Inoszemslzo šolstvo in učitelfstvo SLOVANSKO ŠOLSTVO Trije glasovi o poljskem šolstvu. * V POLJSKI je Savez poljskega učiteljstva imel v zadnjem šolskem letu okrog 50 tisoč članov. V Savezu poljskega učiteljstva so včlanjene vse šole (otroški vrtci, osnovne, meščanske, srednje, obrtne, učiteljske in strokovne šole). Radi tega poseduje ta organizacija veliko moč, obenem pa predstavlja veliko silo v organizačnem in vzgojnem pogledu. Izdaja namreč petnajst strokovnih časopisov 8 področja vzgojstva. psihologije in mladinskega slovstva, ima svojo lastno tiskarno. knjigarno in založbo, a obenem skrbi tudi za socialno in zdravstveno zaščito svojega članstva z zdravljenjem vsanatorijih in s počitniškimi taborenji. (Narodna škola slovenska — Bratislava). * POLJSKA VAS preživlja dobo težke gospodarske krize. Poljski pridelki so na Poljskem tako poceni, da kmet z njihovo prodajo nič ne zasluži. Država je zato podvzela za obubožano ljudstvo nekatere akcije kakor: oprostitev dolgov, odpis neiztirljivih davkov, skrb za sezon&ke delavce itd. Bilo bi prirodno, da bi v dobi gmotne bede skrbela država. da bi okrepila duševno silo ljudstva in povečala skrb za poljsko podeželsko šolo. Toda mesto tega se dela ravno obratno. V dobi gospodarske krize, ko ni doma dela za šolsko miladino, se znižuje ni^vo poljske šole vkljub nekaterim tradicijam. Šole druge stopnje, t. j. tri in štirirazredne se morajo spremeniti v šole prve stopnje t. j. dvorazredne. Zvišuje se število otrok v razredih, a znižuje število učnih ur. Poljsko učiteljstvo opozarja, da bi se mnogo trirazrednih šol dalo spremeniti v štirirazredne, če bi se namestiJo več učiteljstva in če bi se skušalo dati učencem boljšo pripravo za težko življenj.sko borbo. Danes ima Poljska po vaseh 2700 trirazrednih šol in 1250 štirirazrednih. Višje organizirane šole so v mestih. Oblasti opozarjajo na krizo in škodljivost predvisem šolstva, čeprav bi se našla druga področja škodljivosti, kjer bi bil očitek mnogo bolj upravičen. Težko je verjeti, da bi škodljivost šolstva in krizo odpravila &premenitev višje organiziranih šol v nižje organizirane. V šolah prve stopnje se uči danes skoro polovica vaških otroik poljske države. Po omenjenem načrtu bo obiskovalo to šolo 65% otrok, šolo druge stopnje 25% in samo 10% šolo tretje stopnje, to je pet in sedemrazredno. Te Šole pa obiskuje poleg tega četrtina mestnih otrok. — Je torej to očividna krivica, ki se je storila ipoljskemu podeželskemu •Ijudstvu. Pomanjkljiva priprava podeželskih otrok za srednjo šolo ne bo zadoščala, ker ji bo prknanjkovalo učnih ur z ozirom na veliko število otroik. Potem je tudi to, da prevladujejo v Poljski zasebne gimnazije, ki imajo tudi svoje osnovne šole. V te zopet sprejemajo otroke boljših roditeljev, tako da pretežni del revnega kmetskega ljudstva s temi gimnazi-jami ne more računati. Od vseh 782 gimnazij, ki jih ima Poljska je 472 zasebnih. — Poljska vas nazaduje po gospodarski in kulturni plati. Ni pa kriva samo težka kri^ za, marveč tudi reakcija in konservativni vplivi, katerih moč se zelo uveljavlja. Kakšna bo torej bodočnost velike slovanske države? (»GIos n. p.« Waršava.) * NOVE ŠOLSKE ZGRADBE V POLJSKI. Poljski kolegi se upravičeno vesele vsake nove šole, posebno na deželi, kjer je bilo dosedaj mnogo šol namcščenih v neprimernih tesnih, nezdravih in nehigijenskih podrtijah. Letos od novega leta je bilo v lovičkem okraju (Lowicz je med Varšavo in Poznanjem, blizu Skierniewic) zgrajenih 12 šol, povečini šest in scdeTnrazrednih. Te nove šole so se slovesno blagoslovile in otvorile 28. junija t. L V oeloti imajo 74 razredov za 4300 učencev. Te šole so niso zgradile iz državnih subvencij marveč iz privatnih podpor! Zgradili so jih občani sami! Gradnja 10 stavb je stala samo 302.000 zl. čaprav ima teh 10 šol 65 razredov z 21.540 m3 prostora. Cenenost gradbe je pripisovati podjetnosti vaščanov, ki so stavili svojo moči brezplačno na razpolago. Tako so postavili večen spomenik svojim otrokom in potomcem. Pri otvoritvi novih šol se je rado valo staro in mlado. Otroci -so stali v špalirju in navdušeno 'pozdravljali zastopnike oblasti, inspektorje, učitelje, poslance in novinarje. Denar za šole so pa zbrali takole: Določili so dan za prostovoljne prispevke, ki so^ dali vsoto od 132.060 zl. Okrajna samouprava je prispevala 41.940 zl., a Savez za zidanje šol je nakazal 128.000 zl. Savez ne obstoja niti eno leto pa je v tem letu zbral s pomočjo 300.000 olanov 2,500.000 zl. kot članski prispcvek po 4 zl. Poleg tega so ustanovni člani prispevali po 250 zl. Zasluga tega Saveza je, da se je v preteklem letu v Poljski otvorilo v celoti 1485 novih razredov. To je brez dvoma lep primeT požrtvovalnosti poljskega ljudstva, ki se zaveda, da si bodo njihovi potomci ustvarjali lepšo življenje in bodočnost samo pod pogojem, da dobe zadostno izobrazbo, ki je vir novega življenja. (Po »Časopisu Československe obce učiteljske.) Na vsak način posnemanja vredno! * V SSSR se število dijaštva na šolah močno dviguje. V letu 1929. je bilo na šolah niije stopnje 11,697.000 dijakov, a v štirih letih (1934.) je naraslo število na 19,163.000. * V NEMČIJI še s&daj ni rešen problem, kako vzgajati učiteljski naraščaj. Eni se navdušujejo za pedagoske akademiie, drugi za univerzitetno izobrazbo, tretji pa za seminarje. Učiteljska organizacija zahteva 2—3 letne akademije, do katerih bi imeli pravico dijaki, ki so končali sTednjo šolo. Vsebina učiteljskih časopisov je vedno enaka. Kar je inteligentnih Nemcev, so že siti mlatenja praizne slame; zanimanie se obrača v drugo stran. »Gleichschaltung« zdai normalizira učbenike, peresa in svinčnike. Učitelji, ki pozdravljajo »Dober dan« mesto »Heil Hitler«, se odpuščajo. ker niso zmožni vršiti vzgojo naroda. — V vse šole ie uvedena obvezna telesnai vzgoja po tri semestre. Slušatelj, Jci bi ne obiskoval tega kur*a, ne more polagati izpitov in ne napredovati v študiju. V ipolitičnih krogih se že čuti naziranie, da se bo odmerjalo delo po fizičnih sposobnostih in po kvantiteti brez ozira na sistemizaiciio.