec ugotavlja, da čeprav ima Stalin pri Petrovi *>sni So. Lawndale Ave, vladi v Kairu še svojega ambasadorja, jo vendarle povsem igno- Predsednik Joško Oven in taj-r;ra.	j nik Donald Lotrich bosta poro-
ma i j ii i vii	j•	« • , « . , . , čala o napredovanju društva,
Minulo nedeljo je bilo po radiu poročano, da je bivši jugoslo- m bodQ druga	in
vanski premier Simovič apeliral na Mihajlovičeve četnike, da naj razprava 0 njih, in izvoliti bo se združijo s partizani pod Titovim vodstvom.
Njegov priganjaški, izžefnovalni način izkoriščanja delovne sile človeških moči so imenovali v
porih Edwarda primoral na odstop, ped pretvezo, da angleško
~ , —_w . . , _	ljudstvo ne more trpeti kralja,
Zed. državah takrat "Beraux i ki jc porc^en s plebejko> in ^
Plan Starejši nasi rojaki, ki so t ^ ra2poročenka 0b enem. se ona leta zanimali za silno
kampanjo "večje produkcije z istimi močmi'
A pravi vzrok je bil, kot pojasnjujejo sedaj, ker je Baldwin
se lahko še s do- i
minjajo, kako so se unije borile vedel.da >e Edw*rd le or^e
iroti njemu, toda bile so šibke, sJ°Je zenepa°rodJe ____4 v. , .	.' Bedauxovih spletk v podporo
T?romna večina delavcev pa je'H-ti
vila neorganizirana in brez moči! e za upor.
Obogatenje čez noč
Tako je ta "efficiency
ex-
Ko je Edward odstopil, z izjavo, da mu je ljubezen do ženske. ki jo ima, več kakor angleška krona, se je vrnil v Franci-
pert" postal v Zed. državah kar *°> kajpada spet v Bedauxovo
čez noč eden izmed najslovitej- i ° " je:	, , _
ših "inženirjev". Bogastvo mu la nma je P°skrbel slovesno
ie nagloma raslo v milijone in Potovanje v Nemčijo, kjer je
postal je tudi največja politična Nadaljevanje na 5. strani.)
Moskvo in tako bo prebivalstvu mQrala nemška armadfl y URra_ iz obleganja otetega mesta spet | jini prepustiti 2magovitim če
mogoče pošiljati potrebščine v velikem in pa direktno, namesto nezadostno in po težavnem ovinku, kot se jih je moralo prej.
Udarec za Finsko
Umik nemške armade izpred Leningrada in nadaljna sovjetska ofenziva ob Baltiku zelo o-groza vojno pozicijo Finske. O nji se lahko reče, da je vojno že izgubila, čeprav je še v stanju vztrajati.
Sovjetska vlada ji je pred par tedni naslovila ultimatum, v katerem ji zabičuje, da če z vojno ne odneha, jo bo to stalo težke posledice.
Tudi državni tajnik Cordell Hull je v imenu ameriške vlade Finski svetoval, da naj neha s sovražnostmi.
Moskva zahteva od Finske, da se brezpogojno poda, a njeni pogoji za mir, če se takoj odloči zanj, baje niso težki. Iz Londona poročajo, da presenetljivo mili. A dokler bo trajala vojna, je en ruski pogoj, aa mora Fin-
tam štiri petine železniškega o-mrežja. Ker so pota v Rusiji večinoma zelo slaba, so železnice takorekoč edino prevozno sredstvo.
Večina industrije in rudnikov v Ukrajini, s katerimi si je Nemčija v svoji produkciji veliko pomagala, so sedaj zanjo izgubljeni, enako rodovitna ukrajinska
(Konec na 4. strani.)
Vesti o bojih v Jugoslaviji pripovedujejo o bitkah, ki jih vodijo slovenski oddelki osvobodilne vojske na bivši soški fronti okrog Kobarida, Tolmina in drugod po Primorskem.
Dasi marsikdo meni, da je v teh vesteh veliko pretiravanja, je na drugi strani tudi res, da se o trpljenju ljudi, ki so v osvobodilni fronti in vsled sovražnikove premoči v mnogih krajih izročeni smrti od lakote in zime, jako malo poroča.
A naj se reče o vseh teh bojih karkoli — naj kdo verjame, da so tolikšni kot se o njih piše ali ne, dejstvo je, da je Jugoslavija edina izmed okupiranih deiel, v kateri se vrši borba v velikem ne samo zoper okupatorje in kvizlinge v nji, ampak tudi proti tistemu režimu, ki Jo je prej vladal. Ljudstvo hoče res v nekaj boljšega kot pa je bilo.
treba tri nove direktorje.
SEJA KLUBA ŠT. 1 JSZ
Chicago. III. — Ta petek 25. februarja bo seja kluba št. 1 J.
S. Z. Vsi člani so vabljeni, da se je udeleže.
Po končanem dnevnem redu bo razprava o namenih razširjenja avtonomije sovjetskih republik.
Ako kake številke ne prejmete, to pomeni, da jo je pošta isfubila. Pišita upravništvu po drufo.
> — - •

ets Ali BatkThe Attack
: IdOANj
Plemenske in verske mržnje v Zed. državah
Vzlic želji vlade in drugih od- kampanji beli ljudje nc bomo Cmci so si v zadnjih par letih jc začel postajati od kar smo v govornih političnih avtoritet, da udali," jc moto najnapetejftih dobili veliko več priznanja ka- vojni.
se
bi o plemenskih in verskih J"*njaških politikov
nasprotstvih čimmanj pisalo, ali se jih cclo zakrivalo, kot da jih ni, sc nasprotstva med bclokož-ci in črnci ter napadi na Žide širijo in večajo.
Mnogi poslanci iz južnih dr
Na drugi strani sc črnci pritožujejo, da sc vzlic obetanjem zvezne vlade s njimi še vedno postopa kot s manjvrednimi, ne-zaželjenimi ljudmi. Pretira sc jih pri najemanju, ali pa v ravnanju z njimi, cclo v vladnih
žav že kar odprto prijemajo one uradih širom dežele, v industriji kongresnike. časopise in giba- in v mnogih unijah. Obetane nja, ki delujejo, da se bi rasna enanakopravnosti zanje ie ni ni-nasprotstva omililo. Dolže jih. kier, trdijo zamorski predstav-da si prizadevajo "onesnažiti" niki, ki organizacije svojega ple-belo pleme s črnci, češ, da za- mena pridno grad«, v veri, da htevajo sa črnce isto stopnjo so- sedaj je čas izvojevati si svobod-cialnega, političnega in kultur- ičine, kakršne obetamo t naio nega priznanja, ki spada samo vojno ljudstvom v drugih deie-belcem. "Na jugu se tej pogubni lah, neglede na polt in vero.
kor so ga imeli — tudi naša voj- Podulna, in marsikje tudi na mornarica jih ip^ma se-	propaKanda proti Židom
daj, in tiste unije, ki jih do pred čezda|jc Večja. Antisemitske
organizacije, ki jih jc že mnogo v tej deželi, poudarjajo za svoj namen varovati krščanstvo, či-, stočo bele rase in pa ameriška bogastva za 4,prave bele Ameri-
par leti nikakor niso hotele za člane.
Vendar pa so socialne in ekonomske razlike med tema plemenoma še vedno ogromne in
bodo še dolgo. Starih tradicij iit čanc'\
ukoreninjenih predsodkov ni | Tq	oblast se bo morala
mogoče odpraviti s lepimi proglasi.
pravočasno potruditi, da lo vprašanje reši kolikor najbolj Antisemitizem pa v tej deželi more. Drugače se lahko primeri, pred leti ni bil močan. Rasti je da porazimo le Hitlerja, ne pa pričel šele ko je Hitler proglasil fašizma in njegovega plemen-
sa enega svojiii ciljev uničenje
skega in antisemitskega evange-
židovstva. A opaaen problem p• I lija.
Med novicami in nauki je razlika, isto med kritiko in programom
Agitatorjem Proletarca zvene na ušesa izgovori, kot, 'čemu mi je tega lista sploh treba? Sai vojne in druge novice berem vsok dan! Lahko jih tudi uro za uro poslušam v radiu? Zakaj naj jih bi čital znova še v tem listu?"
V	tem listu ne bere novic, pač pa razlage, čemu so dejodki taki kot so. Notice, ki so v Proletarcu objavljane kot novice so zgolj podatki.
Vse drugo v njemu je komentiranje in pa dokazovanje, da bi bilo lahko vse drugače, če bi bili ljudje toliko pametni, da se ne bi branili gibanja, ki jim hoče srečnejšo bodočnost, pač pa se rajše zavzeli za boj proti zavajalcem, ki jih drže v staremu redu vojnih grozot, življenske negotovosti vsled vedno preteče brezposelnosti in v neštetih drugih nadlogah, v katerih so brez zaščite.
Proletarec se nikoli ne postavlja, da ie časopis za novice. Proletarec je glasnik sociafizra. Je v borbi potlačenih in izkoriščanih proti krivicam in za odpravo sistema, v katerem je omogočeno, da eden lahko uživa življenje v največjem sijaju in v udobju, tisoče drugih pa mora garati zanj za bori vrokdanji kruhek.
V	tej številki — kot v vsaki prejšnji — in bodo > naslednjih, so razprave, razlaganja in drugi spisi,
1 i ne zabavajo, temveč UČE ljudi misliti.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Ji\|«iloTtnika Dtltv.llia Tiskovna Družba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavan za celo leto *8.0u; ta pol leta $1.7»;
sa četrt let* $1.00. Inoiematvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta 92.00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti t naiem uradu najpotneje do pondeljka popoldne. ta priobčitev v številki tekočega tedna.

PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoalav Workmen'a Publiahing Co.,
Inc. Catabliahed 1906.
Editor...............
Biiaineaa Manager..
_________________________Frank Zaiti
.....................Charlea Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: Jnited SUtea: One Year $4.00; Sit Montha $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countriea, One Year $3.50; Sit Montha $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Uwnd«le Avenuc	CHICAGO 23. ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
—T-
JOSKO OVEN:
i%li naj varujemo v Italiji spomenike in cerkve, ali življenja?
Italija je dežela starodavne zgodovine, likovne in stavbne umetnosti, spomenikov, starih cerkva in samostanov, dvorov, magnet, ki privlačuje turiste in ustanoviteljica fašizma
Ko jo je Mussolini pognal v vojna podvzetja, mu hierarhija, ki se sedaj tako silno boji za omenjene svetinje, ni nasprotovala Podpirala ga je z navdušenjem ko je moril po Etiopiji, in ko je dal podporo za postanek klerofašizma v Avstriji in potem v Španiji.
Ko je sklenil zvezo s Hitlerjem in nato z mikadom — tako-zvano osišče "proti komunizmu", jim je hierarhija pomagala v propagandi. In ko je tako nečastno napadel Francijo in s tem svojo deželo direktno zapletel v vojno, je duhovščina blagoslovila tudi ta korak k novim glorijam fašistične Italije.
Na varnost svojih spomenikov in cerkva takrat ni pomislila. Bila je pač prepričana, da se bodo rušenja dogodila samo v državah, katerim je duče napovedal vojno, italijanska in nemška armada pa bosta odnašali zmage in lavorike.
Šele ko se ''gnile demokratične dežele" niso hotele sesuti kakor hiša iz kart in ko se je fašistični napad na Rusijo izjalovil v porazih, so se v Italiji spomnili na svoje umetniške vrednote, in na nevarnost razdejanja.
"Italiji je treba prizanesti, ker je dežela umetnin in zibelka ter sedež krščanske kulture."
Tak je bil klic iz Vatikana in izdal je še poseben apel, da naj se Rima nikar ne bombardira, ker bi bombe lahko padle na cerkve in morda bi kak letalec po neprevidnosti vrgel bombo celo na Vatikan in baziliko sv. Petra.
Zavezniško poveljstvo se je vzlic temu odločilo bombardirati vojne objekte v Rimu, na pr. municijska skladišča in proge, po katerih Mussolini in Hitler prevažata svoje vojaštvo sem in tja V tistem napadu je ena bomba res padla na cerkev, porušenih je bilo mnogo hiš in nekaj ljudi ubitih.
Potem smo čitali, kako se je po napadu papež peljal k tisti cerkvi in porušenim hišam in kako žalosten je bil ob pogledu na to grozo. Ljudi, ki so se vsi prestrašeni zbirali okrog njega, pa je blagoslavljal in tolažil.
V Zed. državah se je k temu oglasila posebno duhovščina irskega in nemškega pokolenja ter dajala duška svojemu zgražanju. Na predsednika Roosevelta so apelirali, da naj ne dovoli rušiti večnega mesta, ki je sveto vsakemu katoličanu.
In res jim je zagotovil, da imajo zavezniški letalci povelje dobro paziti, da zadenejo le vojne objekte.
Minule dni je vprašanje varnosti cerkva v Italiji spet prišlo na rešeto javnega pretresanja. Slo se je zaradi cerkve in samostana na Monte Cassino, ki baje slovi za najznamenitejšega v Evropi. Na zavezniškega poveljnika v Italiji so cerkveni krogi pritiskali, da naj tej božji poti prizanese z bombardiranjem, češ, da se je zateklo pod njeno varstvo na tisoče beguncev iz sosednih vasi, kjer se vrše bitke med ameriško in nemško ter Mussolinijevo armado.
Urednik revije Collier s pravi, da so ameriški letalci prizanašali tej nacijski trdnjavi mesec dni samo na prošnjo Vatikana, naj se nikar ne spremeni te slovite zgradbe v prah. Vsi so dvigali oči k nebu in tarnali, kakšen zločin bo, če se zavezniški topovi obrnejo na to svetišče.
Le malo se je poudarjalo, da je Monte Cassino s svojimi samostanskimi poslopji postala trdnjava Hitlerjeve armade. Na nji je postavila opazovalnico, s katere se je dajalo direktive njegovemu topništvu za bombardiranje ameriških pozicij.
Tako je trajalo precej dni. Ameriške čete niso mogle naprej in ob enem so imele nepotrebne izgube samo zato, ker jim je bilo naročeno, da svojega ognja ne smejo obrniti na opatijo, čeprav so jo Nemci spremenili v glavno obrambno točko na tem kraju fronte v južni Italiji. Skoda bi bilo cerkve, ki je dragulj stavbne umetnosti.
Toda kaj pa ameriških vojakov — mar teh ni škoda? Mar ne poudarjamo zmerom, da je treba življenja naših fantov na bojiščih varovati kolikor največ mogoče?
Zavezniškemu poveljstvu je bilo tega odveč — zamere gor ali dol, in ameriško topništvo je dobilo nalog bombardirati kraj, ki je ena najznamenitejših božjih poti v Italiji.
Italijansko poveljstvo ne bi v takem slučaju nič pomišljalo, kakor ni v prejšnji svetovni vojni. Cerkev in samostan na Sveti gori pri Gorici so takrat do tal porušili.
Res se človeku lahko krči srce ob razvalinah, ki so bile prej stanovanjske hiše, cerkve, šole ali bolnišnice. Toda vojna je vojna. Italija jo je hotela, podžigala je vanjo in mora žeti, kar je sejala.
