»• - i
Glasilo »Samostojne
kmetijske stranke za Slovenijo
ii
Naročnina:
celoletno ................. .	Din 25'—
poinletno..................Din 12-50
četrtletno...................Din 7-—
Posamezna številka..............Din !•—
Kmet pomagal si sam, Sn svoje stališče v državi uravnaj si sam!
inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst...........a Din 1-50
večji inserati od 10 petit vrst naprej.......ž Din t—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . . . .	š Din 3'—
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši „Ekonoma".
Važna seja nase stranke.
Z novo vlado je nastal tudi nov položaj za našo stranko, zato je predsednik glavnega odbora brzojavno sklical sejo strankinega glavnega odbora v Beograd. Na tej seji je moral glavni odbor zavzeti stališče napram novi vladi. Na seji so bili odborniki iz cele države, dobro zastopane so bile Macedonija, Srbija, Črna gora, Banat, Srem, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Hrvatska in Slovenija.
Poročilo o položaju je podal predsednik poslanskega kluba tov. Lazic. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče: Pod Pašičevo vlado je bilo kljub našemu prizadevanju nemogoče izboljšati položaj kmeta. Pašičeva vlada ni samo nalagala velikanska bremena kmetskemu ljudstvu, ampak je hotela z nasiljem udušiti tudi kmetski pokret, da bi potem nemoteno gospodarili z našim premoženjem. Pašič-Pribičevičeva vlada je pri tem upotrebljevala metode, ki jim dosedaj ne vemo para. Vse naše poslance, ki so izvoljeni v južnih krajih naše države, je dala do zadnjega po žandarmeriji pretepati, poslanca Du-le Dimitrijevifca so žandarmi tako pretepli, da so mu zlomili tri rebra. Eafičeva vlada nam ni dovolila govoriti na shodih, naše pristaše pa so zapirali brez povoda. Ker tudi tako postopanje proti poslancem ni imelo uspeha, so začeli drugače; vsakega kmeta, ki so ga dobili pri razgovoru s kmetskim poslancem ali s kakim znanim borcem za kmetsko idejo, so policijsko zaslišali in pod pretvezo, da se pripravlja nek prevrat, so ga zaprlL Iz teh razlogov smo z veseljem pozdravili padec Pašič-Pribičevičeve vlade, ker upamo, da bo nova vlada prenehalo s tako surovim nasilstvom.
Proti novi vladi mora naš klub zavzeti svoje stališče, ker nas je novi ministrski predsednik Davidovic pozval, da sodelujemo v novi vladi. Vsled tega smo vas pozvali na današnjo sejo, da sklenete, kaj nam je storiti. Tri možnosti imamo: Ali stopimo v vlado, ali to vlado samo podpiramo ali pa tudi proti tej vladi stopimo v strogo opozicijo. Klub o teh treh možnostih ni dosedaj storil nobenega sklepa, ravnal se bo po vaših navodilih.
Po celodnevni debati je bila sprejeta sledeča resolucija soglasno:
1.	Savez Zemljoradnika pozdravlja soglasno padec krvavega ih korupt-nega režima Pašič-Pribičevic, ki je kot težko narodno in državno zlo pritiskal vse državljane brez razlike vere in plemena in ostajajoč zvest svojemu programu bo podvzel vse, da se ta režim nikoli več ne povrne.
2.	Savez Zemljoradnika stoji neprestano na gledišču narodnega in državnega edinstva in sporazumnega uveljavljenja istega. V tem pogledu bo pomagal novi vladi do tedaj, dokler bo ta z delom kazala, da iskreno in modro dela za korist države in naroda in da čuva interese vseh delov našega naroda, pri tem pa čuva tudi interese skupne države.
3.	Glavni izvršni odbor smatra, da za sedaj ni potrebno, da stopi zemljo-radniška stranka V vlado. Odobravajoč dosedanje delo zemljoradniškega poslanskega kluba, pušča mu proste roke, da po svoji volji podpira novo vlado na podlagi pogojev, sprejetih na današnji seji.
Pogoji so ti-le:
1.	Nova vlada izroči sodišu vse ministre in uradnike, ki se jim dokaže korupcija, obtoži in kaznuje tudi vse uradnike, ki so izrabljali svoj službeni položaj.
2.	Sprejme te-le zakone: o zemljo-radniškem kreditu na zadružni podlagi; o zavarovanju proti toči, suši in poplavi; o zadrugarstvu; o invalidih.
3.	Rešitev vprašanja o agrarni reformi. Skupščina naj sprfejme zakon o razlastitvi posestev, ki spadajo pod agrarno reformo. Dokler ta zakon ni sprejet, se prepove vsaka odprodaja posestev pod agrarno reformo bodisi v celoti ali samo posamezne parcele.
4.	Spremeni naj se volilni zakon po principu čistega proporca.
5.	Reforma davčnega zakonodav-stva, dokler ta reforma ni izvedena, naj se revidirajo vsi posredni davki in doklade. Zahteva se takojšnja revizija osebne dohodnine v Sloveniji in Dalmaciji; dokler pa to ne bo storjen«, naj se ustavi pobiranje ekseku-tivnim potom. Ukine naj se trošarina. Uvozne in izvozne carine naj se revidira.
6.	Sprejme naj se zakon proti korupciji.
7.	Ukinjenje pravilnika o kuluku.
8.	Sprejme naj se zakon o uradnikih v duhu redukcije nepotrebnih in preskrba potrebnega uradništva. Ukinejo naj se vse nepotrebne ustanove
in ministrstva. Vsak uradnik naj bo sodišču odgovoren za svoje delo.
9.	Ureditev prehrane pasivnih krajev.
10.	Zasigura naj se izvoz vina v tujino, zato naj se dajo potrebne kompenzacije, zmanjša naj se transportne stroške in carino.
11.	Izvršijo naj se volitve v oblastne skupščine.
12.	Vlada naj čimpreje dožene, v čem obstoji Radičeva akcija v inozemstvu in če je v tem delovanju naiti kake proti zakonitosti.
11. Šolska reforma v duhu narodnih potreb.
Če bo nova vlada sprejela in izvedla te naše zahteve,^.jo bo zemljoradniški poslanski klub pri njenem delu podpiral. Upamo, da bo vlada sprejela in izvedla vse naše pogoje, saj sede v vladi štirje ministri klerikalci, ki so ljudstvu vse to in še marsikaj več obljubljali, če pridejo do vlade. Sedaj so na vladi in lahko vse store!
Davčne oblasti norijo!
Niti na misel nam ne pride, da bi varali ljudstvo z demagoškimi gesli klerikalcev in radičevcev, ki hujskajo proti državi z obljubami, da se more vladati tudi brez davkov. Vemo, da je država brez davkov nemogoča in da je tudi ni in še nikdar ni bilo na svetu države brez davkov. Toda za nas je vprašanje drugo, in sicer: Ali so davki na poedine stanove pravično razdeljeni ali ne, in nadalje, ali se davki pravilno in koristno uporabljajo. Za danes nas zanima prvo vprašanje: Ali so davki na poedine stanove pravično razdeljeni? Če niso, potem je to upravičen vzrok za nezadovoljstvo. V tesni zvezi s tem je tudi vprašanje, ali davčne oblasti pri predpisovanju in iztirjevanju davkov pravilno nastopajo? Na to poslednje vprašanje pa z ozirom na izkušnje zadnjih tednov ne moremo drugače odgovoriti, kakor s trditvijo, da davčne oblasti norijo.
V zadnji številki smo zavzeli načelno stališče glede osebne dohodnine. Danes smo na žalost v položaju, da trditev, da davčne oblasti norijo, podpremo z dejstvi, to je s poročilom o tem, kako se ljudstvu osebna dohodnina predpisuje. In sicer se bomo pečali s slučaji iz sodnega okraja
Velike Lašče, kjer z davčnimi oblastmi že nekaj časa opazujemo največje nezadovoljstvo. Finančna delegacija bi lahko pojasnila vzrok te nezadovoljnosti, saj ima baje dosti pritožb v rokah!
Poglejmo najpoprej slučaj J. H. iz Vel. Osolnika. Mal posestnik je to, ki se obenem včasih — samo včasih! — po malem peča z lesno trgovino. Celo leto 1923 je mož prodal 10 vagonov lesa, tramov, ki jih je kupil od turjaške graščine. Iz svojega je vsega posekal 10 kub. metrov lesa, torej niti za pol vagona. In temu »trgovcu« na-računajo dohodkov 203.300 K!! A dohodninskega davka mu na to računajo 8601 Din 45 par! Človek nima za podplate, nima za obleko, mesece se mora truditi, da spravi denar skupaj za najpotrebnejše in davek, pa mu samo enega davka naračunajo 35.000 kron! K vsemu temu samo še pomislimo, kje se Veliki Osolnik nahaja, pa se ne bomo niti najmanj kesali, ko rečemo, da davčne oblasti norijo!
Drugi slučaj se nanaša na A. Š., kovača na Turjaku. Predvsem ugotovimo, da je v najemu^ nima svoje hiše. Ima samo njivico, razen tega mal gozdič, v katerem niti lani niti letos ni sekal, nego je moral zasaditi 8000 smrekic. Nadalje ugotovimo, da so v turjaški občini štirje kovači. Š. ima razen tega dolgove in pet otrok, najstarejše dekle 14 let. Temu možu je poslala davčna oblast letos že pet plačilnih čekov, ki se glase vsi za leto 1924 in na sledeče zneske: 60 Din 75 para, 3358 Din 45 para, 1196 Din 30 para, 1197 Din 20 para in 300 Din. Samo dohodnina je na največjem čeku označena z zneskom 2695 Din 30 para. Š. je odšel k davčnemu okrajnemu oblastvu v Kočevje, kjer so mu morali pokazati odmerilno podlago. V tej stoji, da ima dohodka 57.300 kron in so mu tudi ustmeno v Kočevju rekli, da so to krone. Ko je davčni urad v Vel. Laščah zvedel, da je Š. bil v Kočevju, je davkar najprej vprašal, zakaj je Š. sploh šel v Kočevje, nato pa je trdil isti davkar, da v od-merilni podlagi niso krone, nego dinarji. Torej eden od štirih kovačev na Turjaku zasluži letno 57.300 Din ali mesečno 5000 Din ali 20.000 K! Cel slučaj Š. istotako prelepo dokazuje, da davčne oblasti norijo!
