Glasilo krajevne skupnosti Kog mmiM0: St. 55 11.4.2003 #M)V3££ KAZALO MATERINA LJUBEZEN..........................................................................................................2 PET MESECEV PO VOLITVAH V SVET KS KOG...............................................................3 OB VELIKI NOČI.....................................................................................................................5 TURISTIČNO DRUŠTVO KOG...............................................................................................6 NAŠ KRAJ IN NAŠI LJUDJE...................................................................................................7 MINILO JE 90 LET.................................................................................................................10 LOVSKA DRUŽINA KOG O SVOJEM DELU V LETU 2002 IN O LOVSKI RAZSTAVI V LETU 2003............................................................................................................................... 11 RAČUNALNIK ZA VSAKOGAR TUDI NA KOGU............................................................13 ČLANI DRUŠTVA UPOKOJENCEV SE NE DAJO.............................................................14 PRIREDITVE VABIJO...........................................................................................................15 NA KOGU DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU IZ VESELE ŠOLE...........................16 NAŠI MALI FOLKLORISTI IN PEVCI ŽANJEJO NOVE USPEHE...................................16 PESMI ZA MAME..................................................................................................................17 KAJ MOJO MAMICO RAZVESELI?....................................................................................20 PO DOLGEM ČASU SMO IMELI SPET PRAVO ZIMO.....................................................23 ODLOČITEV JE PADLA,... TUDI V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI............................24 NASLOVNICA: OSMOŠOLKE: MONIKA PUKLAVEC, MATEJA LAŠIČ, ŠPELA OREŠNIK, TADEJA KOLARIČ, URŠKA MLINARIC IN ROSANA G JURA (MANJKA TAM ARA KERENČIČ) 1 O, sinko, iz tvojih berem oči, potrebuješ moje pomoči, topline in zavetja, modrosti in ljubezni srce si želi. A pomni, dete moje, v srcu dobro vem, da ne morem i'n ne smem, izpolniti vsake želje tvoje. Naloga moja je v modrosti, ljubeče in potrpežljivo, vate vcepiti kreposti. Ljubezni te moram naučiti, do sebe, do stvarstva in ljudi, da ostane v zrelih letih lesk oči, tako kot mati moram te ljubiti. MATERJNA LJUBEZEN Sinko, poglej - bel cvet, čudo narave- stvaritev božanska, v nežne sončne koprene odet, veselje pomladnega pričakovanja. Tako lep je kot ti, in tako nebogljen, saj tudi ti si sad pričakovanja, in polne življenja so tvoje oči. Radosten smeh je v tvojih očeh, žalost, nemir, negotovost, misli, besede, dejanja-življenje nas vseh. Milena Grešnik ipftsi Darja in Peter #Mjv®CE PET MESECEV PO VOLITVAH V SVET KS KOG Novoizvoljeni Svet KS Kog se je do sedaj sestal na petih rednih in eni izredni seji. Vsi sklici sej so bili sklepčni. Vse sklepe razen enega (sklep o imenovanju predsednika sveta KS Kog), smo po daljši ali krajši razpravi sprejeli soglasno. 1. seja je bila 28. novembra 2002 konstituitivne vsebine. Svetniki krajevnega sveta smo se najprej dogovorili, da bomo pri svojem delu smiselno uporabljali določbe Poslovnika občinskega sveta. Ker ni bilo nobene pripombe oz. pritožbe na mandate članov sveta, smo lete potrdili. Izvolili smo tudi predsednika sveta KS Kog in podpredsednika sveta KS Kog. Sprejeli smo tudi sklep o podpisnikih transakcijskega računa KS Kog in da se primopredaja izvede v roku 14 dni (obveznosti nepristojnosti). Zaradi potrebe takojšnjega sprejetja nujnih sklepov glede izvajanja in izvajalca zimske službe v sezoni 2002-2003, priprav na praznovanje Spominskega dneva KS Kog in božično-novoletne okrasitve centra Koga, je bila 10. decembra 2002 sklicana 1. izredna seja. Na 2.redni seji, kije bila 23. decembra 2002, smo sprejeli sklep o začasnem financiranju KS Kog za obdobje januar-marec 2oo3, imenovali inventurno komisijo, sprejeli sklep o izvajanju »zimske službe« na pokopališču, z urednico krajevnega glasila Novice smo se pogovarjali o vsebini, izhajanju in stroških, ki nastajajo pri projektu Novice. Sprejeli smo informacijo o izvedbi, organizaciji in protokolu ob Spominskem dnevu KS Kog. Sprejeli smo sklep o pooblastilu za dvig pošte za KS Kog, imenovali člana projektnega sveta za informacijsko pisarno in določili lokacijo le-te v prostorih KS Kog, Kog 7. 