RAZGOVORI
Finska si išče izhod v mir. | ne briga veliko, kdo jim je go-Tudi v VVashingtonu so ji sveto-; spodar. Dokler se ta velika ma-vali, da je zanjo najboljše, ako. sa Indijancev ne prebudi, ni do-se izmota iz vojne ko hitro mo- sti upanja za postanek boljših
razmer v Boliviji.
Pri nas
koncem februarja smo,
Sele
DVE PROCESIJI V ITALIJI. V eni so nemški vojni ujetniki ki jih ženejo tavetniški vojaki v jetniški tabor, v ozadju fronte, v drugi so civilni prebivalci, ki se vračajo na svoje osvobojene domove.
Socialisti niso tisti, ki se maščujejo nad-socialisti, ampak samo oni, ki delujejo za socializem
Nikoli ne obsodi, česar nisi preudaril.
Nekaj o tem in onem
Chicago, 111. — Na svetu je sedaj kal'ih 33 /lavnih ve: Enu izmed njih je v Indiji, kjer ča-ste ljudje za bo^instv \ živ« krave, a kristjani v Evropi in Ameriki pa zlata teleta Torej ni. med krščanskimi in "pagan-skimi" verami nobene razlike.
Ali vi mislite, da jo jo kaj *
★
Vse vere so «ao?eiene v vojno. Nobena ne izpO;nuje tega kar uči. Od kar se je svet spet znašel v nji, či.-im 3 o grozotah, ki jih uganja Iiši/cm in o njegovih brutalnost.il nad civilnim prebivalstvom v d'?*el&b, ki jih je okupiral. Ako jo v poročilih o njih magari urno ie polovic-* resnice, jo je vencUrrle ?.ad«mi za ugotovitev, ua fašistične dežele, ki se sm*trc;> za steber krščanstva in c:v i izučijo. niso ne krščanske in nc civilizirane. Isto velja za Jrovoverno" Japonsko.
★
Skoro ni dneva, da ne bi či-tal ob enem tud polot ila o hrabrosti in zvestobi psov v ameriški armadi; ranjence rešujejo pred smrtjo in vrše tudi druge naloge, ki so jim odkazane. Eden izmed teh psov je bil deležen v nekem tekaškem lioiclu za svoja dejanja celo banketa, na katerem je bil časten gost. Mnogo jih je bilp že odlikovanih. Jaz kot pri|ettofrj psov že od mladih let verujem v to iskreno vero psov veliko bolj kot pa v vero gotovih radikalnih urednikov in v 33 svetovnih ver.
★
Moj sosed mi je rekel danes: "John, v šestih mesecih bo vojne konec." "Kako pa moreš ti to trditi?" sem ga vprašal. ,4Well, moj zet jc bil. včeraj poklican v armado in on ni še nikoli bil v eni službi dalj kot pol leta. Torej bo moralo biti v pol letu vojne konec, ali pa njega," mi je odgovoril.
*
Napredni Slovenci v gotovi naselbini lastujejo rdečo vilo, pred katero je raslo veliko drevo, da jo bi senčilo. Da pa bi vila ne bila preveč zasenčena, se je organizirala armada mrčesi — belih črvičkov, ki so ga začeli glodati pod lubjem in v dveh letih so to staro drevo uničili, da je postalo suho in žalostno prazno.
- *
Ali ni že čas, da se tudi ljudje naučimo delati organizirano, toda ne za škodo, ampak v korist samemu sebi?
Tisto drevo je danes posekano in leži na vrtu. Tisti dve osebi, ki sta ga posekali, sta danes edino še sposobni podirati stara, trhla drevesa na slovenskih vrtih ...
★
V preteklem letu se je veliko pisalo o enem svetovnem jeziku, ki se naj bi ga vsi naučili. Idejo je razglasil Churchill s priporočilom, da naj bo tak jezik angleščina. Ker pa je taka, kot>je sedaj, težka in se je bi
baje Stalin ne mogel naučiti, Churchill in Roosevelt pa ruščine ne, bi se naj angleški jezik poenostavilo, da bi imel na-
goee
Tako se zaključuje tragično poglavje dežele, ki se je junija
1941 med prvimi pridružila,	, Al. ,,,	.
zmagovitemu pohodu do takrat P" !• *" , nepremagljivih nacijskih ar-! predsedn.skih kand.datov k se
mad Tudi Ogrsko in Rumunijo P01™" vjsak,e sUn ,cta .Pot Je čaka ista usoda	res morda kmeva' a S tr">em
V Italiji se vrše težki boji. Zavezniška kampanja v nji je marsikoga razočarala, posebno še ti-jfe, ki so pričakovali italijanske (pomoči v nji. Tisto "mehko tre-1 bušje Evrope", kot so imenovali južno Italijo, se je spremenilo v precej trdno nemško hrbteni-šče. Našim ljudem bo dalo še precej truda in žrtev, in vzelo bo precej časa. pred no bo kaj doseženega.
Kar se Italijanov tiče, saj tisti, ki so položaj razumeli, so od prebivalstva v Italiji pričakovali prav malo ali pa nič. Severna Italija, kjer je največ antifaši-stov, je v nemških rokah. Južna Italija, katera je bila vedno nazadnjaška in klerikalna, pa ne pomeni veliko. In še tisto malo gibanja, kar ga je bilo v nji protifašističnega ter pripravljenega za boj, so zavezniki štrli, ko so jim ponovno naprtili kralja in Badoglia na ramo. Kaj mislijo zavezniki s to idejo, je menda znano samo njim. Skoro gotovo je to ponovitev iste taktike, kot so jo vršili v francoski Afriki. Gotovo pa je. da to njihovo početje ne bo navdušilo zasužnjeno Evropo,
Bolivija
(Nadaljevanje.)
GLAS IZ SOLNČNE CALIFORNIJE
Los Angelcs, Calif. — Čas je, mesto 20.000 le 850 besed To da se zopet oglasim. Potekla je idejo so pridno zagovarjali tudi nama naročnina, pa sem si mi-mnogi v Ameriki. Dobra misel, slila, da ne bom samo svoje po-če pomislimo, da je danes na slala, bo treba poskusiti dobiti svetu 2,796 različnih jezikov in kakega novega naročnika In res nešteto dialektov.	se mi je posrečilo.
*	| Seveda ne gre prav gladko
Ako se bo angleščino skraj- Vsak ima svoje vzroke in izgo-šalo na manj besedi, bi jaz rad. Vore Se pač ne zavedajo, da bi da bi črtali iz nje besede "I am Proletarec moral biti v vsaki too busy." Ako ne bi bilo tega slovenski hiši, ker je to edini- Z vso resničnostjo se lahko tr-praznega izreka, ki se ga ameri- delavski list, kar jih imamo. Ga|di« da vlada odstavljenega boli-ški delavec poslužuje dan za ; je vredno čitati, ker daje člove-, vijskega predsednika Enrique dnem, in tudi slovenski delavci ku dovolj snovi misliti o razme- Pen*rande ni bila demokratič-
rah in vzrokih ter spoznavati za-1 Demokratična je bila le v to-vajalce	v	likem smislu, da so lahko kosi-
' V agitaciji b-i morda imela več terni, in drUgl ,ba[°,ni de'ali' kar uspeha, ako bi razpolagala z 56 >e P0'^1'0 N>e*ov* možnostjo "Big" Tonyja in znala igrati kot zna on na svojo koncertino. (Toni, kaj praviš ti na to?)
V resnici je on vsled svojega truda posnemanja vreden. Njemu je obstoj in napredek delav-
so se ga naučili, bi lahko imeli danes delavske predstavnike v VVashingtonu namesto da se delavski lobisti plazijo po kolenih okrog reakcionarjev in jih moledujejo za drobtine. In Prole-tarcu bi leta 1943-44 ne bilo treba voditi kafopanje za tisoč
novih naročnikov.
*
Mladi sinovi delavskih star-
šev bodo imeli po vojni dovolj skega hsU y resnjci prj srcu Ta.
ljudstva, v hlačah, veliko a-sem eno
hlač, ker jih sedaj nosijo vsi, ki delajo v vojni industriji: oče, mati in hčere.
*
Zaradi ameriškega ki je sedaj skoro vse je bilo napisanih že ntfkdot. Pred tedni bral. ki se mi je jako dopadla. V tovarno, v kateri producirajo vojne potrebščine, je prišla bogata dama. da si jo ogleda. Spremljevalcu jc ob nekem stroju, pri katerem sta delali dve osebi, omenila: "Ali ni škoda, ker je moral tale deček že v tako zgodnjih letih v tovarno?"
Druga oseba pri stroju je opazko dame slišala in rekla: "To ni deček, to je moja hči."
Bogati dami je bilo neprijetno in da napako popravi, je rekla: "Oprostite, nisem vedela, da ste vi njen oče." . "Kaj? Saj sem vendar njena mati!"
Namen prigodbe je pojasniti, da so v tovarni sedaj vsi v moških oblekah, da že ne veš več,
kdo je moški in kdo ženska ★
Republikanski torij, lastnik čikaške ^"Tribune" Robert Mc-Cormick se je pred tedni "proslavil" v govoru v Detroitu. kjer je pravil, kako je v prejšnji vojni pomagal pri kovanju načrta za obrambo Detroita, ki ga je mislila iz Kanade napasti angleška armada. Pa je za Mc-Cormickov obrambni načrt menda izvedela in se premislila. What a man!
*
Ako bi bil McCormick kak revež, bi se za njegove beda-stbče nihče ne zmenil. Toda on je multimilijonar in lastuje časopise ter radijsko omrežje, s katerim vpliva na milijone ljudi. Njegova propaganda je v glavnem proti Angliji, še bolj strupeno proti Sovjetski uniji in grize tudi organizirano delavstvo.
V gojitvi sovraštva do Rusije mu pomagajo tudi nekateri slovenski "demokratični" uredniki. Ali ni to fina kombinacija ameriških časnikarskih zvezd?
John Chamasar.
kih mož nam manjka.
Ravno ko sem to pisala, me je poklicala po telefonu prijateljica Maria Cuprin. Bila je namreč na obisku iz Escondide, Calif., in je naročnica tega lista.
Na vprašanje, kaj delam, sem ji pojasnila, da pišem Proletar-cu.
"Ravno prav," mi je odvrnila, "pa še zame napiši in pošlji celoletno naročnino v darilo mojemu stricu k njegovemu rojstnemu dnevu."
Boljšega darila bi mu ne mogla dati. Hvala lepa, Maria! (V Clevelandu jo poznajo pod imenom Maria Mele Cuprin.)
Upam. da je novi naročnik vesel Proletarca, in da se bo potrudil dobiti tpu kakega novega naročnika.
Posebnih novic, ki bi čitatelje zanimale, med nami ni. Da imamo jako milo zimo. to je o teh krajih samo po sebi umevno. Tudi dežja ni dosti, dasi je februar pri nas mesec deževne sezone.
Vsak ve, da je dež v Califor-niji zlata vreden, ker pada samo pozimi.
Ob koncu leta in pozneje je tudi tu delala nadlogo ljudem epidemija "flu". Obiskala je veliko ljudi in jih držala v postelji. Jaz sem se jo precej časa o-tepala, a končno me je le pograbila.
Ker že ravno govorim o boleznih, naj omenim, da je bila na operaciji soproga Louisa Lipovca iz Fontane. Želim, da kmalu popolnoma okreva in se prisme-je iz hiše. Ivo jo pridemo obiskati iz Los Angelesa. . *
Da se vrnem k predmetu agitacije. Zelo dobra za to je Katka Horvatin, ki se je priselila sem iz Chicaga. Upam, da bo vztrajala pri dobivanju novih naročnikov. Ona je zabavna, in kot pravimo po domače, ljudem zna lepo "na dušo pihat",
S tem končam, da se bi dopis preveč ne zavlekel. Zaepo prilagam dolar v tiskovni skiacf kakor mi je moj Jože naročil.
Julia Parkel.
vlada je bila NJIHOVA vlada
Resnica pa je, da je takrat ta vlada pretrgala stike z osiščem, ali to menda bolj s praktičnega kot pa z ideološkega stališča. Revolucionarna junta, ki si je osvojila vlado, si je popularnost z lahkoto pridobila, še posebno pa. ker je obljubila v svojem
a s
gotovo ni posuta, kajti če bi bila, se jih ne bi toliko usiljevalo za tak mandat.
Dne 10. feb. se je oglasil v radiu ohijski governer Bricker Na priredbi tisti večer so praznovali rojstvo velikega predsednika Lincolna. Po dolgem trkanju na prsa se je Bricker predstavil javnosti: "Če me hočete za predsednika, sem pripravljen rešiti deželo pred pogubnim "new dealom".
Po zapadu se je one dni trudil Wendell Willkie na svoji kampanjski tudi v naporih za pridobitev volilcev v svoje smer. Na enem svojih shodov se je izjavil za večje davke — kar je v volilnih -kampanjah 7a kandidata kaj lahko smrtno nevarno.
Poleg teh dveh se poteguje na republikanski listi še celo krdelo izbranih mož, ki so se pripravljeni žrtvovati v službi predsednika Zed. držav.
Tudi med politikaši v demokratski stranki je precej gibanja. Glede Roosevelta so prili-čno zedinjeni, aa ga bodo nomi-nirali v njegov četrti termin.
Boj med demokrati je v teh okolščinah največ zoper podpredsednika Henry VVallace na svojih shodih noče prenehati s pridiga njem socialnih reform Ko je Roosevelt "izjavil, da je geslo "new deal" zastarelo, ga je začel VVallace poudarjati in ob enem hvalil Roosevelta.
V glavnem pa je VVallace izgubil med politiki demokratske stranke zato, ker se na vsakem shodu poteguje za "navadnega človeka — for common man."
Politiki demokratske stranke si mislijo, da če VVallace že hoče govoriti, naj bi poudarjal le demokracijo, socialne probleme pa pustil na miru.
VVallace nedvomno čuti, da ga reakcija skuša izolirati iz ameriške politike, a vzlic temu so
programu zboljšanje skoro ob-1 njegovi govori na vsa taka prizadevanja toliko boljši odgovor. Posebno med delavstvom je postal vsled svoje odločnosti zelo popularen.
O kakšnem večjem delavskem političnem gibanju to jesen ni upanja. Socialistična stranka se skuša reorganizirati. V veliko kampanjo se bo postavila s svojimi kandidati. V koliko bo us-" pela, bo razvidno iz njenih naporov v prihodnjih mesecih.
V Jugoslaviji
Nemške čete so v raznih krajih Jugoslavije zelo aktivne. Z vsemi močmi skušajo zatreti u-porniško gibanje, ki zadržuje z drugih front veliko nemških in satelitnih divizij. Verodostojni viri poročajo, da je vseh sku-(Konec; na 3. strani.)
upnega položaja bolivijskih rudarjev.
Takoj po preobratu sta dva največja lastnika kositernih rudnikov v Boliviji — Mauricio Hochschild in Carlos Victor A-ramayo, pobegnila iz dežele. Ona dva in pa Simon Patino kontrolirajo omenjeno rudo.