Tretji slučaj je.posebno značilen. Nanaša se na I. A., malega posestnika v občini Turjak, ki se peča tudi s
prodajo zobotrebcev. Dela sam s svojo familijo, drugih nima zaposlenih. V isti občini je grof Turjaški. Ima veleposestvo, dve parni žagi, več malih vodnih žag. Podjetje je toliko, da ima zaposlenih cel regiment delavcev, razen tega na žagah reže le lasten les. In ta grof plača 12.000 Din dohodnine, medtem ko se revežu J. A. predpiše 4150 Din! Tako, sedaj primerjajte obe številki in oba slučaja in vprašajte, ali je točno ali ni, da davčne oblasti norijo.
Četrti slučaj se nanaša na malo gostilniško in mesarsko obrt F. P. v Velikih Laščah. Pripominjamo, da ni v Laščah niti 900 prebivalcev. V kraju so tri mesarije. Gostilna spada pri plačilu takse v najnižjo skupino. Že iz vsega tega si vsakdo lahko sam izračuna, da je promet v prejimenovani gostilniško-mesarski obrti malenkosten. Toda če to tudi ves svet vidi, davčni oblasti je dovoljena slepost in ona sme predpisati 6309 Din 70 para dohodnine! Norijo, norijo!
Takih slučajev je polno v tem okraju, a jih je premnogo tudi drugod. Osobito se nam razen kočevskega okraja pritožujejo še iz okrajev Novo mesto, okolica Ljubljane, Kranj. Bomo odslej tem stvarem posvečali največjo pozornost. Ne v svrho hujskanja, daleč smo od tega, nego v svrho ozdravljenja razmer pri naših davčnih oblasteh. To je tem bolj potrebno glede osebne dohodnine, ker smatramo ta davek za krivičen. Pobira se samo v Sloveniji in Dalmaciji. Razen tega je bil pred vojsko znesek 1200 kron dohodnine prost. To bi danes odgovarjalo od prilike znesku 80.000 K ali 20.000 Din, toda po sedanjih predpisih je samo znesek 15.000 K dohodnine prost. Naj torej imajo davčne oblasti same tudi nekaj uvedevnosti! Posebno v Sloveniji, ki so doslej bile bolj papeške in stroge, nego je Beograd sam zahteval.
Ali kaže delati prizive proti takim strahovitim predpisom? Vsekakor jih napravite, dasiravno je do skrajnosti neumno postopanje, ki velja za prizive. Neumnost je v tem, da davčne oblasti same rešujejo take prizive. Na eni strani prihajajo od višjih mest na podrejene urade razni zaupni fer-mani, s katerimi se nižjim uradom ukazuje najstrožje postopanje pri predpisovanju in iztirjanju davka, a na drugi strani zopet ravno iste oblasti rešujejo prizive. Tu bo istotako treba
Stara pravda nekdaj.
(Nadaljevanje.)
(Piše Frane Tovornik.)
KRESNA NEDELJA V ŠT. LENARTU.
Ni še bila napočila zora na Kresno nedeljo zjutraj, ko so začeli pokati to-piči pri mali podružnični cerkvi Sv. Lenarta. Vse, staro in mlado, je vstalo to jutro že zgodaj ter se pripravljalo na glavno letno slavnost našega kraja. Vreme je bilo lepo, pot suha, vročina ne prehuda. Pri cerkvici je stal velik mlaj, na katerem je visela cerkvena zastava s podobo Sv. Lenarta. Razobešanje državnih oziroma narodnih zastav še ni bilo tako v navadi, kakor dandanes.
Dva mlaja sta bila postavljena tudi doli na vasi vštric gostilne. Imel je priti namreč sam župnik laški in ž njim tudi precej tržke gospode. Njim na čast so postavili vaščani mlaje, katere so vse ovili z venci ter veje okrasili s šopki.
Takoj ko je minila osma ura, so začele prihajati trume ljudi v prazničnih oblekah, katera pa je bila vsa delo pridnih žen in deklet. Moški so bili oblečeni v obleko iz raševine, lepo obrobljeno s finim zelenim suk-
nom. Samo imenitnejši so imeli obleko iz lodna. Obuti so bili večinoma v težke škornje »na kveder«. Za pokrivalo so jim največ služili široko-krajni klobuki. Samo sem pa tja se je zapazila kaka okrogla kučma, ki je imela podobo prirezanega ter na ožjem koncu stoječega stožca. Ženske so tudi že v tistih časih rade tekmovale med seboj v lepi obleki. Pri teh se je videlo veliko več razlike, kakor pri moških. Tu si n. pr. videl pripro-sto ženo, čije rdeče lice ni ravno kazalo siromaštva, v priprosti, lepo oprani, starodavni peči, medtem ko je druga, vsa grbasta od stradanja, imela svojo pečo vso pretkano s svilo, okrašeno z dragimi italijanskimi vezeninami, prepasana pa je bila s srebrnim pasom ter je imela čižemee iz finega »kordovan«-usnja. Dekleta so nosile različne šapeljne, bolj ali manj okrašene, kakor je pač hotela katera biti bolj ali manj »moderna«, kakor bi rekli dandanašnji. Isti razloček se je videl tudi pri ostalem oblačilu.
Vsi ljudje so se ustavili pri mlajih na vasi, da počakajo župnika laškega in drugo gospodo. Sam župnik je namreč malokdaj prišel maševat v Št. Lenart ter se ga tudi zdaj niso kmetje posebno razveselili, ker je to bilo združeno z raznimi dajatvami. Morali
so dati ob taki priliki jajc, masla, piščancev, moke, špeha, klobas, medu, sploh vsega, kar je dišalo debeluha-stim gospodom laškim, katerim so morali po maši napraviti pojedino. Župnika so namreč vedno radi spremljali gospodje iz trga in plemeniti »gospodje laški«, kakor so naši kmetje imenovali gospodarje laškega gradu, katerim so bili podložni. Imena zanje niso vedeli in je bilo skoro težko vedeti, ker je bilo laško gospod-stvo velikokrat prodano. Odirali pa so kmete vedno enako, naj je bil gospodar Peter ali Pavel.
Našim znancem, ki so se pripravljali na upor in bi danes morali imeti v gostilni svoj zbor, je bilo neprijetno, da baš danes pride toliko gospode gori v hribe ter z njimi njihovih služabnikov, da jih bo vsaki kot poln. Prislan je bil že poprej zvedel za to in je takoj sporočil vsem glavnejšim zaupnikom, da zborovanja ne bo, ker se mu zdi, da gospoda že ve za namen kmetov. Pač pa naj pridejo samo nekateri iz Jurkloštra in iz Laškega. Prislan ter Gomilčan sta bila med tem časom prebrodila skoraj vse večje vasi ter so kmetje povsod navdušeno pozdravljali misel upreti se z orožjem ter pognati brezdelno gospodo, naj si v tej ali oni obliki gre sama služit
vsakdanji kruh. Silno navdušeni za takojšnji upor so bili kmetje po vsej dolini Savinje, od Zidanega mosta pa do Celja.
Glavni vodja upornikov je bil kmet Gušič, ki je imel veliko kmetijo na Strmci blizu Laškega. On je bil pravzaprav plemič ali ni si pustil nikdar tega slišati. Bil je kmetskega rodu, a v mladih letih je prišel kot pastir na dvor hrvatskega vlastelina Draškovi-ča, kjer so ga vsled nadarjenosti sprejeli za oprodo (viteški učenec) ter je bil povzdignjen v viteški stan. Tam je zdaj spoznal vso pokvarjenost in izprijenost takratnega plemstva. Minilo ga je veselje do viteškega, razuzdanega življenja, zapustil je grad ter se napotil po svetu. Slučaj ga je prinesel v Laški trg. Gospodstvo laško je ravno potrebovalo upravitelja, ponudil se je v službo ter ostal tu kako desetletje. Seznanil se je tu z mladenko nekega kmeta, jo poročil, nato pa odkupil veliko kmetijo na Strmci ter postal svoboden posestnik. Čeprav njemu ni bilo treba hoditi na tlako, pa ga je vendar bolelo, ko je videl, kako trpinči zemljiška gosposka svoje podložnike. Ko se-je začelo gibanje za staro pravdo, je stopil na čelo upornih kmetov ter je bil duša vsega gibanja v naših krajih!
Deveta ura je že minila, ko zopet začnejo pokati topiči, znamenje prihoda Laščanov. Vrvenje množice pojenja, vse gleda na stran, od koder ima priti gospoda.
Cerkvena ključarja čakata pri mlajih, eden drži v rokah ključe od cerkvenih vrat, a drugi veliko steklenico vina, na katere vratu je bil privezan šopek zrelega ječmena, znamenje, da je žetev že tu, a na šopek in steklenico je bila nataknjena velika klobasa, menda za avizo, da gospodje tukaj ne bodo lačni.
Smrtna tihota nastane, ko se začuje peketanje kopit ter se za prvo hišo prikažejo jezdeci. Urno poskačejo gospodje raz konje, samo debeli gospod župnik čaka, da mu postavijo zraven konja že v ta namen pripravljeni stol. Zdaj se bliža gospoda peš, z župnikom na čelu, katerega pozdravi oni ključar, ki je držal steklenico z ječmenovim šopkom in klobaso, rekoč:
»V imenu vsega zbranega, Njim ponižno udanega, za Njih blagoslov pro-sečega ljudstva Jih ponižno pozdravljam ter v znamenje naše dolžnosti in pokorščine do Njih, Jim podajem ta dar.«
Oni drugi pa mu reče, ko mu daje ključe:	(Dalje prih.)
Na vsakem klerikalnem shoda vprašajte, kdaj bodo davki znižani.
temeljite spremembe. Osobito pa bo treba zaenkrat pogledati, kaki ljudje se nahajajo na čelu glavnih uradov. Zdi se nam, da riba od glave smrdi. Slišali smo zadnja leta toliko pritožb glede obdavčevanja kmetovalcev, podeželskih obrtnikov in osobito tudi zadrug, da smo prišli do prepričanja, da je vzroke temu iskati na čisto gotovem uradniškem mestu. V tem prepričanju nas potrjujejo še posebno informacije, ki so se o priliki raznih intervencij prejele v finančnem ministrstvu.
Torej, za stvar se bomo zanimali naprej. Smo to dolžni storiti, ker nam je bolje znano, nego davčnim oblastem, kaj podeželsko ljudstvo govori in kakšno razpoloženje vlada tam. A da je tako, za to nosijo naše davčne oblasti več ko 95% odgovornosti, oziroma krivde. Sedanje stanje ni na korist države, zato se bomo proti krivcem borili z vsemi dopustnimi sredstvi.
Strašno neurje,
Utrgal se je oblak nad Polhovim gradcem in Škofjo loko.
Prvo poročilo o strašni nesreči je prišlo v Ljubljano v soboto okoli osme ure zjutraj. Žena našega pristaša tov. Glaviča je prinesla v tajništvo SKS pismo, v katerem tov. Glavič na kratko poroča o strašni nesreči in prosi, da se pošlje vojaštvo na pomoč.
Glavičevo poročilo smo sporočili takoj telefonično velikemu županu Baltiču, ki je o nesreči obvestil druge urade in odredil takoj vse potrebno za pomoč. Ob 9. uri nas je telefonično "obvestil g. veliki župan, da so sedaj tudi že uradna poročila tu o nesreči in da' je komandant divizije obljubil pomoč vojaštva. V petek zvečer se je nebo nad Polhovim gradcem zoblačilo in pričel je padati rahel dež. Nenadoma pa se vlije silna ploha s strašnim grmenjem, da so ljudje začeli prestrašeni skrivati in moliti. Okoli 9. ure zvečer je bilo najhuje. Vodovje je začelo silno naraščati in je šlo z veliko naglico kvišku na metre. Drevje je pokalo in se lomilo, vihar je podiral hiše, kozolce in cele gozdove. Živna je tulila in rjula. Voda je začela dreti v hiše in hleve, trgati ceste in valila je s seboj cele plasti plodne zemlje z njiv. Zidovje in jezovi so padali. Strojarno g. Riharja je odnesla voda, istotako jez in žago tov. Božnarja, ki je utrpel večmilijon-sko škodo. Sora je ogromno narasla in odnesla vse mostove. V Medvodah je voda močno poškodovala most. V soboto si je kralj sam ogledal ta kraj. Vsi mali potoki so silno narasli in uničili mnog mostov. Nešteto raznih poslopij je poškodovanih in porušenih, cest skorajda ni več spoznati. Travniki, senožeti in njive, to je vse uničeno. V Polhovem gradcu pogrešajo dva človeka. V Ločnici je voda odnesla Rusu Aleksejevu ženo in enega otroka, razen tega še štiri osebe. Živine je uničene silno mnogo. Pomislite, da je to vse v hribovju! In vse se je zgodilo v prav kratkem času, pa si lahko predstavljate, da so ljudje mislili, da je sodni dan.
Zelo je prizadeta razen Polhovega gradca in Ločnice še vas Puštal. Med silno nevihto se je utrgal oblak in voda je odnesla seboj hiše, gospodarska poslopja, živino, zemljo itd. Posestniku Kristanu je voda odnesla hišo in obenem dveletno in enoletno hčerko. Vsega je tu ugotovljenih 10 človeških žrtev.
Ti kraji so bil nekako v središču nesreče, a trpeli so tudi vsi okolni kraji. Število vseh človeških žrtev v i trenutku, ko to pišemo, še niti ugotovljeno ni. Živine, hiš, cest, mostov, njiv, travnikov, gozdov itd. je uničenih nešteto. Škoda je ogromna in upamo, da bo država storila vse, da se posledice nesrečnemu ljudstvu olajšajo. Država je spričo take strašne nesreče dolžna dati na razpolago toliko sredstev, da se gmotna škoda ljudstvu popolnoma pokrije. Takoj je treba skrbeti ljudem za hrano in nova stanovanja, za popravo gospodarskih poslopij; dati jim treba živino, orodje itd., a obenem pričeti z obnovo cest in mostov in s popravo razdrtih zemljišč. Strokovnjaki morajo takoj na lice mesta, da ukrenejo vse potrebno, a vlada daj denar, da se ljudstvu pomaga! Strankarstvo ne sme tu igrati nobene vloge, na kar posebna opozarjamo merodajne kroge.
Iz Polhovega gradca smo prejeli še sledeče poročilo: Strašna katastrofa, ki nas je zadela v noči od 8. do 9. t. m., je zahtevala te-le žrtve: Troje človeških življenj je uničenih. Voda je odnesla 10 velikih in mnogo malih mostov in brvi. Popolnoma odneslo in zasulo je okoli 8 hiš, 4 žage, 3 mli-
ne, 1 elektrarno, preko 40 glav goveje živine, mnogo prašičev in koštrunov, nad 30 vagonov okroglega lesa, več vagonov desk, 12 brzojavnih drogov, več čebelnjakov in svinjakov, več kozolcev, mlatilnic, čistilnikov, mnogo govejib kož in mnogo raznega orodja in blaga ter preko 200 klafter drv. Brzojav je raztrgan, istotako ceste. Polje je posuto z gramozom in kamenjem. Mnogo ljudem je ostalo le to, kar imajo na sebi. Štejemo nad 70 zemeljskih plazov. Strugi potokov Mačkov graben in Petača ste popolnoma drugod kakor preje. Do 25 colov debele smreke so plavale po vodi, kakor da si vrgel v vodo pest vžigalic. Najhuje je bilo od 10. do 12. ure zvečer. Voda je narasla za pol ure do 6 metrov visoko, ponekod morda še več. Oblak se je utrgal nad hribom Petačev graben, Mačkov graben, Ločnica in Hrastnica. Pri nas so najbolj prizadeti Pristava, Mačkov graben in Belca. Od poedincev, ki so posebno prizadeti, navajam sledeče: Maček (izgubil mlin, hišo, 9 glav goveje živine, fanta in lastno življenje); Petač (hišo, žago, kozolc; kjer je stala hiša, tam zdaj teče potok); tov. Peklaj na Belci (izgubil je hišo i. dr.); njegov brat Peklaj iz Hrastenic (kozolc, mnogo orodja i. dr.); Božnar (dve žagi, mnogo lesa, jez, elektrarno, vozove, orodje); tov. Dolenc na Belci (vezan kozolec, vozove, mnogo orodja itd.). Vsakemu posestniku je napravljena manjša ali večja škoda. Turnšek v Mačkovem grabnu se je prestrašil, ko je začela voda prihajati v hišo; bežal je s svojimi ljudmi na mizo. Enega otroka je držal v naročju. V vodi so bili vsi do prsi celo noč, šele zjutraj so se rešili skoz okno. Vso pohvalo zasluži požarna bramba, ki je ljudem pomagala s silno požrtvovalnostjo pod vodstvom uglednega načelnika tov. Hribernika. Sedaj po nesreči? Ljudje, ki so ostali brez strehe in brez sredstev, so odšli k svojim sorodnikom. Vse je silno žalostno in obupano in pričakuje pomoči. Pomagajte!
Obiskujte kmetijske šole!
V današnjih časih, ko je v boju za obstanek treba vse večje moči in večjega znanja, tudi kmet ne bo mogel obstati, če ne bo oborožen »z uma svitlim mečem«. Da bo kmetovalec kos današnjim prilikam in da bo mogel tekmovati v razvojem tehnike in znanosti v drugih strokah, si mora pridobiti zadostno mero teoretičnega in temeljito ter obsežno praktično znanje, sicer bo v tej tekmi kmalu zaostal in v boju podlegel.
Dober gospodar mora danes znati vse: biti mora celo dober trgovec in poznati ves promet po posestvu do natančnosti, drugače njegovo posestvo ne bo napredovalo. Marsikateri kmet misli, da stori dovolj, če caplja za razvojem časa; nekateri so pa celo tako zakrknjeni, da nočejo ničesar slišati o napredku in razvoju kmetij-se znanosti in smatrajo za velik greh, če bi kako drugače kmetovali kakor so njih očetje. In ravno tukai tiči največji sovražnik kmetijskega napredka: kmet naj ostane neveden in brez vsake večje izobrazbe — orati in sejati in trpeti bo že znal!