Za predsednika je junta izbrala Gualberta Villaroela, ki sicer izven Bolivije ni posebno poznan, a odlikoval se je v zadnji vojni v Chaco. Za finančnega ministra je bil od iste klik? imenovan dr Victor Paz Estens-soro. Tema sledi še preccjšnja lista drugih, ki so zasedli ministrska mesta. O precejšnjem številu izmed njih je znano, da so bili ali so v prijateljskih odnosa jih z osiščem.
Ameriška vlada dosedaj še ni priznala nove bolivijske vlade. Tajnik državnega* departmenta Cordell Hull jo je označil za protidemokratično ter za simpatično tistim državam, s katerimi smo v vojni. Brez prijateljskih odnošajev z Zed. državami pa ne bo mogla izhajati.
A še pred tem preobratom v Boliviji pa smo priznali z veliko naglico Ramirezovo fašistično vlado v Argentini, ki je prišla na krmilo s silo in začela zatirati vse, kar je bilo demokratičnega, prav tako s silo.
Pod pritiskom okolščin je Ra-mirezova vlada v Argentini nedavno pretrgala diplomatične stike z osiščem. a znano je vsem, tudi VVashingtonu, da je bila to le njena spretna poteza, ki pa pravega bistva vse zadeve ni spremenila, ali pa le prav malo.
Zadnje čase se Villaroel zelo trudi izvojevati v drugih deželah priznanje svoji vladi. Precej tistih, kateri so bili znani kot prijatelji osišča, so bili odstranjeni iz nje.
Belopoltni prebivalci v La Pazu so menda precej v skrbeh, če ne bo uspeha Tistih dva in pol milijona Aymara in Que-chua Indijancev, ki garajo in u-mirajo skozi stoletja, in ki so večina prebivalstva Bolivije, pa se
Tole mi ne gre v glavo?
Kadar bi bilo treba dati Proletar-* ca in gibanju, ki ga tasio^a, kaj pritnanja. nekateri, ki se ttejejo naprednim, rajše molče; a it pa se v kakem društvu, v podporni orga-nitaclji ali v naši javnosti v splošnem dogodi njim kaj neljubega, so pa takoj pripravljeni pretiti s posledicami najprvo Proletarcu. Njihova nepravičnost mi nikakor ne gre v glavo.
Prolelarer, February 23, 1944.
POVESTNI DEL
ANGELO CERKVENIK:
NA STRAŽI
(Nadaljevanje in konec.)
Tudi v tem trenutku ga je zagledal pred seboj.
Kako otožno in očitajoče ga je
gledal:
-	Marko, ali sj Sel tudi ti med nje. tudi ti, ki si me hotel maščevati...
—	Saj prav zato, da bi te maščeval ... se je hotel Marko opravičiti.
Ali se ni Stane strahotno za-krohotal. Marka je zazeblo po vsem životu.
Poroencal si jt oči.
Sanja ali bdi?
Ali je pijan?
Da. preveč je pil.
— Res je, res je, strahopetci smo! Enaki smo tistim, ki so ubili mojega brata, enaki tistim. ki so pozneje dan in noč zalezovali mene ... Tisočkrat Tisočkrat sem jim zalučal v obraz psovko: Strahopetci! In kaj sem storil zdaj ... Pridružil sem so jim ...	I
Tedaj se je zakrohotal Na ves vprašanji glas.
'ulaj bilo tako sladko, nežno, ža-j metasto. Kako strašne so bile v 1 tem trenutku njegove oči! Nje-' gov pogled je bil kakor plamen, kakor ognjena, govoreča obto-Zaman se je svaril. Misel je ^ •caKor reka, Ki neugnano deri I — Marko, lažeš; iažeš, ti vi-lapraj, ki jo moreš zajeti kveč- tez resnice... Čemu lažeš sam jemu v jez, da se sprosti v elek- sebi? Prodal si se za skledo leče, trični energiji, da pož?ne kole- za skorjo črnega kruha .. . pro-| ije tovarne.	dal .. .
— Zaman, zaman!	— Živeti moram!
' — Strahopetci smo! Misli se — Živeti, toda ne živeti, ka-bojimo. Zakaj ga moram uda- kor priklenjen pes' Živeti člove-.iti s palico po glavi? Ali mar ne ško, Marko! ato. ker ne moremo kljubovati — Povej, kako! — je jezno ljegovi ostri misli? Ali ne zato, zaVpil Marko, ter je naša misel majhna in ne- — Kako jih živi na milijone >ogljena, ss vsa v plenicah? jn milijone* ki so v enakem po-Bojimosega.	jložaju, kakor ti? Kako živijo
' očetje, ki imajo žene in otroke.
Vsi se ga bojimo.
Zato prav zato ga hočemo pokončati.
Zopet se je zasmejal. A ta smeh je bil samo karikatura .meha.
Ah, danes je tako čudno ža-
pa so prav tako brezposelni, ka
kor ti?
Deveta ura.
Marko je štel udarce
Ena, dve, tri . . .
Komaj je odbilo v prvi cer-oanes je iuku cuunu	v drugi, v
ostna noč. Samo zato sem tako i^ .
tretji, četrti . .
ff11'-	^i* v u	Marko je štel.
Ah nima tud, Kos brata	J
Ah ne gra za njim s kolesom-	J	V
Kako čudno m , nezmiselno J	Mjogovim hrbtom^ se je
Ne samo brata, tudi otroke in loglas^čem,^ — ^
z vso vnemo, posebno še, ker bo naš prihodnji Majski glas posvečen petnajstletnici smrti enega izmed ustanoviteljev Proletarca, pokojnemu sodrugu Jožetu Zavertniku, kar je bilo že naznanjeno v zadnjem Proletarcu
Prestrašil se je svojega last- ženo ima. majhne nepreskrblje- ;	^	Cudim
nega glasu, ki je bil bolj podo- ne otroke. In dober človek je. J ^ ^^ ^ ^ ^ ^yno tu
Pravkar je odbila deveta Shod imajo napovedan za poldeveto. njega pa še vedno ni. Ali si ves čas budno pazil?
—	Budno, brat čelnik' Marko je zop?t ostal sam.
—	Ali sem res ves čas budno pazil? — je sam sebe vprašal Moral si je priznati, da ni prav ^ prav nič pazil. Zavoljo njega
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2, strani.)
paj 29, to je, nemštfh, bolgarskih, madžarskih in .Taveiičevin. To je v primerjanju borbnih sil drugod po svetu veliko število.
Citateljem priporočam, naj preberejo v magazinu "Life" z dne 14 feb. članek Stojadina Pritičeviča z naslovom "Tito".
Ob žitvph, katere doprinašajo i ti ljudje, ti besede oneme in nimaš izrazov, da jih bi opisal.
Kajne, kakšna silna razlika med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom ...
Ruski relif
Na seji društva Slavije št. 1 SNPJ 11. feb. sem omenil akcijo za pošiljanje zavojev ruskemu civilnemu prebivalstvu. Pro-
TIUJF. AMKRIŠKI POVELJNIKI. k» tu pianirall napad na Marsalske otoke na Pacifiku in „u uspešno si\ sem društvo, da naj iz svoje izvedli, Z leve na desno brig.-general Gra ves B. Krs'čine, raaj.-|eneral ilarry Schmidt In maj.-feneral Hol- blagajne prispeva za en zavoj, land Smilli. Potrebščine, kakršne so v njih, „	__________________- - ..........................--------- — sem omenil v tej koloni prejšnji
K.,s j* bil .Kl.lalj-I« od »fe.	SW! N,. K-........... OfcUk J<	eno novo naro,-
samo L kakšnih deset kor a- se kesal? Samo .poznal sem . . . nino, prov.z.jo pa pust.l t,»kov-! J.^"— ££ ^50. kov	Toda sedaj ni čas. da bi se po- nerau skladu V uradu se je,	Kar znaša, vsoto »ii.ou.
Popolnoma brezskrbno jo ma- menkoval Vrnite se. naglo se ! /glasila tudi bivša Kansasiank. ^'j,, k. ni samo.t. 1 vHNPJ, ha Roke ima kar v žepih, vrnite, odkoder ste prišli!	Mary Vertnik Plačala je člana-1 v nas» jedrn*. pac^p.
Klobuk ima poti«ijen globoko - Vrnem naj se? Saj moram rino klubu za 6 mcsecev ,pnspe- .	hva)a, J
rta ---------------------vala rtnlur v hskovni sklad tn P	& bo * k* pečemo-
ben glasu njegovega brata nego menda; delavci ga imajo zelo njegovemu.
Ali je zblaznel?
Ah, ni zblaznel* ne.
Skrajni čas je, da razčisti s sa mim seboj.
V čem se razlikuje od ubijal cev svojega brata?
radi.
Saj prav to je tisto! Ne z mislijo, s svojo dobroto jih je pridobil. Zapeljivec je.
— Tako? — se je zasmejal Markov brat. — Z dobroto jih je
vedal. To ni dobrota, to je dema gogija!
Dobro, dobro, pa bodite še vi
Ali niso z istimi besedami za- zapeljal? Zakaj pa jih vi z dogovarjali svoja zločinstva, ka-:broto ne zapeljujete in zapclje-kor jih zagovarjamo mi? Samo te?"-Zakaj ne, a** eno edino ime smo zamenjali...1 —* Ne. ne, nisem pravilno po-eno edino ime? Oni so zlorabljali ime svojega ljudstva, mi pa ... Ali ga res zlorabljamo?
Nepričakovano je podzavestno zaslišal čelnikov glas:
— Premišljujejo anarhisti! Mi pa moramo delati, brezpogojno in slepo ubogati, ukloniti se slehernemu, na videz tako ne-zmiselnemu ukazu. Vse za našo idejo, vse za
bi bilo mimo.
lahko šlo devet Kosov
/1
na oči, glavo sklonjeno proti zemlji. Kakor nalašč, da bi ga človek upilil tja po betici!
Ali se Marku ne dviguje kar« sr.ma roka. ali ga ne bo vsak hip pobil?
Tedaj se je Marko zasmejal.
Prav na glas.
Kos se je ustavil.
—	- Kdo se smeje?
—	Tiho, Kos. na vas čakamo .. .
—	Name' Da. pobit
«— Pobili vas bodo ... Prepozno
Po bliskovito so ju obkolile tri temne postave. Kakor da so zrasle iz zemlje.
— Cemu ta pogovor? Cel ni kov glas je bil oster.
vzela koledar. Pa pritožila se je. češ. prej ko sem bila v Kansasu, so bili prodajalci koledarja daleč od mene. pa sem ga vendar dobila veliko prej kot v Chica gu. Je pač tako. da tu nimamo dovolj prodajalcev. Frank S. Tauchar je dobil še dve novi na-To bo vso
valcev. Na isti seji je prispeval Anton Garden v ta namen $3.50, to je. za en zavoj, dalje Mary in Mitzi Oven $3.50 in pisec te kolone $3 50. skupaj $28
Zadnjič sem omenil silno potrebo pomoči ljudem v osvobo-
vas moramo Kos je takoj doumel, za kai
že se je dv ignila palica	' —' jr uuuu >v	' — jenih krajih Rusije, ki so bili ob
Marko je hotel prestreči uda- ročnim. To bo vse ;z domače ^ prJm tQrejJna^ ljudi zno_
rcc ter tako rešiti Kosa	vasi.	|	pomagajo. Vsota
Udarec je padel po Markovi! Martin Judnich. Waukegan, glavi . . „	I!l., je poslal 4 nove in 8 obnov
— Marka si
S srca se mu je odvalilo težko F« bremr Skoraj razposajeno ve-
Marko krvi ....
je obležal v
ljenih naročnin. John in Ančka
za en tak zavoj živil, kot že rečeno. je $3 50. K nji navedite svoj
__ . -	_, L ,	naslov, in pa kratko pisemce ru
miaKi Mahnich pa sta poslala U v u- ski
f l/mrm lLIo/^ in Ana iroifon čn	____.
. . . ,,sel jc» postal. Najrajši bi bil za-demagog. samo ne strahopetni ' f Kqs	mora| m|.
ra7hw>ini ki*.'	i	...
ga je pobaral.
Nekje daleč jc žalostno zavijal priklenjen pes.
-skovm sklad in ona zraven članarino Prosvetni matici Gospodinjski klub SND.
se za
razbojniki!
— Ah. pusti me. ne muči me več ... Ne smemo biti demagogi. Vitezi resnice moramo biti. Zapeljancem r • o odpirati oči...
Stanko se ni vec smehljal Nič
Že zopet premišljuješ! —.več deškega ni bilo v njegovih
se je posvaril.«
mo ... Ne bo ga več.
— Kakšen strahopetec sem! si je očital. Zakaj nisem čelni k u takoj povedal, da nočem več sodelovati pri tem zverinskem lovu na ljudi?
Nepričakovano in nekako
Oddajte jih naprej...
jih tudi drugi rabijo
padne Penno 29' naročnin in Cleveland, O.: John Krebel je naročil še 20 koledarjev, da bo poslal 8 naročnin in $4 v tiskov- število znašalo ravno 400.
I o^h rfi/°večTisteea ^"rTne P^zavestno ga je vsega prevze- j Mdnjlh par tcdnov naiih aktiv. IMachter in Anna Travnik. I očeh, nič vec t.stega. kar je ne lo ^štvo do čelnika in doi ijosljJ	Anton Zornik je poslal iz za-
vseh teh ljudi, ki se ž njim vred
borijo proti Kosu in Kosovim i
ljudem.
Zakaj mu ni takoj povedal	^^ tnik.. Tonc	Ely. Minn.. je po
kar naravnost v obraz?	Jankovich pa 2 in naročil še 50 , 4 Bnaroenine.'
Res je. moral b. mu bil kar v	kolcdarjev Hvseh skupaJ 325 iz-
ooraz povedati, toda ~ jutri.	^ Nekateri mu	lislih
Kaj pride jutri? Kje bo J«iel. centoV( ki jih dobi za svoje
kje bo spal? Alt ne bodo potem	^ y oblik. ^rovizije kar m
Vsak.
zavoj. Vsote v ta namen lahko pošljete Proletarcu. ali pa na moj naslov. Storite to ko hitro Leadville. Colo. Iz te gorske mogoče. Naslov Proletarca je vasi se je oglasil John Fajdiga. Vam znan, a moj je Jos. Oven, Poslal je pet obnov nih naročnin 211 S Prospect, Clarendon Hills. ter $2 50 v tiskovni sklad.	Illinois.
Anton Tratnik. Diamondville.	_____
Wyo , piše: Imam na rok, dolar LISTNICA UREDNIŠTVA
za v tiskovni sklad, pa ga ne
Sledeči drobci so zbrani iz sklad, ki sta jih prispevala John pošljem prej dokler ne dobim' J K. in L. J., Detroit, Mich.—
GLASOVI
Piše CHARLES POGORELEC
Naš Lojze Barborich v Mil-vvaukeeju dobi kljub zaposlenosti še zmerom nekaj časa tudi za list. Poslal je 4 naročnine
Se iz zapadne Penne. Ambrozich je poslal eno
tudi njega nekje prav tako po-	gentlemansko.
čakali, kakor čakajo danes	^ j<? b* ^ nfl agiudj. ^
* \ • * , *	sebno v tako velikem obsegu kot
Da, da Kos ima prav! Da smo	^ Jankovich f koledarjem.
placanci, pravi, slabo in uma-	c dg $. to malenkost trdo pri-j ledar j a. Zadnjo nedeljo v marcu
▼ano plačam hlapci...	1 1 --Marko je zaškripal z zobmi.
spet kakega novega naročnika., Naznanili o shodu v pomoč par-kar mislim, da bo kmalu.	| tizanom, ki sta jih poslala, sta se
Iz Thomasa. W Va , nas je! zamešali v moji zaposlenosti pri presenetil z dvema novima na- reviziji in na sejah gl. odbora ročni nama Lcnhard Werdinek. SNPJ med razno drugo kores-Tudi on si ni vzel nobene provi- j pondenco, in bili vsled tega pre-zjjc	zrti za objavo. Pomota se je na-
Jože Snov. Bridgeport. Ohio. | Pravi'a samo rfdi te8.a. ima to pot le "pritožVngo". ker I Pr,zadfa !n ,druee .^,tatelJe v smo mu zadnjič kreditirali pre- Detro,tu da t0 "P°^vajo. -malo plačanih koledarjev. Gla- K. P., Milwauke. — Zapisnik siti bi se bilo moralo 54 name- konference P. M. dobi prostor v Jacob sto 5! Faktično jih je naročil 58 prihodnji številki, novo; in še eno knjigo "My Native	,,
naročnino in naročil še ova ko-
služi. Treba je ne samo enkrat 126 marca! se po dolgem pre Marko je zaškripal z zobmi j trkati na vrala pri eni in lsti sledku spel Vrši konferenca klu-
Noce bit. vec hlapec pa naj h. .. ^ Da ^^ ^ dva in tri. | ^ JSZ in organizaci j Prosvet-se zgodi karkoli!
Že zdaj. v tem trenutku pojde
onOMRA. Common umit h h'.i\i*on Hruiha ne kupuje ) n bi j enih predmetov to /w>-hovmo prodajo, /mi ihi no* >ii'ign trgovec in z elektriko-l')nmi v Chicagu pri vojno i:menjovmlnem programu.
ZAMENJAJTE nerabljene jredmete za vojne"znamke
VSEM bo koristilo, če lamortjate vaSc nerabne predmete za vojne znamke
Delnvec v vojni Industriji, ali dru-ki rabijo te predmete si Jih bodo nabavili, ko bodo popravljeni pri va-Sem trgovcu.
Vi dobite znamke, po vojni pa si boste lahko nabavili električno peč. o kateri stč "sanjali". Stric Sam pa potrebuje va* denar za vojno.
Edino sovražnik bo na zgubi, ako upoštevate ta priporočila.
C0MA10MWEALTH EDISON COMPAMT
svojo pot.
Pa vendar se ni premaknil z mesta.
Se vedno je stal in s podvojeno čuječnostjo pazil na stezo, po kateri je moral priti sovražnik . .. Neka zahrbtna, železna sila ga je priklenila k jablani, da se ni mogel niti zganiti.
Nekaj se je zganilo . ..
Ali ne prihaja nekdo po stezi?
Kos?
V Marku je prisluhnila sleherna žilica.
Kaj naj napravi?
Ali naj pošlje Hirša k čelni-ku?
Če ga ne bo Marko pobil, ga bo zajela glavna straža na cesti.
Naj se zgodi karkoli! To se i njega prav nič ne tiče. Drugi ga bodo. Saj ni Marko policija, da bi skrbel za javno varnost!
Zdajci pa je zopet nepričakovano zaslišal krik umirajočega ood pripogibajočimi se črnimi i cipresami:
— Strahopetci!
Iz teme se je luščila vedno I bolj jasna postava.
Marko ga je že dobro videl in spoznal.
Bil je Kos
Sam samcat.
S palico bi ga usekal po glavi, f>a bi bilo vsega konec,
Vse bi trajalo samo eno pičlo sekundo.
Marko je čvrsti stisnil palico.
hiši. pač pa včasih po dva in tri-1 bov JSZ in organizacij Prosvet krat. Zraven tega pa so s tem ne matice. Prične se ob eni uri zvezani stroški, ki se jim agita- popoldne v dvorani dr. št. 138
tor v večini slučajev ne more SNPJ. Na tej konferenci bo od- pomoč za to delo v naši bivši C i- j izogniti. Torej, čemu nepotrebni 'dan bond za $25. Priporočamo kažanki Kathv Hrovatin. očitki?
j an(j»»	Privatno. Vsem. ki mi pišejo
J1	,	' osebno, bom skušal odgovoriti*
Danes končam te paberke z y ko,ikor m| bo das d ščal-
Los Angelesom. Calif. Od tam čimprej._F. Z.
se nas je spet spomnila .Julia___
Parkel. Poslala ie tri nove in m- . ..
Tudi Liberija za demokracijo
O mali zamorski republiki Li-
Poslala je tri nove in dve obnovili naročnini. Pravi, da jo zelo veseli, ker je dobila
. v j a 11	«.» v—- ---------- ---------- ----------------- Ker beriji v Afriki, ki je pod protek-
vsem klubom in organizacijam sta ob? zavedni in vztrajni agi- j cijQ Zed držav, se redkokdaj P. M , da pošljejo zastopnike na | tatorici, pričakujemo še več ve- čuje. Je pač brez politične in Ko je bil tu Milan Medvcšck. to važno zborovanje.	selih poročil od njiju. "Big" To-1 ekonomske važnosti,
se je oglasil tudi v našem uradu |
poročil od njiju. "Big" To- ekonomske važnosti, ne doli iz Oaklanda jima ne bo a dne 27. januarja pa je spet prav nič "fouš zato.	pr^ia v javnost z napovedjo
V kratkem bomo razposlali j vojne Nemčiji in Japonski. Dru-se mu ca Kaj poopore. je un.cu , našim zastopnikom in mnogim gega ji v naporih združenih na-,e" * Anton Cudcr ter prispeval dolar somišljenikom tiskovine za na- rodov ne bo treba storiti.
v ta namen Z enako vsoto se biranje oglasov v Majski glas. |--
je pridružil še zastopnik trgovskih in pozdravnih. Upa- Neznanje je delavčev najhujši so-1 v	1 mo, da se bodo zavzeli za to delo vrainik.
zborovanje
. . - , .. 4	.	John Pečnik. Fontana, Calif.,
in prispeval $5 listu v podporo, i	'	.. .
. » Iti • : ♦ u e i>osla 5 naročnin. Ker list ni
Franceta Barhiča je pa pisec teh J . t .	_____jq
. . z/ ____j,, z v šal naročnine, se spodobi, da
vrstic srečal v postnem uradu,, 1 " ... . _ • , ,	, £•*' % i•	se mu da kai podpore, je omenil
ko je menda pošiljal svojim de- mu J 1 K J
kletom razglednice, ter mu iz
ročil $2 v isti namen.	. ,
mu je pridružil se
Mary Stroj, Indianapolis, Ind.	P^nik in zraven pustil tudi svoje poslala dve novi in 4 obnovno	jo provizijo v ta nameir Bivši naročnine in naročila še en ko-	Cikažan Chas. Jurkosek pa je ledar	dodal k njuni vsoti 25c.
Frank Cvetan, John»town, John Zornik, Detroit, Mich , pa jc poslal 4 naročnine in $2 je poslal 8 naročnin in $2.5(k ti- ; v tiskovni sklad.
skovnemu skladu; Leo in Kath> Junko pa vsak po dve naročnini ter $2.70 v tiskovni sklad Minulo nedeljo se je v Detroitu vršil shod društev v pomoč partizanom, na katerem je bil glavni govornik .loško O ven.N Pred od
H
John Terčelj, Strabane. PaA • je poslal 2 naročnini. Provizije l si ni vzel. kot je že njegova sta- J
ra navada.	•
•
Chicago: John Chamazar je • izročil 2 naročnini, Peter Ver- •
hodom na shod je bil tu In želel hovnik pa novce za prodane ko-pobotno knjižico za Proletarca. j ledarje ter $1.25 v tiskovni Oven ni zadovoljen oa le govo- j sklad. Frank Zaitz je dobil med ri, pač pa da se naredi tudi kaj gl. odborniki SNPJ 11 obnovnih
uspeha za list. Math Urbas i« naročil izredno veliko članskih znamk za klub št. 114 JSZ. So-drugi in sodružice gotovo računajo na kake večje aktivnosti
naročnin in $48 02 v tiskovni sklad Imena bodo v izkazu Anton Garden je izročil v isti namen $2 Fduard Tomšič se je tudi oglasil pri nas in obnovil
tudi za klub. Čas bi že bil. Saj naročnino. $3 pa je prispeval v je klub v Detroitu svojedobno tiskovni sklad Poleg tega jo se prvačil v tem pogledu. S Urbas med ostalimi odborniki SNPJ je poslal tudi $3 v tiskovni I nabral $9 v isti namen. Joseph
\ \ito< m: kvih.o
MY NATIVE LAND"
ki jo je spisal
Louis Atlantif
IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75
V zalogi tudi druge Adamičeve knjige. Pišite po cenik
Naslovite:
PROLETAREC
2301 S. Lowndolc Avenue CHICAGO 23, ILL.

Prolelarec.	1944.
KRITIČNA MNENJA/POROČILA IN RAZPRAVE -
KOMENTARJI
za urednika poražen (z enim gla- I somi in isto se mu je dogodilo
V Mussolinijevi "republiki"
se vrši "preporod", ki dela zavezniškemu poveljstvu precej skrbi. Zavezniški poročevalci v
Italiji pišejo, da bo naša armada na svojem prodiranju v severno Italijo v neprijetnem položaju vračati Hitlerjevo-Mus-solinijevo italijansko republiko kralju in njegovemu režimu, do-
Hitlcrjevi propauaiidisti v
tretjem rajhu pa gredo se veliko dalj. Dokazujejo, da ima sovjetska vlada dvojno merilo. Zase zahteva vzhodno Poljsko, ker je večina njenega prebivalstva u-krajinska in beloruska. To stališče opravičuje s tem, da spadajo narodne manjšine deželam njihovega rodu, ne pa v podjarm-ljenja. A v pogledu Nemčije pa
kler se ljudstvo ne izreče za > je Moskva ravno nasprotnih na spremembo sistema vlade, če bo sploh dobilo to priložnost.
Kralj Enianucl je v severni Italiji od fašističnih in nacijskih propagandistov oglašan za največjega izdajalca vseh časov. Dvorna posestva mu je republikanski režim konfisciral. Tudi mnogim plemenitašem in cerkvam so baje zaplenjena in razdeljena med ljudi. Dvorna gesla so nadomeščena z "republikanskimi". šolske knjige, ki so po-
zorov.
Poljaki v Londonu se s sovjetsko obljubo ne zadovoljujejo, pa ne zato, ker ne bi marali Vzhodne Prusije, pač pa. ker žele o-boje: ukrajinski in beloruski del. ki so ga imeli pred letom 1939, in še Vzhodno Prusijo ter nekaj drugih nemških krajev. Vse gre torej nekako po starem, kakor v prejšnji vojni.
Župnik J. M. T run k
veličevale dvor in Emanuela, so I brede v antisemitizem.
rad za-Judov
uničene in tiskane nove, ki pripovedujejo o novi svobodi in preporodu Italije iz okorele monarhije v ljudovlado. Poročajo, da se ti "republikanci" posebno trudijo dobiti simpatije za svojo stvar med proletariatom v severni Italiji, ki je bil pred fašizmom socialističen in komunističen ter za republiko.
S to propagando med delavstvom baje uspevajo, po — zaslugi zavezniškega poveljstva v južni Italiji. Ceš. poglejte jih.
nima rad — to je že dostikrat | povedal in pisal. V "Novem sve- I tu" je spet vprašal: "Kdo je umoril, križal Kristusa0 Judje i pač." O Sloveniji pravi, da v nji pred Jugoslavijo ni bilo dosti Judov, ker je bila prerevna. A ko je nastala Jugoslavija, so pa že prihajali. Pravi, da pred prvo svetovno vojno v kavarni Union v Ljubljani ni bilo videti Judov. ! "Pod Jugoslavijo pa je bilo v nji Judov cele mize na najboljših mestih." Svoj članek zaključuje:
in
sedaj, ko je zmagal njegov glavni tekmec Martin Krasič. Dobil je 2,600 glasov več kakor Pe-trak. Petrakovi pristaši trdijo, da so bile v mnogih društvih volitve nepravilne in pravijo, da imajo tudi dokaze. Krašičeve zmage je bil zelo vesel posebno "Narodni Glasnik", ki je zanj j veliko ugitiral.
George Marčan je v svojri ra-dio-uri, ki jo oddaja vsako nedeljo v Chicagu, v tekmi med i prej omenjenima kandidatoma ' za blagajnika HBZ veliko zaslu-I žil. Govorniki so nastopali pred mikrofonom drug za drugim in agitirali na vse pretege eni za Petraka in drugi za Krašiča. Bila je res "zanimiva' kampanja.
Ambasador Fotič je v new-vorškem Timesu branil svoj rekord v odgovarjanju na napade, "ki jih nekateri ameriški pisci širijo proti njemu in njegovemu kralju". Vendar pa Fotiča vse njegovo dokazovanje o svoji zvestobi zaveznikom ne more o-pravičiti pred dejstvom, da je v sedanji vojni postal ne več zastopnik Jugoslavije, pač pa srbski šovinist in finančna sredstva Jugoslavije, lit Jih ima na razpolago, troši s tega svojega stališča. Freda Kirchwey je imela prav. ko je v Nationu priporočala ameriški vladi, naj poskrbi, da se ga primora resignirati in podati obračun za denar, ki je, ali bi saj imel biti pod nadzorstvom naše vlade.
VJETI NEMŠKI MORNARJI, ki so skušali privesti svojo ladjo, naloženo s kavčukom in drugimi vojnimi potrebščinami v kako luko pod nemško kontrolo. Vzlic blokadi »e Nemčiji vseeno posreči utihotapiti še marsikako ladjo ravnega tovoru. Ladjo gornjih mornarjev je potopila nekje na južnem Pacifiku ^neriška mornarica in poleg te še dve drugi. S kavčugom jih je taložila Japonska.
Razlaganje vzrokov za decentralizacijo USSR
kako so vam pravili o osvobodit-vi in demokraciji, a podpirajo! Judovsko vprašanje ni vprašanje
pa trhlo izdajalsko ^nasUja^hr- 0
erarhijo in ostalo reakcijo. Ti
Chicago Tribune, prinaša dan za dnem izzivalne kartune v hujskanju proti Rusiji, in kartune proti Rooseveltu in drugim
Clankar Donald Bell, ki razvoj Sovjetske Rusije dobro pozna, in vnanjo politiko raznih velesil, je napisal o vzrokih razširjenja avtonomije sovjetskih republik sledečo razlago:
; uradi mnogo izdatnejši nego za celo Rusijo en sam.