Toda čas hiti z bliskovito naglico in postaja čisto drugačen kot je bil pred nekaj leti. Pa vendar mnogo kmetov tišči oči, da izpremembe ne bi videli in trdijo, da dovolj znajo in da se bodo njihovi sinovi od njih. dovolj naučili. Toda čujte, kmetovalci! Kako more obstati gospodar, ki prigospo-darja denar po stari šegi, a posle in dninarje mora plačevati moderno? Dohodki kot pred desetletji, izdatki neprimerno višji! Kako naj iztisne iz zemlje več kot nekdaj, pa ne pozna snovi, ki se nahajajo v hlevskem gnoju in njih lastnosti, o umetnih gnojilih pa sploh nima niti pojma? Na kakšen način naj dobičkanosno izrablja svojo zemljo, če je natančno ne pozna in če brez ozira na njeno kakovost vso po enem kopitu obdeluje in povrhu še z nepraktičnim orodjem?
Ne ve, da se lastnosti pri živini podedujejo, pa hoče biti dober živinorejec, ne pozna učinka različnih načinov krmljenja, pa vendar misli, da je študiran dovolj za kmeta! Kakšne ogromne koristi bi lahko imeli naši posestniki od krepkih zadrug, če bi poznali moč zadružništva in njega ustroj! In kolikokrat bi gospodar ob novem letu drugače prijel gospodarstvo, če bi ob zaključku knjig iz prejšnjega leta, — iz knjig, iz katerih mora vsak napreden gospodar videti svoje gospodarske zmožnosti, — iz-previdel, da se mu gospodarstvo ne izplačuje. Vendar večina naših go-spodarjve ne ve, kaj je knjigovodstvo, in kakšne koristi da je.
Kmetje, izberite za gospodarja-naslednika najbistroumnejšega sina. Ne delajte kot doslej, da je tisti sin prevzel gospodarstvo, ki za drug poklic ni bil sposoben; poleg tega še nikake kmetijske izobrazbe ni imel in tako so gledali in gledajo z žalostjo v srcu starčki - očetje, kako propada z njihovimi žulji pridobljeno imetje. Za gospodarje naših dni je treba mnogo, je treba bistrih glav, ki so se za svoj težki poklic tudi dovolj pripravile. Zato pošljite svoje sinove, bodoče gospodarje, v kmetijske šole, kjer si bodo pridobili potrebnega znanja in se izvežbali teoretično in praktično v dobre, izobražene kmetovalce. To bo podlaga, na kateri bodo zgradili gospodarstvo, ki bo njim sa-I mim v blagostanje in srečo, vam pa na stare dni v zadoščenje in ponos ...
Zakaj sem izstopi! iz SKS v klerikalno stranko, pa zopet nazaj v SKS?
Izstopil sem iz SKS zato, ker so me klerikalci k temu prisilili in obljubo-vali največje spoštovanje in ljubezen. Ko sem štiri mesece po skupščinskih volitvah iz 1.1920 zbolel na posledicah vojne, me je prišel spovedat za Vel. noč kaplan Ogolin. Po moji izpovedi me vpraša, če imam še kaj na vesti. Odgovoril sem, da imam mirno vest. On pa mi je rekel, da imam na duši še en zelo velik greh in ako se tega strašnega greha ne izpovem in obžalujem, mi pod nobenim pogojem ne more dati odveze. Sedaj čujte in strmite, kakšen greh je to, kakor sem tudi jaz strmel ter sem mirno odgovoril, da se čisto nič ne spominjam. Nato mi g. kaplan kratko reče: Kdor je pristaš SKS in še agitira za njo, za tega ni nobene pomoči, kajti ta je strahovit grešnik in ako tega ne obžalujem ter od SKS ne odstopim in v »Slov. Gospodarju« ne preklicem, mi ne da odveze. Seveda sem se branil, da tega ne storim, ker je SKS kmečka stranka in da me bodo klerikalni poglavarji še vseeno sovražili, toda g. Ogolin me je opozoril, da je Kristus rekel: Ako se eden grešnik spokori, ima Bog veliko večje veselje in plačilo za njega, kakor za 99 pravičnih, tako bodete tudi vi pred Bogom in med našimi ljudmi (op. ur.: klerikalnimi generali) imeli spošovanje in ljubezen. Vdal sem se besedam in obljubam spovednika. In res so me ti pobožni ljudje spoštovali in ljubili tako, da so me napadali in sovražili ter mi grozili celo z vešali, ako ne bom mirno trpel njihovo pravično dejanje in komando, iz teh razlogov in ker se rad bojujem za pravice našega kmeta in delavca, sem se odločil, da prekličem vse žalitve, v katere so me nahujskali klerikalni generali proti voditeljem SKS, Icr siupim z današnjim dnem zopet v SKS. Obenem želim in upam, da me bodo posnemali in spregledali še drugi tovariši, kajti lumparije, kakršne uganjajo klerikalci oziroma njihovi ge. nerali, so nezaslišne ter nas bodo privedle v propast.
Josip Gungl,
posestnik v Jarenini. pri Mariboru.
Občinske volitve.
KRANJSKO.
Vel. Lašče: SKS 84 glasov, 5 odbornikov, druga SKS lista 24 glasov, 1 odbornika, SLS 47 glasov, 3 odbornike. Krasen napredek naše stranke.
Turjak: SKS 8 odbornikov, SLS 9 odbornikov. Velik napredek SKS, ker smo lani imeli le 27 glasov.
Velike Poljane: Kompromisna lista SKS 4 odbornike, SLS 3 odbornike. Župan naš vrli pristaš Fr. Andolšek.
Lužarje: Kompromisna lista SKS 8 odbornikov, SLS 9 odbornikov.
Videm: SKS 6 odbornikov, SLS 11 odbornikov.
Podgora: SKS 2 odbornika, 2 klerikalni listi 7 odbornikov.
Dolenja vas: SKS 4 odbornike, SLS 21 odbornikov. Tudi v to Šku-ljevo republiko prodira kmetska misel.
Sv. Gregorij: SKS 74 glasov, 5 odbornikov (lani smo imeli le 49 glasov), SLS 200 glasov, 12 odbornikov (klerikalci so imeli lani 305 glasov).
ŠTAJERSKO.
Kremberg: Kmetje 4, SLS 3 odbornike.
Vosek: SKS 4, SLS 5 odbornikov. Leta 1921 nismo imeli nobenega odbornika.
Spod. Duplek: SKS 1, SLS 6 odbornikov.
Sv. Križ nad Mariborom: SKS 4, SLS 5 odbornikov. Doslej so bili sami klerikalci.
Sv. Martin pri Vurbergu: SKS 2, SLS 5 odbornikov.
Vurberg: Gospodarska 9, SLS 8 odbornikov.
Sv. Marjeta ob Pesnici: Kompromisna lista, SKS 3, SLS 3 odbornike, 1 neopredeljen.
Gorica: SKS 4, SLS 3 odbornike.
Spodnje Hoče: Kmetje 5, klerikalci
4	odbornike.
Zgornje Hoče: SKS 4, SLS 3 odbornike.
Loka: SKS 5, SLS 2 odbornika.
Podova: SKS 5, SLS 4 odbornike.
Račje: Napredni 6, SLS 3 odbornike.
Rdeči breg: SKS 5, SLS 4 odbornike.
Razvanje: Napredni 7, SLS 2 odbornika.
Sp. Polskava: Kmetje in delavci 13, klerikalci 4 odbornike.
Dragovič: SKS 4, SLS 3 odbornike.
Hajdin: Napredni kmetje 5, SLS (vkljub trem listam) 4 odbornike.
Moškanjci (Vesenjakova republika): Napredni kmetje 3, SLS 4 odbornike.
Partinje: SKS 8, SLS 1 odbornika.
Sv. Janž na Dravskem polju: SKS 7, gospodarska lista 6, SLS 4 odbornike.
Sv. Urban pri Ptuju: SKS 4, SLS
5	odbornikov.
Vareja: Napredna 6, SLS 3 odbornike.
Loče pri Poljčanah: Izvoljena skupna slovenska lista, na kateri je 1 SKS.
Stranice: SKS 6, SLS 3.
Šmartno pri Slovenjgradcu: SKS 8, SLS 9.
Topolščica: SKS 5, SLS 4, KZ 5, KDZ 3.
Vitan pri Središču: SKS 6, SLS 1.
Vodranci: SKS 2, SLS 5.
Cvetkovci: SKS 5, SLS 2.
Razne politične vesti.
NARODNA SKUPŠČINA.
Pašič in Žerjav sta koncem maja poslala narodno skupščino do 20. oktobra domu, ker sta bila trdno prepričana, da na ta način preje prideta do volilnega mandata. Pa sta se pošteno obrisala! Volilnega mandata ni bilo, kljub temu, da sta ga napovedala vsak dan najmodrejša lista starikavi »Slov. Narod« in slabokrvno »Jutro«. Pač pa je prišla nova vlada, ki je takoj sklicala skupščino za 6. t. m. Predsednik vlade Davidovič je dal vladno izjavo, v kateri vlada obljubu-je na zunaj mir, doma red in poštenje ter boj proti korupciji in terorju. Nadalje pravi, da bo predložila skupščini invalidski zakon, zakon za pomoč vsled poplav, zakon o kmetijskem kreditu in spremembe za uradniški zakon. O tej izjavi se vrše že cel teden v skupščini razprave. O slovenski avtonomiji, o znižanju davkov in o tem, da smejo slovenski fantje služiti vojake samo v Sloveniji, ni nikjer niti besedice, dasiravno sede" v novi vladi kar štirje klerikalni tigri. To je treba pribiti zato, da se zopet vidi vsa lažnjivost in gnjiloba klerikalne politike. Želimo tej vladi dolgo življenje, ker bo s tem najlepše dokazano, da klerikalci za kmečko ljudstvo nočejo in ne morpjo storiti ničesar.
VELIKI ŽUPAN.
Klerikalci so odstavili Baltiča in Pirkmayerja, velika župana v Ljubljani in Mariboru. Mi smo oba lepo pozdravili, ko sta nastopila svoja mesta. Danes beležimo, da sta se ravnala v svoji službi vedno strogo po Žer-javovih navodilih, torej strankarsko. S tem nista koristila državi, niti demokratom, niti sebi. Morebiti zgodovina vendarle sčasoma postane učiteljica tudi za velike župane. Novi župan je g. Šporn, ki je bil na tem položaju pred Baltičem. Vendar on ni samo za ljubljansko, nego tudi za mariborsko oblast. Hočejo klerikalci s tem nemara zatajiti toliko obetano avtonomijo? Lahko mogoče, kajti ogromna večina klerikalnih backov bo takoj verjela, da je to avtonomija, ako imamo samo enega velikega župana. Samo ne vemo, kaj bo k temu reklo ljudstvo na Štajerskem, ki zahteva brez razlike strank oblast v Mariboru, med tem, ko je ljudstvu na Kranjskem prav vseeno, ali je Maribor pod ljubljanskim velikim županom ali ni. Cela stvar je torej navadna klerikalna komedija, ki pa stane denar. A ta denar plačuješ ti, zasužnjen kmet!
RADIČ
se vrača v Jugoslavijo. Ponavljamo, da ga je treba takoj spraviti pred sodišče. Ako se to ne zgodi, bo postal še bolj domišljav ali nor. Ni potrebno, da dela odslej norec nekoliko let
?gago v Beogradu, ako jo je doslej delal lopov.
BOLGARIJA.
Neredi trajajo naprej. Kmečko ljudstvo se povsod živahno giblje. Izgleda, da je prešel tudi del vojske na stran zemljoradnikov. Na drugi strani dela preglavice vladi Todor Aleksandrov, vodja komitov, ki vpadajo v našo Macedonijo. Aleksandrov se hoče baje združiti z zemljoradniki in z njihovo pomočjo vFeči sedanjo ra-dikalno-demokratsko vlado Cankova.
Strankine Masti.
Seja izvršnega odbora SKS t Ljubljani. V soboto se je vršila seja izvršnega odbora SKS. Na seji sta poročala tov. posl. Pucelj in tajnik Bukovec o sklepih seje glavnega odbora Saveza zemljoradnika. Poročilo prinašamo na drugem mestu. Izvršni odbor SKS je vzel obe poročili soglasno na znanje.
Seja okrožnega odbora SKS t Mariboru bo v soboto dne 16. t. m. ob 10. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Poročata tov. posl. Pucelj in glavni tajnik SKS tov. Bukovec.	■ *
Seja okrajnega odbora SKS v Kamniku se vrši v nedeljo dne 17. t. m. ob pol 10. uri dopoldne pri Rode-tu.
V	Trebnjem se vrši seja okrajnega odbora SKS v nedeljo dne 17. t. m. ob 7. uri po maši pri tov. Pavlinu.
V	Novem mestu se vrši seja okrajnega odbora SKS v ponedeljek dne 18. t. m.
V	Lescah se vrši seja okrajnega odbora SKS v nedeljo dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne.	.
I. kongres slovanske kmetske omladine v Ljubljani.
V dneh od 4. do 8. septembra se vrši v Ljubljani I. kongres slovanske kmetske omladine. Kongresa se udeleže v velikem številu Čehoslovaki pod vodstvom kmetskega ministra C. S. R. dr. Hodža, enega prvih voditeljev kmetskega pokreta. Z njim pride tudi več poslancev češke agrarne stranke. Razen tega pridejo zastopniki Poljakov, Rusov in Bolgarov pod vodstvom znanega voditelja—bolgarskih kmetov bivšega ministra Obova. Zastopniki kmetskega gibanja v naši državi pridejo v velikem številu. Tovariši! Naša dolžnost je, da se udeležimo tega kongresa — zlasti dne 7. septembra v Ljubljani in dne 8. septembra kmetskega praznika na Bledu — v kar največjem številu. Ti dnevi morajo biti prava manifestacija kmetske misli!
Narodne noše! Udeležite se I. kongresa slovanske kmetske mladine dne 7. septembra v Ljubljani in kmetskega praznika na Bledu dne 8. septembra v največjem številu v narodnih nošah. Prijave za prenočišče pošljite na Pripravljalni odbor I. kongresa slovanske kmetske omladine v Ljubljani, Kolodvorska ulica (taj-ništtvo SKS), ki daje tudi vsa druga pojasnila.
Kmetski praznik na Bledu.
Kakor vsako leto, tako bo tudi letos dne 8. septembra na bledu velik j kmetski praznik, katerega se udeleže | v velikem številu poleg domačinov i tudi bosanski, dalmatinski, češki, bolgarski, poljski in celo ruski kmetje.
Spored praznika bo letos nadvse bogat Zlasti opozarjamo na izven-redno tekmo starih. narodnih noš in pa veliko konjske dirke, ki se je bodo udeležili poleg Gorenjcev tudi Dolenjci in Štajerci.
Združene Kmetijske podružnice Gorenjske prirede ta dan veliko živinorejsko razstavo. Razstavili bodo krave, krave s teleti, telice, bike, ovce, koze ter vsakovrstne sirarske in mlekarske izdelke.
Ljubljana
Kralia Petra trg štev. 81. §§
sprejema hranilne vloge oc 8%. E§ Večje in stalne vloga do 12%. ==
^"1!!»tWilll(l!!!!|ll|l!||!lll||l!|!f!!l!||||||!l!||jj||p



Za udeleanike te slavnosti bo do-Tolilo ministrstvo saobračaja polovično vožnjo po vseh progah državne in bivše južne železnice. Ta kmetski praznik bo najlepša manifestacija naše državne kmetske misli, zato se ga vsi udeležimo v polnem številu!
VSEM KRAJEVNIM ODBOROM IN PRISTAŠEM KMETSKE MISLI! POLOVIČNA VOŽNJA NA BLED JE DOVOLJENA!
Vse krajevne odbore opozarjamo, da čimpreje naroce izkaznice za polovično vožnjo, da jih zamoremo vsem pravočasno doposlati.
Izkaznica velja 7 Din. Denar je poslati po možnosti z naročilom vred.
Plakate s sporedom bomo v najkrajšem času razposlali na vse krajevne organizacije.
Tovariši, skrbite, da bodo isti na vidnih mestih nabiti!
Seja glavnega odbora za prireditev živinorejske razstave, konjske dirke in kmetske slavnosti se je vršila v nedeljo na Bledu in je pokazala veliko navdušenje za priprave. Posebno narodne noše se prijavljajo v nadvse pestrih skupinah. Živinorejci se pridno priglašajo z lepo živino za razstavo. Sirarske in mlekarske zadruge kar tekmujejo med seboj, katera bo razstavila lepše izdelke.
Konjerejce, ki se mislijo udeležiti letošnje dirke na Bledu 8. septembra, naprošamo, da nam čimpreje prijavijo svoje konje, s katerimi se udeleže dirke. Prijava naj vsebuje posestni-kovo ime, priimek, bivališče in zadnjo pošto, ime konja, pasmo in pripombo ali je že dirkal ali še ne. Prijavnina za enovprežne je določena na 40 Din, ja dvovprežne 60 Din, za jahače pa 50 Din. Spored dirke. 1. Smotra in ocena najlepše vprege. Nagrado določi v to izvoljena komisija. 2. Eno-vprežni toplokrvni, nagrada I. 2000 K, II. 1200 K, III. 800 K. 3. Dvovprežni toplokrvni, nagrada 1.2400 K, II. 1500 kron, III. 1000 K. 4. Amerikanci, nagrada I. 6000 K, II. 4000 K, III. 2000 Icron. 5. Jahalna galop, nagrada I. ■4000 K, II. 3000 K, III. 1500 K. Vsak ^>rvi od skupine dobi še posebno častno nagrado. Vsi udeleženci imajo polovično vožnjo po železnici. Prijave ;sprejema »Vodstvo dirke«, Ljubljana, "Kolodvorska ulica št. 7.
Seja celokupnega odbora za prireditev Kmetske slavnosti na Bledu bo 17. avgusta ob 3. uri popoldne v ho-teln »Beograd« na Bledu. .
Dopisi.
KRANJSKO.
Vače pri Litiji. Neki dobro znani dolgopeti »črnosuknež« nas pita v zadnjem »Lažiljubu« z orjunci in hinavci ter da smo podkupili volilce z golažem in pijačo. No, žegnani »pra-vicoljub«, ali ni bilo morda ravno nasprotno? Sicer se pa mi ne bomo pečali z umazanim dopisom in črnim smrduhom, ampak ugotavljamo samo to, da smo sijajno zmagali. Vsa Čast našim zavednim možem in našemu vrlemu tovarišu županu. Naša občina pa mirno in ponosno stopa v krog onih slovenskih občin, ki so odvrgle črni klerikalni jarem raz sebe in zapodile klerikalni strah v farovške kevdre. Dopisniku »Domoljuba« pa v odgovor, da zelo obžalujemo vaše pogorišče, za katerega je vsak sekuranc premajhen. Od jeze bodete dobili "bela jetra, zato se le pomirite in sprijaznite z našo občinsko večino.