Zunanji stiki, ki jih lahko imajo posamezne države, seveda ne smejo obsegati paktov ali po-, dobnih dalekosežnih odločb.
PRIDOBITVE RDEČE ARMADE V OSMIH MESECIH OFENZIVE
(Nadaljevanje s 1. strani.) zemlja, o kateri so se v Berlinu
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 2 SANS
Chicago, lil. — Prihodnjo soboto zvečer 26, febr. bo zopet naša redna seja. Člani in članice pridite vsi. Ravno tako ste vabljeni vsi tisti, kateri še niste včlanjeni. Tukaj izveste veliko Zanimivosti. Na primer, na zad nji seji nam je tajnik Mirjto Ku-hel povedal veliko o delu SAN-Sa in ZOJSA ter o hrabri borbi partizanov v Jugoslaviji. Kateri ste bili navioči, veste, kako pa-zno smo vsi sledili njegovim izvajanjem. V soboto zvečer bo pa med nami Vincent Cainkar, ki nam bo zopet gotovo povedal kaj važnega in zanimivega. Članstvo podružnice ponovno a-pefira na vas. da pridete na te važne seje. Vedite, da z malimi mesečnimi prispevki se veliko pomaga našemu trpečemu narodu če nas je več skupaj.
Na zadnji seji smo tudi izvolili sledeči odbor za to leto:
Predsednik, Louis Volk; tajnik, John Turk, blagajnik Lud-I vik Katz; zapisnikar. Frank Te-| ropšič. Nadzorniki: Joseph Vre-ček, Philip Sober in Jennie Volk. Udeležba je bila dobra.
Upamo, da bo ta mesec še j boljša. Naš novi predsednik nam je povedal, da bo otvarjal seje ob določenem času, to je, ob S uri. Torej odločite se vsi, da pridete v soboto zvečer zagotovo na to sejo zgodaj. Po seji bo, kot po navadi, malo prijetne domače zabave. Ludvik Janežič je ob-
Ko je bila ustanovljena Zve- Molotov je izrecno govoril samo zna država britskega imperija, o posebnih ekonomskih in kul-se to ni zgodilo zaradi zunanje turnih interesih posameznih re-
sa. ni le moralno vprašanje o ras- takimTki Sov1gt*1a^aTrTit^H>^	NllLJUu Uli driav io P"hllk Važno bo. da se bo inte-
veselili, da jim bo mize polnila z dobrinami. Hitler je v enem svojih govorov dejal, da si bo Nemčija z bogastvi in pridelki j ljubil, da bo prinesel seboj svojo Ukrajine ustvarila najvišji živ- harmoniko, ljenski standard na svetu.	John Turk. tajnik.
Ta sen Nemčije je £el vsled	_
ruskih zmag po vodi, kar je za-: A njo veliko razočaranje.	Ameriške zmage na
argumenti zvene "radikalno" in je možno, da bodo z njimi odbili v severni Italiji med liberalnimi elementi zaveznikom veliko simpatij. Ako bi zavezniško po-
nem sovraštvu, to vprašanje posega sovražiti. Taktika, ki jo vodi v prvi vrsti v ekonomske ladeve. j lastnik Tribune, je za vzajemnost med narodi, ki bi jo mnogi
radi ustvarili ne samo sedaj, ampak še posebno po vojni, ja-ko nevarna.
ampak te strani se nihče ne dotakne. Ali res nihče? Ko pri nas v Ameriki antisemitiima še poinali niso, je ječala caristična Rusija pod veljstvo dalo slovo kralju in po- težo judovskega vprašanja, da se je magalo v svojem delu Italije u- radi nespametnih pogromov igra- Grofija Gandolfo. ki jo je stanoviti ljudski režim, bi imeli ret %yrti Kako & v RusW d*', Mussolini v času sklenitve po-zavezniški propagandisti pred nes? Preštudirajte, ce vas *anima, ^^ s svcto stolico prepisal na
"republikanskimi" glasniki v se-	* -a tam prerekava«je	proglasil za nedo-
. w. i• • • j * , , . , ,o krivdi alt nekrivdi judovskega f , ... . / ., y?rn?. ? prednost, ker bi la- j naroda pri križanju Kristusa ne ob-	del vatikanske države.
staja, pri nas pa je skoroda edino v, lcz» na kraJu P° katerem prodi-ospredju.	.	\ raj° zavezniške čete proti Rimu.
hko ljudstvu rekli, da mu pomagajo k graditvi novega reda na temelju demokracije in socialne zaščite.
se bile razvile do take višine, da jim je bilo treba dati pravice neodvisnosti.
Sovjetska unija smatra sama sebe za mlado državo, ki si še ni našla svoje dokončne oblike. Napačno je mnenje, da je imel Lenin od vsega početka v mislih popolno diktirturo. Sovjetski sistem je moral s silo uničiti sovražnike socialne revolucije, istočasno pa je moral zagotoviti demokratsko svobodo raznim poli-
Sklicevati se na Rusijo je pa vsaj Zavezniški krogi trdijo, da ka- tičnim gibanjem v Rusiji
Sovjetska vlada se je članom nemškega osvobodilnega odbora v Moskvi vsled svojega obe- J
tanja Vzhodne Prusije Poljski »	kritenj^ na sebi jim tega
jako zamerila. Samo komunisti i nikakor ne brani posUti> ne
v odboru so baje bili za podpira-1 vedo kaj delajo, oče, odpusti jim." nje sovjetske obljube Poljski na
nemški račun, vsi drugi proti, in ! V HBZ je bilo glasovanje za seja osvobodilnega odbora se je ' izvolitev glavnega blagajnika v tem prerekanju razbila Tisti, končano in mnogi so se oddahni-ki so proti izvedbi sovjetske ob- li, kajti težko da je bilo še kdaj
danes še hudo prekerna ladeva. Ju-	Monte Cassino, leži tudi
d je so krivi križanja, pa naj hi pri- Gandolfo na strategični točki, in šli do spoznanja prav radi — vse- j da so na njej utaborjene nemške splošnega antisemitizma. Nam ka- j čete. Slednje je papežev nuncij toličanom morajo postati bratje v v VVashingtonu odlorno zanikal
On pravi, da so v papeževi gra-
ljube Poljski, pravijo, da bi vsaka delitev Nemčije med druge dežele, in kdor jim daje take obljube, pomagala le v povečava-nju nemškega odpora in s tem k podaljšanju vojne. Ta argument ni brez podlage.
na kakem referendumu v katerikoli jugoslovanski podporni organizaciji toliko volilne kam-pnje, kakor jo je bilo' v HBZ. Kandidiral je v to službo bivši urednik "Zajedničara" Milan Petrak, ki je bil na konvenciji
Vsled tega so vladala v prvih letih v Sovjetski uniji med političnimi strujami silna nasprot-stva. v katerih so bile razlike med posameznimi gibanji ne manjše, temveč večje nego so
res vsake izmed enajstih republik v zunanji politiki zelo povečal. Do sedaj so sovjetski državljani zelo malo vedeli o zunanjem svetu in jih tudi nihče ni vzpodbujal, naj se zanimajo za dogodke izven ruskih mej. Sedaj pa je njihova dolžnost, da «o udeleževani v svetovnih do-
Ncniška armada še ni str^
Pacifiku
Vzlic ogromnim izgubam, ki jih ima Hitlerjeva bojna sila na vzhodni fronti, se mora o nji priznati, da je še vedno mogočna. Lani je poskusila spet z o-fenzivo, ki pa se ji je izjalovila v šestih dneh in od tedaj jo so-
ščini le begunci — deset tisoč po med republikanci in demokrati
I
s
£ £
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI i
■ 1" - VI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET 3 ČLANOV«IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1
številu, in če jo bodo zavezniki napadli, bodo žrtve le nedolžni ljudje. Stvar je torej delikatno vprašanje, ker je Gandolfo del papeževe nevtralne države. Težava je v tem. da je to stanje ovira pri prodiranju zaveznikov, torej v .orist Hitlerju. Roose-veltova izjava, da je zavezniška armada v Italiji križarska vojska, ki je prišla "osvoboditi pa1-peža", ni v vatikanski državi in v njeni grofiji Ganeoilo dobila torej nič kaj ugodnega odmeva. Papež smatra, da je svoboden :j2 j kakor je, in ne mara, da bi s kdo kršil nevtralnost Vatikana 3 ! in Gondolfa
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
2 SEJA ZOJSA
Chicago, III. — Poročano je že bilo, da se je v Chicagu ustanovil Združeni odbor jugoslovanskih Američanov in da se bodo vršile redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se bo torej vršila v nedeljo 27. februarja ob 2. pop. v Hrvatskem sokolskem domu, 1903 So. Racine Ave. Vsako društvo naj pošlje svoje zastopnike. Dobrodošli so tudi vsi posamezniki, ki so pripravljeni sodelovati pri
tem delu.
Ob enem želim poročati, da ta | sovjetski odbor sklicuje velik javen shod tov naštel skoraj samo notranje-
v Zed. državah ameriških. Logični revoluiconarni razvoj je vodil do popolne diktature, ki je zatrla vsa politična stranpota. Vladala pa je teorija, da je to samo prehodno stanje, ki se je imelo završiti leta 1936 z demokratsko ustavo. Bila je to resna namera, ki pa se ni izvršila vsled bližanja druge svetovne , vojne.* »
Enako je šel skozi razne pre-(skušnje narodnostni problem. . Lenin je želel dati raznim drža-; vam v Sovjetski uniji popolno neodvisnost, da, tudi pravico, da se ločijo od Rusije. Ta demokracija je ostala na papirju.
Toda cilja, da dajo vsem svojim narodom enake pravice, niso sovjeti nikoli izgubili izpred oči. Leta 1939, tik pred izbruhom vojne so v Moskvi zgradili kongresno poslopje narodov in to je bilo znamenje bodočih iz-prememb v sovjetski državi.
Vojna je prekinila tudi to smer. Pomisleki pa. ki so še leta 1939 mnogo pomenili, ao izginili po skušnjah zadnjih let. Razni sovjetski narodi so dokazali svojo zvestobo v strahotnih nalogah vojne.
V govoru o izpremembah v konstituciji je Molo-
vjetske divizije na več ko tisoč godkih. Doba osamljenja je mi-, m»U dolgi fronti porivajo nazaj nula	proti zapadu korak za korakom.
Koncem svojega govora je miljo za miljo. Prišle so že pre-M o lotov omenil pomen izpre- j ko mej predvojne Poljske in so memb v konstituciji tudi v mod- Pr?d pragom baltiških dežel, narodnem smislu. Rekel je, da To so bile silne bitke, kakrš-"je ogromnega pomena z vidika nih v tolikem obsegu še ni bilo v vsega naprednega človeštva . . . zgodovini.
Vemo, da zadeve ne smejo biti I Ne samo nemške, tudi sovjet-
Ameriška bojna sila je z na-padom na japonsko pomorsko trdnjavo Truk ugonobila 19 japonskih bojnih ladij, uničila nad 100 letal, vzletališče in trdnjav-ske naprave. To je bil največji ameriški triumf dosedaj v vojni z Japonci.
omejene na vojaški poraz fašističnih sil."
Ce še pogledamo, da so skoraj ob istem času I z vest ja napadla nazadnjaško politiko Vatikana, postane poziv "naprednim" silam tembolj pomemben. Sovjet-
ske izgube so bile ogromne in jih ne bo še konec. Toda ljudstva sovjetskih repuolik vedo, da je njihova zveza ohranjena in Hitler se je s to vojno ukanil za svoj glavni namen. Cilj mu je bil zavladati nad vzhodno Evro-
gromne zaklade teh dežel izrabljati za graditev veličine velike Nemčije, ki bi vsled svoje gospodarske, politične in oborožene sile postala gospodarica sveta
Tako pa bo morala spet v poraz in ponižanje, kakor v prvi svetovni vojni. Razlika je le, da je takrat ona Rusijo porazila, sedaj pa se mora umikati iz nje.
Obletnica rdeče armade
To sredo je 26 let ustanovitve rdeče armade. To obletnico praznuje v znamenju uspehov in pa v znamenju risanja novega poglavja svetovnega razvoja.
Naročnina sa Združene države (isven Cliicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol lata; $1.50 sa čatrt leta; sa Ckicago in Cicero $7.50 s« celo leto; $3.75 sa pol lala; sa inosemstvo $9.00.
vseh Jugoslovanov na nedeljo 19. marca ob 2. popoldne v Ame-rican-Bohemian dvorani, 1440 West 18th Street. John Gottlicb, pomožni tajnik.
Naslov za list in tajništvo je:
2tf*»7 Ko. Lnundale Aveniio Chicago 211. Illinois
3,366 angleških bombnikov izgubljenih v I. 1943
Angleži so lani v raznih bombnih napadih na sovražne kraje HI in na mesta od nacijev okupirane Evrope izgubili 3.366 letal, izmed teh nekaj tudi na drugih bojiščih.
politične vzroke. Sovjetske republike si ustanove vsaka svojo lastno armado in te armade bodo povečale moč celotne rdeče armade. Splošni nabori so se vršili v Sovjetski uniji šele sedaj v vojni, v nekaterih pokrajinah z zaostalim prebivalstvom pa celo še sedaj samo delno. Nekatere predele je vojaško lažje organizirati, če to store posebni, zanje pripravljeni uradi. Poleg tega bo vojaško vežbanje uvedeno v vile šole. In tudi pri tem so za vsako republiko posebni
ska unija ne namerava dovoliti po, nad Rusijo in Sibirijo ter o-nazadnji ških režimov, vsaj pri svojih sosedih ne. Hoče pa odrešiti vse tuje države strahu pred sovjetskim velikanom in prikazati sebe v najboljši luči. Oči-vidno upa. da bo z izprememba-mi dosegla tudi mednarodno večjo prožnost.
Molotov govor bi se mogel smatrati kot indirekten odgovor na poziv, ki ga je poslal v svet feldmaršal Smuts koncem novembra prošlega leta nekaterim zapadnoevropskim državam, naj se pridružijo' britanski državi. Napredne države, ki se čutijo o-samljene, imajo na razpolago dva ustroja države: Kapitalističnega in socialističnega. Narodnostno se nimajo niti v enem, niti v drugem ničesar bati. Socialno pa je med obema ogromna razlika. Na vsak način pa, če bi Holandska in Belgija pristopili k britanski skupnosti, bi Sovjetska Rusija lahko povabila na pridruženje balkanske in morda azijske narode. V izpremembah konstitucije ne vidimo samo iz-j premembe v notranji politiki, temveč tudi začetek zunanje po-j litike, ki vodi povsem na drugo pot, namreč proč od prejšnjega I izolacionizma S tem sovjeti ne ; stremijo za dosego kakšne po-1 sebne koristi. Mogoče je, da bodo poslali na kakšno konferenco šestnajst svojih delegatov, toda zgradbe cele svoje države ne prenavljajo zaradi tega. t j
SODELUJTE V KAMPANJI ZA
TISOČ
NOVIH NAROČNIKOV VSI, KI SOGLAŠATE - S "SMERNICAMI PROLETARCA
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
TELEFONI i CANAL 7172—7173
Domovi se poslužujejo elektrike
' t Električno razsvetljavo rabi že 84 odstotkov ameriških domov.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
I ADRIA PRINTING CO
Tot. MOHAWK 4707
1838 N. HALSTED ST.	CHlCAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
♦♦♦♦♦
P ruletam, February 23,
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL.