Iz ljubljanske okolice. Pritožujem se proti komisiji za prevzemanje slame in sena na vojaškem skladišču v Ljubljani, ki dela tako, da je človek ne more razumeti. Ako namreč kmet gre in ponudi svoj lastni pridelek, slamo ali seno, njej v nakup, plača po dokaj nižji ceni, kakor pa plača posredovalec. K nekemu kmetu pride posredovalec za seno in slamo ter ponudi 50 par (2 kroni) za 1 kg slame, postavljeno v skladišče v Ljubljano. Ta kmet si pa misli, čemu je tu posredovalec potreben, ker lahko sam grem iif prodam slamo naravnost komisiji, ki prevzema in kupuje na vojaškem skladišču, in bo gotovo plačala meni istotoliko, kakor posredovalec. Dragi moji, temu pa ni tako, kajti komisija mi je za isto blago ponudila samo 30 par za 1 kg, postav-
ljeno na skladišče. Vljudno Vas vprašam, spoštovani gospodje, zakaj se dela tak razloček med kmetom in posredovalcem? Vaša prokleta dolžnost je, da kupite v prvi vrsti od produ-centa brez posrednika, a ne tako, da bi pri tem kmeta odrli in živega požrli! Prosim poslance, da se za to stvar malo zanimajo! Kake zveze ima vojaška uprava s posredovalci na škodo kmeta?
Z dežele. Vidijo, slišijo, čutijo in še ne spregledajo. Pri volitvah občine Šmihel-Stopiče so mnogi zopet volili v mnenju za avotnomijo. Pred volitvami 18. marca 1923 so klerikalni fa-rovški zaupniki nam zaupno pravili, da po volitvah v skupščino dobimo avtonomijo in v par letih potem se združimo z Avstrijo. Po skoro poldrugem letu ni avtonomije, vojakov, ne obljubljenega znižanja davkov, pač pa so petkrat ali še več zvišani. — Volivci.
Sv. Jošt nad Vrhniko. V 30. številki »Domoljuba« se zopet oglaša klerikalni kunde in hvali svoj žakelj. Vendar ga nekaj srbi, ko poziva dopisnika »Kmetij, lista«, da naj našteje klerikalne laži. Nikar ne odpirajte preširoko vaših šob. Menda nimate tako plesnjivih možganov, da bi se ne spominjali več na Repacljeve preklice v »Domoljubu« in »Kmetijskem listu« pred par dnevi! Sicer pa mož pobožen laže že kar v svojem dopisu, ko trdi, da je bila klerikalna agitacija poštena in neprisiljena. Ta čedna družba je tako nizko padla, da smatra za pošteno, če se ne zlaže tako trdo, da sama sebi ne veruje. Ali je neprisiljeno, če ste z vsemi mogočimi obljubami silili občane, da volijo z vami? Da ste pri svoji agitaciji vse kote in bajte oblezli ter zašli celo v Mačkino rit. Pa zaroto ste pletli, ne zadnjih štirinajst dni, ampak vsa tri leta. Da imate poleg par žaklov klerikalne zagrizenosti tudi nekaj žaklov častihlepnosti, prav dobro vemo. Imate še nekaj praznih mest, da jih zasedete. Že dalj časa nimamo cerkvenih ključarjev. Upamo, da se bodete tudi za te volitve pobrigali, če vam srce v hlače ne uide. Samostoj-neže klerikalci ne marajo, sami se pa bojijo, da jih farovška gospodinja ne nabiksa, kar se je že zgodilo. Če bo pa klerikalnega pozabljivca še kaj srbelo, bomo pa napravili na njegov račun vesoljno žehto. — Samostojnež iz Št. Jošta.
Tomišelj. Klerikalec je pa res povsod enak in najsi bo v hribih ali v dolinah, v mestih ali na kmetih. V naši občini imamo nekaj patentiranih klerikalnih štikelcov. Pri zadnjih županskih volitvah je bil izvoljen za župana naš vrli pristaš Modic. Dan pred volitvami se je močno poškodoval na nogi tov. Zalar Fr., občinski odbornik; zato se je udeležil volitev njegov namestnik. In »krščanski« klerikalci so takoj izrabili nesrečo našega pristaša v svoje farizejske namene in začeli rovariti proti županu, češ da ni pravilno izvoljen, ker ni prišel k volitvam ponesrečeni Zalar. — Kaj mislite vi, farovški podrepniki, da se bo naša večina v občinskem odboru zmanjšala, ako drugič volimo župana? Ali mislite, da bodo naši zavedni možje drugič volili vašega cucka za župana? Pojdite se no jetra f rigat! Za drugo vam itak ni, kot za barabsko hujskanje. Za Sveteta in za Šviglja živ krst ne mara! Saj se ga še vaši zaslepljenci ogibljejo, kot cigan žandarja. Svete je najbogatejši"gostilničar v naši občini, pa bi rad imel zastonj svojega sina v škofovih zavodih. Ta, ki bi moral na podlagi krščanske ljubezni in pravice še drugim pomagati, ker je bogat, naj ga drugi redijo. O, vera, kje si? V klerikalcih gotovo ne.
Šmihel-Stopiče. Naša občina slovi " kot največja občina na Kranjskem, vendar nima toliko prostora, da bi imela občinsko pisarno na svojem ozemlju. Imamo občinsko pisarno še vedno v Kandiji, ki spada zdaj k Novemu mestu. Menda je temu vzrok to, da imamo pri roki bivše odbornike in blagajnika, katere še vedno rabimo. Pri zadnji seji, ki ni bila sklepčna z domačimi odborniki, je župan dal poklicati enega Novomeščana in stvar je bila enostavno rešena in seja sklepčna. Blagajnika ima župan zato iz druge občine, da lažje dela z občinskim denarjem na ta način, da ga
Najboljši bakreni kotli
za žganjekuho, vsake vrste se dobe pri
Maks Weiss, prvi bakrokotlar prodajalna Ljubljana, Sv. Petra c. 33, lastna delavnica Planinska cesta 168 Ljubljana VIL
posojuje privatnim strankam, mesto da bi ga plodonosno naložil v hranilnici, kar je bilo vedno v navadi. To dela župan, kateremu >se ne more ničesar očitati.« Pred volitvami se je hvalil po celi občini od hiše do hiše, da je občini prihranil 400.000 K ubo-žnega zaklada. Ker je v tej vsoti najbrž zapopadena tudi vsota 250.000 K, katero je volil pok. Košiček za občinske reveže, za kar pa Vovk nima niti najmanjše zasluge, smo radovedni, kje ima župan ostalih 150.000 K. Mogoče jih ima, ker so občinski reveži tako dobro preskrbljeni, da dobivajo ponavadi 40 K, reči in piši štirideset kron za cel mesec podpore, ali jih pa izroči posameznim vasem, da jih preživljajo od hiše do hiše, torej taka hvala pri pametnih ljudeh ne velja. Dalje po potrebi.
ŠTAJERSKO.
Sv. Jurij oh Ščavnici. Izid občinskih volitev v političnem okraju ljutomerskem. Pod tem naslovom piše »Slov. Gosp.« z dne 24. julija razveseljivo vest za klerikalni svet, da je SLS zmagala z 80% ter vsestransko pridobila. Pustimo organizaciji SLS veselje in recimo, da bi to bilo res. Pri pametnem preudarku človek pride do prepričanja, da bi to v sedanji napredni dobi bilo nemogoče, kmetijstvo našega lepega murskega polja in ščavniške doline gledati v toliki sužnosti srednjeveške inkvizicije. — Moje domnevanje je postalo upravičeno. Saj ni tako hudo, oziroma ugodno, kakor je to sestavila organizacija SLS. Ni mi sicer znano natančno o razmerah v sodnem okraju Ljutomer, vendar po sodbi gornjeradgon-skega okraja je videti dopis v »Slov. Gosp.« najmanj za 20% pretiran. Oni so zgrabili kar na slepo za vsakega ter ga lepo brez vsakega preudarka posadili na svoj vrt. Resnični podatki bodo ti-le: V splošnem ni bilo posebnega zanimanja za volitve, ker so ljudje siti sovraštva. Zaraditega vidimo v najbolj zavednih občinah enotne liste. »Slov. Gosp.« piše, da je SLS pridobila v gornjeradgonskem okraju štiri občine, Zbigovce, Šratov-ce, Okoslavce, Hrastje-Mota. Velika zmota! V Zbigovcih je župan od SKS, v Šratovcih 6 SKS, 1 SLS, Okoslavci 7 SKS, 2 SLS, v Hrastji-Moti je pa bil še poprej župan od SLS, odborniki pa 4 SKS, 3 SLS. V drugih občinah, pravi »Slov. Gosp.«, je za SLS absolutna večina. Da, če od SKS nikdo ni delal. Tako vidimo na Galušaku, da se je radi male napake lista SKS zavrnila, a ker je nikdo ni popravil, je izostala. V Št. Jurju 5 SKS, 4 SLS. Slatinci 5 SLS, 4 SKS. V Grabonošu župan SKS, odbor SLS. V Stanetin-cih 6 SLS, 3 SKS. 50 volilcev ni volilo. V Ivanjcih 4 SKS, 5 SLS. V Oče-slavcih SKS ni postavila liste, sicer bi pa imela večino. Tam so se tolkli SLS med seboj. V Rihtarovcih vseh 7 odbornikov SKS. V Radincih in Bo-račevi večina SKS. V Murščak-Zasa-du zmerni elementi! Na Ščavnici in Negovi enotne liste SLS, vendar so tudi naši zraven (ni podatkov), drugi zmerni. V Gornji Radgoni borba treh strank, JDS 8, SLS 6, SKS 3. V celoti torej stvar za SKS ni slaba. Nismo iskali sporov, ampak povsod, če le mogoče, skupno gospodarsko delo, ker je le v tem spas celokupnega kmetijskega stanu. Toliko semena pa je sedaj v gornjeradgonskem sodnem okraju, kakor tudi v ljutomerskem sodnem okraju od samostojne kmetijske misli in splošnega zemljorad-niškega pokreta, da ga SLS nikdar ne zatre! — Samostojnež.