Se o vojnem posojilu
Kampanja za četrto vojno posojilo je zaključena. Nobenega dvoma ni, da je postavljena kvota bila prekoračena za preko mi-liparde dolarjev. Koliko so slovenski Amerikanci prispevali do dosege te kvote? SANS pobira tozadevne podatke in želi, da o njih poročate v upravni urad. Ce je le mogoče, naj podatke zbere vaša lokalna podružnica ali društvo, h kateremu spadate. Lahko pa člani Sansa sami spo-roče pročeljno vrednost kupljenih bondov naravnost v Sansov urad. Navadna dopisnica bo zadostovala. Ako se želi, bodo vsa imena ostala tajna, objavljena pa bo le skupna vsota kupljenih bondov v vsaki slovenski naselbini. Tej kampanji bodo kreditirani tudi bondi, kupljeni do 29. februarja. Slovenski ameriški narodni svet vsled tega apelira na vse one rojake, ki se še niso odzvali klicu strica Sama za četrto vojno posojilo, da se pridružijo pred zaključkom tega meseca že prispevajočemu številu slovenskih Amerikancev in po možnosti posodijo denar Ameriki za zmago demokracije nad diktaturo. Sans se je zavezal podpirati Ameriko v svojem vojnem naporu in ves dosežen uspeh mu bo kreditiran. Važno je torej, da nas o svojem prispevanju tudi obvestite.
Namen te kolone
Ta kolona se priobčuje v naših listih že nad eno leto. Članki se redno pošiljajo desetim slovenskim listom v Ameriki. Nekateri jih priobčajo v celoti, nekateri le deloma, nekateri le tu in tam in nekateri nič. Vse to -je-i
Sovega gibanja in pa od prostora. ki je na razpolago za neuradne zadeve. Glasila slovenskih podpornih organizacij so v prvi vrsti namenjena svojim lastnim uradnim potrebam, potem šele zunanjim zadevam. Slovenski ameriški narodni svet je hvaležen vsem listom, ki uporabljajo njegovo publicitetno gradivo.
Da bo v bodoče ostajalo več prostora za važne stvari, bomo omejili tedenska poročila o prispevkih za politično gibanje SANSa od strani podružnic in posameznikov. Omenjali bomc le važnejše prispevke. Vsi prispevki pa bodo podrobno označeni v naših mesečnih računih.
Zanimivi članki v revijah Ameriške revije prinašajo čedalje več gradiva o političnem razvoju slovenskega in jugoslovanskega vprašanja. Večina teh se bavi z notranjo politiko in informacijami o jugoslovanskem osvobodilnem gibanju, ki ga SANS podpira, zlasti po Združenem odboru jugoslovanskih Amerikancev. Potrebno je, da ljudje čitajo vse take spise in se tako seznanijo, kaj se resnično v stari domovini godi. Poročila prihajajo iz raznih časnikarskih krogov, na ketere se je lahko zanesti, ne dobivamo jih pa iz privatnih ali zasebnih virov. Če še niste, čitajte v tedniku The Nation (od 29. januarja) članek "The Plot Against Jugoslavia" < Bogdan Radica, bivši šef jugoslovanskega presbiroja>; "Life"
(od 14. februarjačlanek Sto-jana Pribičeviča o maršalu Titu; "Collier's Weekly ('od 19. febr.), članek Franka Gervasija tudi o Titu. Iztisi tega tednika so bili poslani članom vseh SANSovih odborov in podružnicam. Članki niso za propagando ene ali druge stranke v Jugoslaviji, pač pa so podučni in pomagajo razumevati situacijo v tej hrabri, od na-cifašizma nepremagani deželi.
Združeni odbor je tudi razposlal na naše podružnice brošuri-co člankov izpod peresa poročevalca C. L. Sulzbergerja, ki so izšli v New York Timesu in dva važna govora SANSovega častnega predsednika Louisa Adamiča.
Revija 4%Yank'\ ki jo izdaja ameriška armada za svoje vojake, vsebuje v britanski izdaji od 30. januarja štiri strani dolg članek o jugoslovanskih partizanih in njihovih voditeljih. Ilustrirana je z mnogimi slikami in članek jedrnato razpravlja o tem neprimernem, čudovitem odporu, ki ga vodijo demokratični elementi Jugoslavije od Slovenije do grških meja.
Tajnike naših postojank prosimo, da prejeti material razdelijo med svoje člane in druge zainteresirane rojake in Ameri-
otok, kjer ne bo mogel • »vojo I "duches" več delati zgage.
Tako se je zgodilo. Edwarda ni bilo na tisto turo. Pozneje ga je angleška vlada imenovala za governerja otoka Bahame pri Floridi, toda intrige, ki jih je razpletal Bedaux, so šle dalje.
je dal Daladier zapreti, je sedaj prostih. So zelo aktivni in za-tcmnujcjo ostale, močnejše stranke.
London na straši
Angleška tajna služba je delovanje te trojice zasledovala in ko je ameriška in angleška armada meseca novembra 1942 vpadla v francosko Afriko, je ameriški vrhovni poveljnik ge- Vichyjem, a v odgovor je dobil
se odločil dati konec tudi tame- i Važnost komunistov v fran-mu sebi.	coakem političnem življenju tu
Poglavje s tem seveda še ni se pretirava. Sedemindvajset zaključeno. Ysi, ki so mu nam- komunističnih poslancev, ki jih
reč pomagali v tej de/eli, v Af-1 -p-t~- m ■ - 1 -t m______—~ - - - .	rvm
riki in v Angliji, so še ilvi Ali f	-11	1
,1 bosta ameriška In angleška JugOSlOV. Zamejila ViaCM V 00110831111
oblast tudi tem upaia stopiti na I °	*
prste?
General Charles de Gaulle je ameriško in angleško vlado pred Bedauxom in njegovimi zavezniki že davno svaril, zahteval je, da se naj aretira vse tiste, ki so se omadeževali v sodelovanju z
dimpešte glede Transilvanije. Čehoslovaki, ki so v tej zadevi istega mnenja kot Sovjetska Rusija, pa so prepričani, da bi bilo umestno vrniti Transilvanijo RumUnom. Znano je, da je to ono ozemlje, ki je prišlo izpod rumunske oblasti pod madžarsko v letu 1940, ko je Hitler razdeljeval takozvane "dunajske nagrade".
neral Eisenhovver odredil, da naj se Bedauxa čimprej aretira.
Sele lanskega decembra je bil z aeroplanom pripeljan v Miami in tam mu je bilo koncem januarja sporočeno, da bo moral v
propagando VVashingtona in Londona, ki je skušala dokazati, da je De Gaulle fašist
Ko si je Bedaux življenje končal, je marsikomu odleglo, ker se je bal njegovih izpovedi. A
z Rusijo izgubila diplomatično igro
Ako je Petrova vlada imela s j potrebe zvez in informacij, ponujanjem zveze s Sovjetsko Dejansko pa je zavezniška po---
Rusijo namen utrditi svoj polo- litika še vedno ta, da se pomaga Angleške izaubc V Italiji žaj, je naletela na povsem na- onemu, ki se bori. Na vprašanje,' ^
marcu pred ameriško sodno ob- slaba vest jim bo ostala Narodi
pa imajo nov n«uk, ki jim dokazuje, kako blazno je vzdrževati sistem, ki v civilizirani, ljudski
last vsled veleizdaje.
Bedaux je spoznal, da je njegove veličine v kapitalizmu in-
trig in goljufij ter laži konec in družbi nima mesta.
Osvobodilni odbor Francije v težavah zaradi vnanje politike Anglije in USA
Francija je ena dežel, o kateri kritiki dokazujejo, da jo ameriška in angleška vlada izigravata in vodita svojo politiko v nji v edinem namenu, da ju rešita za kapitalizem. tPo njihovih mnenjih, in navedli so že mnogo dokazov, je general Charles de Gaulle in francoski osvobodilni odbor samo zato ne-kance čim ga prejmejo. Ni tre- priznan za pravo francosko vla* ba čakati sej. Niti niso iztisi na- do, kar se Londona in VVashing-menjeni. da bi se valjali po taj- tona tiče. ker mu ne zaupata, da
nikovi mizi in predalih. Razdelijo se naj, kolikor je mogoče In če prejeto število ne zadostuje zahtevi in potrebi, nas obvestite.	Mirko G. Kuhel.
0 SAMOMORU V MIAMIJU JE
MISLITI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Edward "študiral" Hitlerjev "socialni*' red in ga po končanem potovanju silno pohvalil. Hitler je rešil po Edwardovem mnenju socialni problem, in to mu je dalo spet publiciteto po vsem svetu kot človeku, ki mu je več za navadne ljudi kakor za angleški prestol.
Tako je tudi Hitler pridobil zaželjeno — in pa Bedaux, ki je razpletal svoje mreže za poznej- svoboditvi še piratske akcije.
Obljubljeni poset v Ameriko izjalovljen
Po posrečenem Beda uxovem podvzetju z Edvvardom v Nemčiji ga je sklenil "prodati" ameriški publiki z naznanilom, da pride bivši kralj tudi sem "študirati" delavske razmere. V ameriški "society" je završalo in visoke dame so na vso moč tekmovale, kje bo visoki par gostoval. Mnogokatero multimili-jonarskih, parazitskih družin v Zed. državah ga je vabilo.
Časopisje je pisalo o njem, a v tem času je odbor AFL začel z veliko kampanjo proti Edwar-dovemu obisku pod Bedauxovo protežijo. Morda bi ta propaganda AFL in liberalnih elementov, katerim je po svojih malih močeh pomagal tudi Proletarec, sploh ne uspela, da ni tudi angleška vlada namignila, da bi ji bilo prav, ako se Edwarda ne oglaša preveč, ker ga namerava poslati kam v službo, na kakšen
bo v stanju Francijo obdržati staremu redu — torej tistemu, ki jo je zaigral.
Gre se namreč — kakor je sedaj običaj v takih spornih zadevah. ali naj bo taka kakor je bila. buržvazna namreč, ali pa se jo naj prepusti "komunizmu*^	_
De Gaulle je bil v svoj režim pripravljen sprejeti komuniste
—	dva izmed njih. a imel je baje proti temu toliko pritiska, iz Londona in iz VVashingtona enako, da jim je obljubil najmanj , pomembna portfelja.
V Franciji so nekaj časa delali socialisti in komunisti skupaj, in v kolikor imamo mi poročil, so si znova enotni. Razdvojuje pa jih zavezniška diplomacija, )d se boji, da bi Francija po svoji o-postala socialistična
—	ali, kakor jc sedaj v modi za tak izrek — "komunislična".
Časniška agencija ONA, ki je v ozkih zvezah z vnanjepolitič-no propagando Sovjetske unije, je dne 15. feb. objavila o tem nesoglasju, ki vlada med Washing-tonom in Londonom na eni strani. in med Moskvo na drugi, sledeče poročilo:
Maurice Thorez, edini francoski komunistični prvak, ni dobil dovoljenja, da bi iz Moskve prišel v Alžir.
izmed # onih Ko se bo ta novica splošno raz vedela, je verjetno, da se bo razmerje med francoskimi komunisti in Komitejem za narodno osvoboditev zelo poostrilo.
Thorez je pravzaprav ubež- j <Broza)." nik. Mobiliziran je bil leta 1939. toda je izginil od svojega regimenta nekaj dni preje, predno je Daladier ukazal zapreti komuniste. kar se je zgodilo po sklenitvi rusko-nemškega pakta pred izbruhom vojne. Thorez je bil od takrat v Moskvi
Komunistični problem je bil za de Gaulla najtežji na domači fronti. Je zelo zamotan in važen in bi ga morali vsi prijatelji Francije poskušati razumeti.
Korespondent prihaja do sledečih zaključkov:
1.	Velika večina Francozov čuti danes velikansko občudovanje do Rusije in si želijo prisrčnih odnošajev s Sovjeti.
2.	Francozi si ne želijo drugega, nego ideološko zvezo med francosko komunistično stranko
I in Moskvo in upajo, da je nevarnost minilaHani. ko so razpustili komintemo.
3.	Vaditelji francoskih podtalnih sil toplo občutijo tovarištvo francoskih komunistov, ki so od leta 1941 dalje igrali veliko vlogo v francoskem podtalnem gibanju
4.	Vse združene stranke in voditelji podtalnega gibanja v Alžiru pa so se bali, da bo prvi razdor v francoski protinacijski fronti prišel od komunistov. Imeli so vtis, da bodo komunisti žrtvovali politično enotnost in zastopali samo interese svoje stranke na račun naroda.
Ako je ta očitek upravičen ali ne, res je, da se napetost med komunisti in drugimi strankami veča.
sproten odziv.
Kajti moskovski tisk je poudarjal, da je Molotov odklonil ponudbo Petrove vlade za pogodbo z USSR zato, ker s tako kot je — namreč jugoslovanska zamejna vlada v Kairu — ne mara sklepati nobene pogodbe.
Neko poročilo iz Londona pravi. da pomeni odklonitev toliko kot da vlada v Moskvi Petrovega režima več ne priznava, čeprav diplomatično ni še podala take izjave.
Isto poročilo tolmači, da je I ifezadovoljnost Moskve s Petrom razvidna posebno v ostrih izrazih sovjetskega časopisja..! n. pr. o "profašistični vlogi ge* j nerala Draže Mihajloviča. ki še vedno velja za vojnega ministra in njegovih bojih z narodno o-svobodilno vojsko maršala Tita
da-li dobiva Mihajlovič še vedno zavezniško podporo, je treba odgovoriti po tem načelu, ki je bilo uradno objavljeno tako v VVashingtonu kot v Londonu.
Ker pa je rusko držanje napram Titu slično onemu Velike Britanije in Amerike, nikdo ne smatra, da pomeni ruska odklonitev spremembo tudi v skupnih zavezniških odnošajih z Jugoslavijo.
0 P0LJSK0-RUSKEM SPORU
Neu York.—iONAi — Tukajšnji čehoslovaški krogi, ki so dobro informirani glede naziranja, ki prevladuje v Moskvi, smatrajo, da bo edina možnost za rešitev poljsko-ruskega spora naslednja:
Poljska vlada v izgnanstvu s svojim predsednikom Stanislavom Mikolajczvkom se bo morala reorganizirati, in sicer tako, da se bo znebila onih članov, ki tvorijo sovjetom neprijazno kli-ko. Stopiti bo morala potem s sovjeti v direktno zvezo ter ja-1 sno povedati, da sprejema mejo 1 na podlagi Curzonove linije. Končno bo morala napovedati vojno Madžarski.
1
Ti krogi tudi potrjujejo, da, predsednik čehoslovaške vlade v
Angleži so izgubili v Italiji od vpada vanjo 3. sept. pa do konca februarja okrog 37.00 mož. od teh blizu 8,000 ubitih, kakih 24,-00 ranjenih in ostali pa so ujeti in pogrešani.
FEBRUARSKI METEZI IN TRINERJEVO GRENKO VINO
Kraljica zime uveljavlja svoje muhe. Poslala nam je ledeno mrzlo burjo, meteže, megle, led in sneg. Ako želite preiti to nevarno dobo brez posledic, skrbite, da vaši notranji organi normalno delujejo, če je vaš želodec v redu, ima vaše telo% dovolj odporne sile proti raznim boleznim. Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l je zanesljivo želodčno zdravilo. Rabite ga po navodilih na steklenici. Preveč se zanašati na vašo odporno silo je nevarno. Pojdite v lekarn,o in si kupite Trinerjevo grenko vino v vitamini B-l. Ako ga ne dobite v vaši okolici, pišite naravnost na Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago b. 111. ščitite svoje zdravje s Trinerjevim grenkim vinom, vašo svobodo pa z vojnimi bondi!
Kljub temu pa jugoslovanski izgnanstvu, Edvard Beneš, ni ni-
! kdar poskusil posredovati med Rusijo in Poljsko, akoravno so nekatere vesti tako poročale. Tega tudi v bodoče ne bo storil.
Cehi imajo sami jako ostre spore s poljsko vlado, ker zahtevajo povrnitev od Poljakov u-grabljenega Tešinja. Z velikim nezaupanjem opazujejo tudi po-| litiko poljske vlade napram Madžarski, ki tudi drži ukradena češka ozemlja.
Poljska vlada, ki je še vedno
krogi iz opozicije v Londonu verjamejo v možnost, da je bil ta slučaj izbran za sovjetsko izjavo. ki je prišla v obliki brzo-java iz Kaira preko agenture Tass zato, da se s tem naglasi nezadovoljnost sovjetov z dejstvom, da zavezniške vojaške misije navidezno še niso zapustile Mihajloviča V Londonu je popolnoma nemogoče dobiti zanesljivih informacij, dali so vojaške misije še pri četniškem
vodji ali ne. Mnenje, ki prevla- v mirnih odnošajih z Madžarsko, duje. je, da so ostali pri njemu katera je s svoje strani zaveznik nekateri posamezniki vsaj za, Nemčija, podpira zahteve Bu-
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarca, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše zpravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje . glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
CALIFORNIA.
Fontanat John Pesnik. Oakland? Anton Tomiit. Lm Angele«: Frank Novak. San Franciaco: A. Leksan.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
FINANČNO POROČILO ZDRU2ENEGA ODBORA JUGOSLOVANSKIH AMERIKANCEV
Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev je pričel s svojimi aktivnostmi takoj po ustanovitvi dne 7. avgusta 1943. Od tedaj do konca leta so bili dohodki in izdatki kot sledi:
Dohodki:
Prispevki raznih organizacij, društev in posameznikov
vključivši nabiralnih pol................................................ $19.867.00
7.a Titov portret ............................................................................ 449 25
Za Partizanski fond ...................................................................... 335.00
Razno ................................................................................................ 52 00
Skupno .........................................$20,703.25
Izdatki:	>
Pisarniška postrežba in najemnina, plačana do 4. febr. 1944 $	667.25
Pravniška in razna druga izplačila, vključivši pomoč Ujcd
odboru v Londonu..................................................... ..............1,000 00
Poštnina in express .............................................................................1.438 16
Tiskovine ..............................-.......................................................................................................3.182 01
Telefon, telegraf in kabli.....................................\..................................................991.82
Potni stroški in entertainment............................................................................................1,252.14
Uradne potrebščine (papir, kuverte itd.)........................................................................252 58
Uradno pohištvo in druga oprema ................................................61T 1®
Plače ..............................................................;.............................................1,787 50
Nows Service, knjige in literatura .................................................................629.63
H*»zno ......................................................«............................................................................17.48
Naj
knj
jvečja slovenska jigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S LAWNDALE AVENUE ..
CHICAGO. 23. ILLINOIS
6kupno
$11,765.81
Preostanek na čekovo?** računu $ 8,937 44
V	z veti s kampanjo v novembru in decembru Je povrh gornjih dohodkov zagotovljeno na "pledges", toda i« na vplačano, nadaljnih $7,-250, kakor tudi $1,734 dolga za Titove portrete od rasnih organizacij in posameznikov.
V	gornjih dohodkih tudi ni vključene nadaljnih $8,600. prejetih kot prispevki in na nabiralne pole (kot del kampanje) od 1 do 7. januarja 1944
M. J. Bogdanovi«, blagajnik	- Vl«ko U)Hi, tajnik
Pripomba Gornje poročilo Jt bilo prepoteno in spr«J«to na seji izvršnega odbora Zdrut odbora Jugoslovan*ih Amerikancev. ki ae Je vršila 5. januarja 1944 na 1010 Park Ave. New York. Y. Y Finančno poslovanje so pregledali sledeči odborniki: Peter Pati. Zlatko Baloko-vič in Anton Majnarich.
Na isti seji so bili izvoljeni v budietni in nadzorni odbor Anton Majnarich, Peter Peff, Zlatko Balokovlč ter Vinko tljčič. kot tajnik dotičnega odbora,
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
■ova knjižica, k poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV. LJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sod-niki stavijo pri izpitu za državljan* stvo, vsebuje knjižica ie v U. delu nekaj važnih letnic iz zgodovin« Ze-dinjenih držav, v III. delu pod našlo* vom RAZNO, pa Proglas neodvisno* iti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol* nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države.
Cm« knjižici je »amo 50 centov l poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
CHICAGO 23, ILL.
CHICAGO, ILL.
COLORADO.
Crestod Butte: Ant. Slobodnik. pueblo: Ludvig Yoxey. WaU«itbarg in okolica: Edvvard Tomiit.
ILLINOIS.
Chicago in okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verhovni^, Frank Zait« in Frank S. Tauchar. La Sallo in okolica t Anton Udovich
in Leo Zevnik. Springfield: Josaph Ovca in John
Goriiek. Virdent Fr. Ilersich. Waukegan-No. Chicago: Martin Jud* nich.
INDIANA. Indianapolii: Mary Stroj.
KANSAS.
Armat Anton Shular. Arcadia: John Shular. West Minerali John Maroli.
MICHIGAN. Delroii*Dearkorn t John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Klarich in John PlachUr.
MINNESOTA.
Rohlt Max Marta.
Chi.holr: Frank Klun.
D«1.t* John Kobi.
El>. John Teran in facob Kunstelj.
Ilibbing: Frank Pipan.
MlftSOUKI 81. Louis: John Spiller.
MONTANA.
East Hale na: Joseph Mihflirh. Rod Lodge: K. Irtnožnik.
NEW JERSEY.
Eliaabeth: A malta Oblak.
NEW YORK.
Gowanda. James Dekleva.
OH I O.
Akron * Kenmore * Barberlon: Mike
Kopach in Matt. Močnik.
Rridgeport in okolica: Joseph Snoy in
John Vitez.	%
Cleveland: John Krebcl, Joseph Le-ver in Anton Jankovich. Fairport Harbor: Ix)Vrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina.
Li»bon-Power Poini: Jacob BerganL Pinejr Fork: Frank Zavrinik. Powhatan Poini, O.: John Guzcl. Warren: Joseph Jež. x
PENNSYLVANIA.
Alipuippa: (ico. Snuekar. BurgetUtown-Slovan: Joseph KrmeL Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canontburg-Slrabanet John Terčelj
in Marko Tekavc. Colegrove: Tony Sto|»r, Export: Jo«. Brits. Forett Ciljr: Anthony Drasler Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguitin. John»town in okolicai Andreu Vi* drich, John Langerholc, Ilija Bu* balo in Frank Cvetan. Lairoba: John in Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Librarjr: Nick Triller. Mcadrwland»: Martin Baje. Park Hill • Conemaugh: Frank x*od Noy.
Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Amcriftki družinski koledar In Maj* ski (tlas za zapadno Penno Anton Zornik, Harminia, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, John»town.
WASHINGTOtH.
Saalllet Luras Debeljak.
W£ST VIRGINIA.
Elm Grova: Frank Kosem. Star Citjr: I*wrenc* Selak. Thomat« Lenhart Werdinek.
WISCONSIN.
MiUaukaa in Wetl Allia: Louis Bar*
borich. Shebojrgan: Frank Stih. Willard: Mike Krultz in Matt Mal-
nar.
WYOMING.
Kemmerer io okolica: Anton Tratnik
in John II. Kmisnlk. Ročk Sprlngt! John Jereh.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postoja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi |0 Georae Morchon
»♦♦4 IIMMM IM»fM
PRISTOPAJTK K
SLOVENSKI NARODNI « I PODPORNI JEDNOTI -
I: ; NAROČITE SI DNEVNIK
I "PIIOSVKTA
99 *>
S ta no ta pol
celo leto $6.00, leta $3.00
Ustanavljajte nova društva. De«ct članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajnifttvo je:
2657 S. Lawndale Ave.
CHICAGO 23, ILL. .......................
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
3724 V/aat 26th Mreet
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M
(Kxrept Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Rn. 221» So. Rtdgeway Are. Tol. Crawford S440
II at an»wer — C aR _ _ _ Auttin 5700
>HMMM»HIIMMIMIM»
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
A Yu gosli; v Weekly Devoted to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1902.
Publ,.h«d W««kly •! 2301 S«. L*wod*U At«.
CHICAGO 23, ILL., Februar* 23, 1944.
VOL. XXXIX.
Blame Ruml Plan for Headaches
Amcricans u ho are moaning and uroaning over the com-plexities of their income tax returns should plače the res-ponsibility for their plight where it belongs.
They are puying one of the penalties of the iniquitous Ruml Plan, vvhieh not «»nly handed the rich a tax presen! mounting up in the hillions, bul so muddled the Federal income tax provisions that cven experts are baifled in trying to figure theni out.
llundteds of thousands of taxpayers \vill have to go to the extra expense of employing assistance in compilling their returns. Hundreds of thousands of others vvill not be certain vvheter they are overpaying or paying too little, and they vvill never feel stire that at some futurc tirne the tax authorities \vill not call theni to account.
The Treasurv Department is not responsiblc for this ronfusion. The blame rests with reactlonaries in Congress u ho voted to "forgive" wealthy corporations and individuals 75 per cent of the debt they ovved their government.
LABOR pointed out at the tirne that the little feliovvs vvould pay for this vvorse than follv—and the headaches thcy novv experience are only part of the priče.—La»*.r. Wash-ington, D. C.
THE QUESTI0N OF TAXES AND OTHER 1SSUES
Bv RAYMOND S. HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate
I think there has been too little thought given and too fevv eom-ments made about Mr. Wendell Willkie's demand for a higher tax level. Was it twenty billion dollar* that Mr. Wiilkie mentioned? Never mind. It was moro than anything so far »uktfcstcd by oven ho robust
an advocate to taxes as Secretary Congress. the President and Will-Morgenthau. It was about ten times kio ar* ali thinking of when they aetual ly has voted
balance of seventy billions.
But if Mr. Willkie's idea prevails there will stili be a matter of sixty billions of dullars that the lax bili will not cover.
Ponder the above figures and you mav begin to suspect that what
vvhat Congress to take away from taxpayers in the current year and twice what President Roosevelt is men t ion ing.
Moreover, Mr. Wilikie elaborated upon his fiscal ideals.The American
talk about taxes is not how to vvin the war, but how to finance it.
And it is on that point that Američani can disagree without any danger whatever of having their patriotism or their interest in pcople. he suggested, must do more, the war effort brought into ques-
THE P0ST-WAR W0RLD
By E. DIXWELL CHASE (Worldover Press)
DECISIVi: YEAR
Roosevelt Carries The Bali
aetual sacrificing. The standard of living is too high. We can't supply the home front with ali it is getting novv AND do full justice to the battle front, Willkie believes and says.
»
By hitehing his plea for higher
tiari. For RESULTS, not methodt, is the test of merit.	t
It is, therefore, with no qualms that I present the Socialist program. full and complete, as the very best way of meeting the needs of the present war.
I would not hedge on a single
We notice that Secretary of War Stimson has become the "vvhip-ping boy" of certain groups who are opposed to a labor draft law but who are determined to boost for Roosevelt. come hell. high water or slavery.
Soon after President Roosevelt made his bid for a "national service" act vvhich would enable the administration to order workers into the service of private. profit taking owners, Stimson came out with a state-ment pleading for sueh a statute. And that gave the Roosevelt followers i takmg supplies away from their opportunity. Ever since then fuehrer-conscious laborites and I home front JLo send more to
taxesovith his comment about liv* j sacrifice. I would put the boys first ing sundards and greater sacrifices at the receiving line and share the Mr, Willkie gave Working people second table with my associates something to think about. He was here at home
talking AT them, make no mistake But I would do it by a method about that.	' that will leave the American peo-
ple—with irreplacable losses, to be sure—but with no debt for the future generation to worry about.
For. be it understood and remem- ( bered, if the problem is one of
the the
gives the U. S which to act as and balancc-power polities.
liberals have been pecking daintly at the Stimson hide and seemingly forgetting aH about the presidenfs connection with the idea.
We don't know, of course. whether Mr. Stimson and his chief ' planned it that way.M It may be, of course, that the Secretary of War ] was at once so sincerely in favor of the labor draft and so deeply con-vinced that the president must be protected from labor criticism that he willingly placed himself in the line of fire,
Be that as it may. however, the manner in which Stimson is being remembered and Roosevelt forgotten convinces us that there are some ! a post les of democracy who were pathetically eager of the chance to shoot at a lesser target than their Commander in Chief.
Well, that is not the way we want it. We are not going to be be-guilded or befuddled into forgetting that it was Mr. Roosevelt who first carried the bali in the game to impress workers into the service of profit-takers. We are going to remember that Mr. Stimson was merely running interference in the game
It is easy to believe that ladies and gentlemen who have been riding the Roosevelt band wagon down the middle of capitalism's high-way. to personal advantage, must have been let down and plained to tears when their hero suggested a way of life so patently at variance with democratic concepts.
But the pain of sueh a slap is no reason for selfdeception or for blinding one's self to the facts. We want everybody—and especially ali I vvorkers—to remember that the labor draft suggestion is Koosevelts : not Stimson's. We insist upon that, not bccausc we object to F. R. getting ! away with yet another little error, but because we know that leader-following and hero-worshipping bars the road to the independent labor aetion on ali fronts that, alone. can free the world from the constance
battle frontrVh«m jt MUST be the vvorkers who vvill be soaked — for the easily-understood reason that the members of the National Asšo-siation of Manufacturers are so few in number that they could conceiv-ably consent to starve to death vvithout creating any important in-crement in the amount of goods available for our own and allied fighting men.
No. Mr. Willkie isn't suggesting that the rich be soaked. What he wants is that aH of us be taken down a few notehes. He wants us to have fewer of the necessities and i very few of the luxuries of life. That's the main idea. The tax in-crease is merely the manner in which he vvould accomplish the purpose.