Spodnji Duplek. Pri občinskih volitvah so samostojneži klerikalce hudo prestrašili. Dopisun lažnjivega »Gospodarja« je nekakšna farovška podgana. Toda te golazni se ne bojimo. Ni mu prav, da je tov. Franc Gajšič Pucljev kolega. Nam je tako prav, potem se pa lahko na glavo postavite. Tov. Gajšič se svoje stranke ne sramuje, ker ve, da ima bodočnost edinole Samostojna, medtem ko klerikalce neizogibno čaka črna smrt. Ni vam prav, ker nismo taki bogataši, kakor v farovžu. Tu se najlepše
Edino najboljši šivalni stroji in kolesa so
JOSIP PETELINC-a
liUBLM
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici)
znamke GRITZNER in ADLER za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cena, lOletna garancija.
Pouk v vezenju, krpanju perila in nogavic dobe kupci strojev brezplačno.
Istotam igle, olje, posamezni deli za stroje in kolesa. Sprejemamo tudi popravila.
! spozna, kako ostudno je klerikalno ! mišljenje. Reven človek, tako mislite, je samo za to tukaj, da vas uboga in vam denar skupaj nosi. No, je dobro, da vidimo kak ameriški potres je nastal v vaših hlačah radi tega, ker se je pojavila pri občinskih volitvah Samostojna. Bomo pa zato skrbeli, da se vam bo amerikanski potres še večkrat ponovil. Psi naj le naprej lajajo, nas to ne bo prav nič motilo. — Samostojnež.
Razno.
Plemenit dar Zvezi kmetskih fantov in deklet za mariborsko oblast.
Na prošnjo tov. Bogumila Vošnjaka se je odločil starosta mariborskih Slovencev g. dr. Pavel Turner, da bo prešel po njegovi smrti del njegove leposlovne knjižnice v last Zveze, kmetskih fantov in deklet. Bodi izrečena najiskrenejša zahvala velikodušnemu darovalcu, prijatelju našega podeželskega ljudstva. Zveza kmetskih fantov in deklet bo imela na ta način mogočnost snovati podeželske knjižnice v prid naši mladini.
Nov velik letni sejem se vrši v soboto, 16. t. m., to je na dan sv. Roka, v Velikih Laščah. Sejem bo za živino in kramo.
Sprejem gojenk v kmetijsko-gospo-dinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. Ta zavod se nahaja v Marijani-šču in prične novo šplsko leto s 1. oktobrom 1924. Šola traja 11 mesecev. Gojenke, ki morajo biti najmanj 16 let stare, plačujejo mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo in sploh za vse 500 Din. Pouk sam je brezplačen. Deklice, ki žele vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo predložiti svoje lastnoročno spisane in nekolkovane prošnje zadnji čas do 25. avgusta Kmetijski družbi v Ljubljani. Prošnji je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, posestni list in obvezno pismo starišev ali varuha, s katerim se zavezuje plačati vse stroške šolanja. Vsa potrebna pojasnila daje Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
Grozna toča z viharjem v novomeškem okraju. Dne 2. avgusta ob pol 6. zvečer je prihrumel vihar s silno točo iz Trebelnega preko Štrau-berka-Sela na Srednje in Dolenje Grčevje, Herinjo vas na Toplice, Če-čenjce itd. ter je prizadejal sploh celi občini Št. Peter pri Novem mestu milijonsko škodo. Vihar je podrl 12 kozolcev z žitom vred, poruval mnogo sadnega drevja in uničil poleg vinogradov v izmeri 170 ha tudi 140 ha ajde, nadalje za preko 300 ha drugih poljskih pridelkov. Škoda se ocenjuje za sedaj približno na 5 milijonov dinarjev. Prizadete so tudi vasi Krka, Žihovo selo, Dolenja vas, Gumperk in Ratež. Ker je pobila toča tudi lansko leto ravno te kraje, je ljudstvo zares skrajno obupano. — Vsi merodajni faktorji, posebno vlada se nujno poživljajo, da priskočijo ubogim točar-jem na pomoč in sicer revnejšim s podporo v živilih, premožnejšim pa naj se vsaj odpiše zemljarina in dohodnina.
Strela je uničila skedenj, hlev in kaščo posestnika J. Božiča, p. d. Mar-tinšaka iz Supinc pri Veliki Kostrel-nici. V Stopičah pri Novem mestu je usmrtila strela Martina Kastelčevega.
Franc Ravoli: »Vsak je sam svoje sreče kovač.« Pod tem naslovom je izšla knjižica, v kateri nam avtor pojasnjuje, po katerem potu pridemo na pošten način do boljših gospodarskih uspehov. Pogoji za uspešno pridobivanje so: skrb za zdravje, vsestranska izobrazba, lepo vedenje, krepka volja, primerna marljivost, varčevanje, podjetnost itd. Kjer so ti pogoji, tam raste blaginja, ki jo je treba dobro upravljati ter sebi in drugim v prid uživati. V tem smislu je treba vzgajati človeka že od rane mladosti ter mu nekako vcepiti pri-dobitveno sposobnost. Napredovati mora korakoma. Nikdar ne sme pozabiti na svoj cilj — na osamosvojitev. Prave sreče pa si človek ne pridobi samo s premoženjem, ampak res srečen je tisti, ki skrbi za ljubo zdravje, živi zmerno, marljivo dela in pomaga svojemu bližnjemu. Knjižica vsebuje mnogo dobrih gospodarskih nasvetov in stane 8 Din.
Knjižica vsebuje tudi dobra navodila za nakup in prodajo delnic na borzi, kar je važno posebno sedaj, ko se otvori borza v Ljubljani.
Gospodarstvo,
LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15. do 25. avgusta.
Razstava konj na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši v nedeljo 24. avgusta, vzbuja upravičeno zanimanje v najširših krogih ne le med raz-stavljalci konj in med konjerejci sploh, ampak tudi med obiskovalci velesejma. Od vseh strani se prigla-
šajo konjerejci, da tekmujejo s svojimi živalmi za premije. Poleg številnih plemenskih in drugih konj za ježo in za vprego vje priglašenih tudi nad 30 žrebcev, težkih in lahkih pasem. Razstava se bo vršila na obsežnem prostoru Sokolskega telovadišča tik velesejma in so potrebna pred-dela za prireditev prostora v polnem teku. Vsa podrobna pojasnila daje Kmetijski odsek velesejma v Ljubljani.
Vinska pokušnja na ljubljanskem
velesejmu. Radi spremembe in tudi radi večje privlačnosti bi bilo umestno, ako bi se na letošnjem Ljubljanskem velesejmu, na takozvanem »Ve-seličnem prostoru«, tudi glede točenja vin uvedle primerne preuredbe, tako, da bi bilo vsem različnim obiskovalcem ustreženo. Osobito je to želeti v paviljonu dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov. Prvotni namen teh vinogradnikov je bil pač ta, da se obiskovalcem pokažejo pokušnje raznih vinskih pridelkov iz vse Dolenjske in iz brežijskega okraja (Bizeljsko, Srom-lje, Pišece itd.). Začetkom se je to tudi godilo, pozneje se je začelo z navadnim gostilniškim točenjem. Priporoča se torej, da se na letošnjem velesejmu vsaj v tem paviljonu, ki predstavlja največji del slovenskega vinstva in kjer se nudijo vina vsakdanjega konzuma, uredi točenje tako, da se lahko vsak prepriča o dobroti in o razpoložljivih množinah posameznih vinskih vrst in to z malenkostnim izdatkom. To je možno doseči le s točenjem po kozarčkih proti plačevanju s kuponi. Take kozarčne pokušnje naj bi trajale dopoldne in popoldne do dnevne zatvoritve sejma, t. j. do 18. ure. Šele po tej uri naj bi se vršilo na željo posestnikov običajno točenje, ki pa ne bi smelo trajati pozno v noč, da prenehajo tudi v tem oziru dosedanje pritožbe. Sicer pa je stvar društva, da si vse to uredi, kajti kolikor mi je znano, je nočno točenje združeno z večjimi stroški, kakor pa točenje podnevi. Vsekakor bi pa morala biti v tem paviljonu zastopana vina iz vseh važnejših vinskih okolišev cele Dolenjske, torej tudi iz Belo-krajine ter celega brežijskega in laškega okraja. Razstavljalci bi se morali med seboj sporazumeti, da se stroški razstave sorazmerno poraz-dele, kajti na poseben dobiček se ne sme računati spričo velikih velesejm-skih pristojbin in stroškov. Točenje na velesejmu naj velja pred vsem za
reklamo.	Fr. Gombač.