*
That is what Socialism offers.
For Socialism vvould make the rrielhs of vvealth-production the property of the people produce abundance for
The year 1944 may vvell turn out to be a far more dccisive one in the course of history than we imagine, cven tho we are acutely conscious of some of the great dccisions that will have to be taken soon. At least this vvill be so if Ely Culbert-son's analysis of the probable shift in vvorld povver over the next thirty years, containod in his new book, Total Peace, is anywhere near correct, and I ain inclined to believe that it is.
Mr. Culbertson about 25 years in the povver-house vvheel of vvorld
After that he sces this country dropping sharplv behind both Rus sia nad« Asia. and losing its dece-sive voice an the shaping of vvorld affairs. He sees the immediate post-vvar years as one of those rare moments in history vvhen the sel-fish interests of the world's most povverful state are virtually iden-tičal vvith idealistic interests. This happy conjunction vvill last only a fevv years after the war, perhaps as fevv as five. During that period there vvill be a chance of realizing j a systcm of vvorld organization that vvould be able to replacc povver polities and rccUrront vvars. If the chance is missed, the rhythm of povver polities vvill rcassert itself. bringing further vvars incalculably It vvould . more devastating than the present vvhatever until one of the newer world pow-
Invitation to Britoin
Assistant Attorney General Wendell Berge cam« into the open a fevv days ago vvith one of the most challenging invitations of our times In an address at VVashington he urged Great Britain to join vvith the IJnited States to destroy international cartels. Generally speaking, the British have been less alive than Americans to the menace oi thes<| private international supergovernments, vvhich war upon consumers cverywhereby parceling out markets among themaelves, killing com-petition and restrieting produetion, so that the prof it« of a fevv corpa-rations can be high. But Mr. Berge notes hopefully that American attacks on cartelism have been gaining some popular suport in Britain, and more in Canada.
This is a lead from the United States of which we should be proud. It may be, as Mr. Berge contents, that international cartels can't live U American corporations are obliged to stay clear of them. But for us to set out to bust the vvorld trusts single-handed (even assuming that we'd try it. and wouldn't backslide into supine acceptance of our ovvn monopolies) vvould be tackling the job the hard way. It ought to be a principal task of the permanent United Nations organization. And the more support Mr. Berge <or President Roosevelt, or Vice-President Wallace) can win in the British Commonwealth, the greater will be the chances of success.
Last Tuesday Richard Lavv, speaking as minister of state in the British goverment.declared that an exclusively Anglo-American mili-tary alliance vvould be undesirable. It vvould, he said, run serious risk of evoking counter-alliances—vvhich vvas putting it mlldly. With that stand almost aH America vvill agree But the peoples of the British Com-monvvealth and America also knovv that ties of tradition, blood and language facilltate co-operation betvveen us. There are fevv if any more fruitful spheres in vvhich vve could exercise this co-operation, for our own good and that of every people, than in uniting to smash the cartels. —The Chicago Sun
USE common welfare demands.
But Socialism vvould not make any provision for the payment of a single cent of profit to the peop-ple vvho novv own the industries in vvhich the needs of the home front and of the war front are produced.
Socialists are not interested in creating debts. Above ali, they are not interested in preserving a fin-
ers is able to impose a vvorld state, or the entirc pattern is shattered and after a chaotic period a nevv pattern begins to take shape. In either čase there vvould be scant hope that the United States vvould be able to maintain its democracy at home.
Mr. Culbertson has brought for-vvard his plan for a vvorld police
vvar. And they have the program
for supplying the goods in a ner that vvill not impoia I the
man-upon
ancial svstem. They are intereMed,	based aomewhat upon the
in winning—and thus ending-the<>ldl"*t* mih ,a »chemo thfll pre-
; vailed in the United States during
its earlier years. He believes that
if his plan. or a similar one, is (
».. .. . adopted, the need for povver polit-j future generations the obhgation wQuld di	and lhc shad.
of pa y in g ali over again for the
things that this generation is novv
of
vvould be lifted. With
menace of poverty, insecurity, exploitation and vvar.—Reading Labor be made an issue in this brief dis-
Sincc few Amcricans vvill hcr.i-tate to make vvhatever sacrifices are necessary to give their fighting
producing and paying for vvith their labor, their sacrifice and their blood
relatives vvhatever supplies are Heoting by Sun's Rays
needed, living standards vvill not
Advocate.
AMERICANS STILL DO BUSINESS VVITH NAZIS, S0L0NS DECLARE
Big Industrial Concerns Accussed of Cooperating With Foreign Partners, VVithout Protest From tnited Nations
The fact that America and Nazi Germany are at vvar makes no dif-ference in the relations of giant monopolies in both countries that vvere as thick as thieve* before Hitler vvent on a rampage.
These monopolies have continued to communicate and cooperate vvith each other during the entire period of the conflict, it was charged by the Senate Committee on Scientific Mobilization, headed by Senator Harley M. Kilgore (Dem , W. Va.)
An American braneh of an international cartel, or trust, helped a German partner fight a patent suit in Swedish courts in 1942, the committee said. It added that the j same American concern, vvhich the committee did not identify, also, turned over certain patents to a Spanish braneh on instructions from the Nazi-controlled main of-1 fico in Holland, and has carried on extended communications vvith its Nazi partner through
dustry found its way into German hands through the international cartels before the vvar.
Among the American firms named < in this hand-across-the-sea busi- j ness are the Bausch 8c Lomb Optl-1 cal Company, the American Bosch i Corporation, the duPonts, General Electric and Standard Oil of Nevv1 Jersey. Ali vvere declared to have, the closest possible relations vvith Nazi-controlled corporations.
cussion.
Hovvever. il vvill always be in order to discusse the MANNER in vvhich the division betvveen fire-sidc and firing line shall be ef-feeted. And so it is proper to ques-tion vvhether even a twenty-billion-dollar tax is the proper way to do the Job that needs to be done right novv.
against the black road tickets the government unearthed an operator who has made an average of $600 daily through overchargcs of $10 and i	A. * ..... . j . ; more for reservations on trains to
Through the Amcrlcan firms. the' P»rc the ». '.on, favored by Florjda
Secrets Given Nasis
What about the tax bili advocat-ed by Willkie?
If we compare it vvith the ten billion asked by Roosevelt, then the president is a piker. If vve com-
>var -------- ------ -----.
the possibility of vvaging a success. ful aggressive vvar removed from | the sovereign states, a start at least could be made on bringing permanent order out of international anarchjr.
What are the chances for the adoption of any sueh program? To be trouthful, they look less and less good as the hour of military decision draws nearer. Despite the Senate's aetion in endorsing "an" international organization to maintain peace. neither Congressional nor public minds are much occu-
n a ii riri^CTC Cr Al DCD Pied with the QUeiUon If anVthln«' KAIL I ILVvCl J j^ALrCI\ they are less so than they were a
CLEANED UP $600 DAILY |few months ago.- Domcstic prob
NEW YORK — In iU drive i iems, details of post-vvar settle market in rail-1 ments vvithin the old framcwork, has are incrcasingly obscuring
On Seeking Office
Because Socialist trade unionists are aetive members of their un-ions. and care about the decisions made and the actions taken, they often find themselves in the positidh of spokesman for general progres-sive forces. This natural development, vvhich is undoubtedly influenced by the back-ground of knovvledge and values supplied these treda unionists by the Socialist movement, often leads to the nomination of Socialists candidates for the various union offices.
When these nominations are made, Socialists usually accept, and we urge them to try for eleetion, because of our party's belief in res-ponsible participation in the economic organizations of the vvorking people. Socialists do not believe that they can be vigorous spokesmen for a general group of trade union principles and yet never accept the responsibilitiy for leading their unions on the basis of these principles.
This does not mean that the Socialist s chief interest is in being elected, or that his only reason for being aetive is to vvin attention so that he may be elected. His chief interest is the principles and ideals of Socialist trade unionisip. To be a candidate on terms vvhich mean abandoning his principles is something he vvill avoid.
Unfortunately, in the atmosphere of povver polities vvhich exists in so many unions, this simple approach is not always so simple. T/ie Socialist s job is made more easy by the fact that he is not afraid of in-volving the rank and file in his campaign, since he has no tight and closed machine to perpetuate for power's sake alone, and can vvelcome the support and understanding of more people. This desire and ability to involve more of the trade union membership in the affairs ol their unions is one of the biggest sources of Socialist influencc in our labor movement.—W. B. in The Call.
The War Produetion Board's Office of Research and Development has contracted vvith a vvestern uni-versity to develop šolar heating to a practical basis. The idea is to store sun rays in the base me nt during the summer against winter's eold.
report revealed, information reach-ed Germany disclosing the development and produetion methods of sueh items as light bulbs, turbines, short vvave and high-frequency radio equipment, synthetic rubber and military optical instrument.«.
Ali of these items have been the most serious bottlenecks in our vvar program. Senator Kilgore pointed out a number of instances vvhere cartels and monopolies hindered the full development of technology in the United States and jeopard-ized our preparation for national defense.
Congress vvith either the president or Mr. Willkie, then our congress-men are pikers. 9
But if we compare the taxes ad-vocated by aH three vvith the aetual cost of the vvar, then ali of them — Congress, Roosevelt and Willkie— are pikers!
Look! The vvar actually costs about eighty billions per annum. And so —
If Congress prevails there vvill be seventy-eight billions to in some other way. If Roose-has his way there vvill
Harry Craig Cooper, president of the Century Travel Service, was arraigned in Federal court on 32 counts, including conspiracy.
A nevv city ordinance limlts agenfs fees to $1 a ticket, and District Attomey Frank S. Hogan said every effird would be made to enforce it.
iron
MANNER OF SPEAKING
Pete—I hear you're in the I and steel business these days. Sam—Sure Me wife irons and be a
in Argentine and Portugal.
No Protest by (Tnited Nations
Ali this has taken plače vvithout protest by the United Nations, > vvhich have neither blacklisted the | cartel firms in neutral territory nor • ordered seizure of their property in United Nations terrltory, the committee said.
The committee report contained a statement by the Justice Dcpart ment shovving that strategic mili-tary information about allied in
To Continue After War
"'Though there are indications affiliations thatit though cartel and monopoly restrietions have been partialiy removed during the period of aetive fighting,*; Kilgore declared. "cartel and monopoly thinking and plan« ning have continued to thrivc."
A significant chapter of the report details at conslderable length the program of the monopolist* to continue and extend cartel arrange-ments at the conclusion Of the vvar, regardless of any aetion that may be taken by this and other government*.
Leti AH
BACKMATTACK
WHY RUN
Wife~(rom.intically), looking up from novel she is reading—My. , how thrilling' Teli me, George, what vvould you do if you suddenly savv another man running away with me?
Husband (thoughtlessly) — I'd ' simp1y ask him why he vvas run« | ning!
OU!
vievv of the vvhole pieture. It is the old trees and vvoods situation I President Roosevelfs assertion if not encouraging, for it shovvs thai the thinking at the top is stili ii terms of short range cxpedients of power grouping.
But we may surprise ourselves. Deep in our consciousness is a com-pelling belief that peace for a gen eration vviil not do. Something more permanent must be found. But tiius tor no one can vvith con fidence say "It vviH be founa." WilJ vve be able to say it at the end ot the ccming year?
PEOPLE SHOULD GET 300DS THEY PAID FOR
When the war ends, it is estimat-ed. the government will have on hand vast stores of property, per-Viaps as much as 50 billion dollars' vvorth. Disposal of this surplus In an orderly manner will be one of the most important problems of the I reconversion period.
Since the people paid for these materials through their taxes, any beneflt that may be derived as a result of their re - distribution ould go to th^ people. But that won't happen if plans of laffi tnist-ness groups are given consideration by Congress. v
It is necessary only to recall vvhat occured after the last vvfcr to anticipate vvhat vvill happen this time unless Congress sets up ade* quate safeguards to prevent these i goods from falling into the hands of profiteering speculators.
That goes also for the 22 billion dollars' vvorth of plants vvhich the! government constructed and ovvns. ] but vvhich Industrialists insist shall' be destroyed or tumed over to tliem for a song—Labor.
' -	iilfcfci ii^BiiifkaMidifiaa
PALMOLIVE PLAN IS CALLED A FAKE
"What is the 14-day Palmolive plan?" You've heard that query over the radio, but the ansvver given recentl.v by the Federal Trade Commission is not the one volunteered by the announcer of the Colgate-Palmolive-Pcet Com-pany.
The public is told that usc of Palmolive soap /or 14 days vtflll make you as good looking as a movie glamour gal, but taint so, the commission declared. Neither «vill the use of Palmolive lather or brushless shave cream make men ! incentive pay" look younger, the commission said. Bcthlehem
The company is charged vvith 1943, after taxcfi and othcr deduc-misrepresentation in its advertis- tions. vvas $32,124,592. compared ing, on the radio and in nevvspapers | to $25,000,000 in 1942. ind magazines.
For example, the commission de-nies a claim that olive oil vvhich
MR. GRACE WILL GET ALONG ON ONLY $221,000 THIS YEAR
NEW YORK, N. Y. — With lots of publicity, Pres. Eugene C. Grace of the Bethlehem Steel Corp. an-nounced that he and other exccut-ive officers of the company had volunteered to give up a large part of their "incentive pay" in 1944, also in 1943.
The reduetion amounted to 58 percent for Grace, who made $537,-724 a year. Novv he is going to make only $221,645—giving up ali the rest of his ' salary and special to the company. Steels profits for
CHILDREN'S ACCIDENT
goes into the soap is of the edible DEATH TOLL UP
variety, contending that the com-panv uses vvhat is Knovvn as "olive oil foods"—the result of chemical treatment of the crushed pulp and pits, vvhich is inedible
CHICAGO, —Accidental deaths among children have inereased during the vvar period, the National Safety Council reports.
In the home, there \vere 1.200
Palmolive soap "vvill not insure more deaths in 1943 among child-
a beautiful skin nor avert the con-sequences of advancing age," the commission said.
The commission also takes a fall out of Colgate dentrifices. assert« ing the company nas talsely repre-sented that its dental povvder and cream vvill make the teeth bright and sparkling because of its ' special penetrating fonnv"
The commission says that "special penetrating foam" is only soap suds flavored vvith aromatic oils and vvon t do vvhat the radio announcer says it vvill.
ren under five than in the pre-war year of 1941—a rise of 25 per cent. In the 5 to 14-year group, the in-crease in home deaths vvas almost 400, or 24 per cent.
Fatalities among children in public places, other than in traffic, inereased by «00, or 21 per cent. Most of this inerease—500, or 24 percent —was among children 5 to 14 years old
Leave but a kiss in the cup and I vvill not look for vvine.—Ben Jon-son.
ADAMICS NEW BOOK
MY N ATI VE LAN D
Based upon the author s exclusive material, this incredible story of YUGOSLAVIA — the country of the Croatians, the Serbians and the Slovenians — and her heroic strugle holds a significant
lesson for the democracies.
Order Your Copy Now
$3.75 a copy
PROLETAREC BOOK 8HOP
%
2301 So. Lawndale Ave., Chicago 28, 111.