» * *
INDUSTRIJSKO - OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
Udeležitev se je zadnje dni zelo pomnožila, še celo prejšnji nasprotniki so se odločili za razstavo, zdaj ko vidijo, da vztrajanje in dobra volja, katero je pokazal sedanji konzorcij, mora imeti dober uspeh. Predpriprave so se delale s tako pridnostjo, da prav nič ne ovira pravočasno otvoritev te znamenite letošnje razstave, katera bo zanimala vsakogar, kdor je prijatelj napredkov. Razstava je sicer v celoti en objekt, ali vendar se je tako ukrenilo, da se bo nahajal ves lični prostor deloma na vrtu, deloma pa v Prešernovi ulici in da bo ta prostor prav okusno okrašen. Tu bo tudi svirala vsak večer godba, ki bo gotovo prav dobro kratkočasila obiskovalce. Tudi razstava sama, kot taka, se bo bržkone dobro obnesla, ker bo razstavljenih mnogo predmetov, kakršnih pri prejšnjih razstavah ni bilo, kajti pri drugih razstavah se svet ni toliko zainteresiral, kakor ravno za letošnjo razstavo, pri kateri bo gotovo marsikateri s tem ali onim razstavljenim predmetom presenečen. Zato je tudi pričakovati, da bo to razstavo posetilo mnogo ljudstva. Kdor želi imeti še kaj natančnejših informacij, naj se obrne takoj pismeno ali ustmeno na upravo te razstave, katera se nahaja v Mariboru, Cankarjeva
ulica št. 5 (dekliška meščanska šola). * * *
Hmeljarsko društvo za Slovenijo
javlja svojim udom, da je ministrstvo saobračaja dovolilo hmeljskim obiralcem polovično voznino na progah bivše južne železnice, potem na progah Grobelno—Rogatec in Celje— Dravograd. Tozadevne legitimacije dobijo člani brezplačno pri društvenem vodstvu v Žalcu.
Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Dosedaj smo imeli za hmeljsko rastlino votoče neugodno vreme. Malo solnca, hladne noči, v nekaterih občinah hude viharje in mnogo mokrote. Upanje na povprečno dobro letino se je precej zmanjšalo. Srednje pozni hmelj ne bo relativno toliko dal kot lani, ker je le redko posut s kobulami; vendar bo njegova kakovost, posebno glede množine lupulina, prvovrstna. Pozni

hmelj je zelo zaostal v razvoju in se j je bati, da veliki del ne bo prišel do okobulanja, kar že deloma povzroču-ju in kaže v nekaterih nasadih le malo, v drugih nobenega nagnjenja do okobulanja. Kar že deloma povzroču-je, da se cvetje skrčuje in polagoma odpada. Gotovo je, da bo poznega hmelja precej manj, kot v minulem letu. Marsikaj bi se še izboljšalo, ako bi se vreme v najkrajšem času stanovitno obrnilo na boljše.
Prepovedani živinski sejmi v Mariboru. Vsled nevarnosti razširjenja kuge, so živinski in svinjski sejmi v Mariboru do nadaljnjega ustavljeni.
Vinski sejem je bil v Zagrebu dne 6. t. m., kakor vsako prvo sredo v mescu. Prodalo se ni nič blaga, ker ni bilo kupcev.
Tržne cene dne 9. avgusta na Mariborskem trgu. Mleko liter 3—8.50 dinarjev, smetana kg 14—18 Din, domači sir komad 5—10 Din, surovo maslo kg 40—44 Din, kuhano maslo kg 48—52 Din, jajca komad 1.50 do 1.75 Din, fižol liter 3—4 Din, krompir (kupček) 1 Din, buče komad 0.25 do 4 Din, ječmen liter 1.75—2,25 Din, oves liter 1.75—2 Din, pšenica 3 do <3.50 Din liter^ rr, 2.75 Din liter. aju2
"" ' " I" -';i7,a 2.50—3 Din 175—2 Din liter,	w
liter, hruške kg 5—8 Din, rane slive
kg 4—7 Din, marelice kg 25 Dm,
breskve kg 25 Din, jabolka kg 2.50
do 6 Din, orehi kg 32—35 Din, fižol
v stročju kg 5 Din.
Vrednost dinarja. Za 100 dinarjev se dobi 6 švicarskih frankov 45 centimov; ali 42 čeških kron 25 vinarjev. Za 100 italijanskih lir plačaš 363 do 364 dinarjev. Za 1 dinar dobiš 884 do 888 avstrijskih kron.
Somišljeniki!
Podpirajte edino
vaše glasilo »Kmetijski list!"
TISKARNA
f»
Trg.-ind. d. d.
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica št 13
l!ii:i!l!!!tll!ll!il!II!lllllllillillllliltmilllll
Tiska Časopise, poset-nice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, Jepvake, vse trgovske in uradne tiskovine itd,
v eni in v več barvah
* 5TF --------S—;"S*".-..
Lastna knjigoveznica mmUtUllillKlllHIllItltllUlIUlUlUHUlHl.
5
(J
intere
pazite, da dobite vedno davno preizkušeni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridatek« v zaboj-čkih in ne kako ponaredbo. —
Na novi, rjavo-modro-beli etiketi se posebno jasno izražajo glavni znaki, a tO so: ime »Franck» in »kavni mlinček«. —
»Pravi :FRANCK: z mlinčkom« zboljšnje in počen ju je vsako kavo I
Posetite
Najcenejše
strešno
kritje!

Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva eesta 13,
preje
MIHIH tofaru u Ia in Brila
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno aii dvema Barezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in cidn« opek«. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba I
JUGOMETALIJA" Ljubljana
izdeluje
|| vse vrste bakrenih 0 kotlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska In vodovodno-inštalacijska dela.
Znižane cene.
Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18.
Prodata se
vsled preureditve mlina dva
mlinska stroja f
ln sicer: eden drobilni valjčni stroj
(Schrottwalzenstuhl), sistem
J. Oser, Krems; eden »Enreka« čistilni stroj
za pšenico. Oba sta že rabljena, toda še dobro ohranjena ter pripravna osobito za manjše mline. Stroja se lahko oglodata vsak čas pri: Ivan Orožen, valjčni mlin, Kapla vas 41, pošta Sv. P« vel pri Prebold*.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
od 15.-25. avg.
IV* VZORČNI VELESEJEM
V UUBUaNi
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše
robe tu- in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo
na 50% znižano vožnjo
tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in br. 3, 6.) PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA. Dnevne vstopnice se dobe pri blagajni ta ceno Din 10.—.
Prometni zavod za premog
D. D. V LJUBLJANI
prodaja premog
%% SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
Vseli kakovosti, V celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11.
II^H
CR06ATH
Zahtevajte pri vseh trgovcih n* deželi in kupujte manufakturno blago
od stare leta 1885 ustanovljene tvrdke
I
FRANC, d. z o. z.
KRANJ
manufaktura na debelo in drobne.
Predno kupite drugje, prepričajte »e znova o eenah in izbranih vzorcih prvovrstnih tovarn. — Trgoveem damo najmanjše količine po prvih cenah na debelo.
Ilnuncf*na Ljubljanskem
s	,ll0VU5l veiesejmu
|	v paviljonu »Dolenjski in Bizeljski vino-	|
S	,,.J iIMgradnikn.il HSS i	j
j	je izpostavljena RUDLOVA STISKALNICA	j
I	na decimalna dvigala. To je važni, novi, s pa-	J
|	tentom zaščiten izum, posebno za sortirano	i
|	grozdje, sadje in slično, ker sok vsled trajnega	|
i	automatično in od 300 do 30.000 kg poljubno	j
S	učinkujočega pritiska hitro in izdatno odteče,	■
|	pa tudi z železom ne pride v doiiko. Pravico	|
j	izkoriščanja patenta tudi proda
|	FRANjO RIIDL, Maribor-Pesnica	■
a	<
>SALONIT<
se izdeluje v yseh poljubnih dimenzijah in barvah.
Dolgoletno Jamstvo Jamči za iiborno kakovost. »SALONIT«
je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portland, Ljubljana.
iz »Splita« -r
najboljše kakovosti in po najnižji ceni
v zalogi pri EKOMOM"

M
Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost eementa prevzame tovarna popoln« odgovornost.
iCMUHIIIIIIIIIB
pri Novem mestu proda najvišjemu ponudniku 1 kosilni stroj Albion, 1 čistilni mlin za žito in 1 sfroj, prikladen za mletje čresla. Ponudbe se sprejemajo do 20. avgusfa 1.1.
Prvovrstne
kose
belo brušene in naravno sive 60 cm, 65 cm, 70 cm in brusne kamne nudi po najnižjih cenah
„EKONOM
16
O. g. Z.,
LJUBLJANA.
Kolodvorska ul. št. 7.
Gnojite ajdi
8 »-t-- ,.
superfosfatom!
Superfostat stalno v zalogi in Vam nudimo istega —
16% do 18% po Din 120.— franko — Ljubljana, cena za 100 kg.
Pri večjem odjemu — najmanj 5000 kg Din 110.—.
»Ekonom« o. g. i.
Ljubljana, Kolodvorska nI. 7.
LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. Z.
V NOVOPREUREJENIH PROSTORIH
MESTNI TRG št 6 \J LJUBLJANI MESTNI TRG št. 6 obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekofi račun po
Slo
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema ▼ inkaso iakture ln cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavi.
Vse Vaše potrebščine, novodoš-lega pomladanskega, letnega blaga za ženske in moške obleko, svilo, etamin, batist, saten, perilo,
Kupujte!
Sifon, koionin, oksfort, cefir, cvilih za'žimnice, odeje, koča, posteljne garniture i. dr. Najnovejše svilnate in čipkasta rut«, šerpe, pri znani domači trgovini
Janko Češnik, lijpMjana
Lingarjeva, Stritarjeva uUfca. Blago samo CekosIovaSki Izdelek.
te nitii liAt It MM!
.•.-V-

Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva otvorila dne 2. avgusta t. 1.
manufakturno trgovino
na drobno, pod tvrdko
blani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Priporočava se za cenjeni obisk z zagotovilom točne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
|Fabiani &. Jurjovec.
TRGOVSKA BANKA D. D., UUBUA
PODRUŽNICE Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi). Telefoni:
Kapital in rezerve Din 18,500.000 -. 139> 146>458-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA.
EKSPOZITURE:
Konjice, IMeža!- Dravograd!
hi fj
Urednik: Ivan Pucelj.
Natisnila tiskarna >Merkur<, trg.-ind, d. d. v Ljubljani.