3. redna seja sveta KS Kog je bila 31. januarja 2003. Na njej smo se skupaj s predstavnikom policijske postaje Maribor, predstavnikom Postaje mejne policije Ormož in devetimi prisotnimi krajani informirali o aktualni problematiki v zvezi z izvajanjem SOPS-a (mejni režim), sprejeli sklep, da Novice v letu 2003 izidejo štirikrat (po letnih časih), o preostalih aktualnih dogodkih pa svet KS Kog krajane obvešča tudi preko lokalnih medijev. Na 4. redni seji sveta KS Kog, kije bila 17. marca 2003, smo zaradi nastalih sprememb pri izvajanju SOPS-a ponovno povabili krajane, predstavnika Urada župana, Upravne enote Ormož in Postaje mejne policije Ormož (slednji se seje niso udeležili) in si »razčistili« nejasnosti. Sprejeli smo program rednega vzdrževanja pokopališča in mrliške veže, sklep o zbiranju ponudb od zainteresiranih in imenovali komisijo za izbor najprimernejšega izvajalca. Sprejeli smo sklep za pričetek zbiranja ponudb za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti in imenovali komisijo za izbor, sprejeli program za zbiranje ponudb za vzdrževanje površin v KS, zelenic, okrasnega grmičevja in cvetličnih gredic ter imenovali komisijo za izbor izvajalca. Razpravljali smo o programu rednega vzdrževanja vzdrževanja cest, ki so v upravljanju in vzdrževanju KS in imenovali komisijo, ki si bo trenutno stanje omenjenih objektov ogledala. Svetniki KS Kog smo se seznanili z zahtevkom za vračilo preveč nakazanega samoprispevka delavcev zaposlenih pri Careri Ormož in zahtevek posredovali pravni službi v občinski upravi. Seznanili smo se z vabilom na sodišče v zvezi z dolgoletno tožbo »Kuharičev klanec« in nujnostjo ureditve električne instalacije v krajevni dvorani, ki je dotrajana in zastarela. 3 WN£M&E Na 5. redni seji sveta KS Kog, kije bila 31. marca 2003, smo na osnovi ogleda stanja na cestah sprejeli program rednega vzdrževanja cest, ki so v upravljanju KS in določili prioriteto del. Sprejeli smo sklep o zbiranju ponudb za redno vzdrževanje cest in imenovali komisijo, ki bo izvedla izbor najugodnejšega ponudnika. Sprejeli smo tudi sklep o podaljšanju začasnega financiranja za obdobje od 1.aprila 2003 do 31. maja 2003. Razpravljali in sprejeli smo sklep o zbiranju ponudb za čiščenje in vzdrževanje prostorov KS in dvorane. Sprejeli smo program čiščenja in vzdrževanja in imenovali komisijo za izbor najugodnejšega ponudnika. Sprejeli smo sklep o ceni za najemnino grobov na pokopališču Kog v letu 2003, ki ostane nespremenjena in znaša 1700 SIT za kvadratni meter. Razpravljali smo tudi o višini najemnine za najem prostorov, ki so v lasti ali upravljanju KS Kog. Slavko Pere predsednik sveta KS KOG slov jedil je bil pri vsakem križu, ženske so nosile težke košare na glavah. Nekateri so se k blagoslovu ali žegnu peljali tudi s konji. Zvečer so kurili kresove ali vuzmenke, V nedeljo zjutraj, na praznik velike noči, so vsi skupaj, starši in otroci, šli iz hiše, gledali v nebo in molili očenaš, ker je zdaj Jezus odšel v nebesa. Nato so Šli k vstajenski procesiji in maši. Po prihodu domov so pokadili po stanovanju, nato je bila na vrsti molitev in velikonočni zajtrk. Pripravili so še obilno kosilo in praznovali do večera. Nekoč se na tako velik praznik kot je velika noč, ni hodilo na obiske. Sorodnike so obiskovali na veliki ponedeljek. Botri so nesli svojim krščencem in birmancem darila«. Wš\(DV$£E Velika noč je praznik, ko se vsak zamisli nad svojim življenjem. Vsak je kdaj obupan, utrujen, razočaran. Sprašuje se: zakaj živim, zakaj delam, se trudim, pa nimam razen naveličanosti in utrujenosti ničesar. Kar razjokal bi se in izginil nekam... Takrat bi si morali vzeti čas zase, zaposliti svoje misli in poglede z lepimi stvarmi, z majhnimi radostmi. Koliko lepega je okrog nas: barve narave, sonce, ki posije izza oblakov... Mračne misli kar zbežijo in začneš se spraševati: » Ali nisem krivičen, saj mi je vendar lepo. Komu bi se- moral zahvaliti za to, da sem rojen ravno zdaj, v tem času in v tej lepi deželi. Kaj, če bi se rodil kje drugje, lačen, reven in zatiran?« Počasi spoznaš, kako nepomembne so materialne dobrine, dragi avtomobili, kupi oblek... Imamo samo eno življenje - samo določeno količino časa imamo in v življenju so stvari, za katere je vredno živeti. Prijazen nasmeh in drobni dogodki. Vsak zase mora najti tiste, ki dajejo vrednost njegovemu življenju. Dokler živiš, imaš možnost karkoli spremeniti, narediti kaj lepega zase in za vse okrog sebe. Morda je zdaj, v času praznovanja velike noči tisti čas, ko lahko uresničimo svoje misli in želje. Za vse nas cvetijo rože in sije sonce. Irena Žibrek TURISTIČNO DRUŠTVO KOG tudi letos pripravilo prireditev /. naslovom TO VINO JE BILO PRIDELANO NA KOGU Na letošnjem ocenjevanju kogovskih vin je komisija pod vodstvom enologinje Lidije Ruška in v sestavi: Franc Kociper, Borut Prapotnik, Franeek Puklavec in Slavko Žalar, ocenila 45 vzorcev. Od tega je bilo največ renskih rizlingov (10), 9 laških rizlingov, 5 šipo nov, 4 chardonnavi, 3 sauvignoni, 2 bela pinota, 1 sivi pinot, 1 traminec m 6 vin posebne kakovosti oz. predikatnih vin. Ocenili so tudi 4 zvrsti, eno vino pa je bilo izločeno. Gospa Lidija Ruška je pred podelitvijo diplom pohvalila vinogradnike in vinogradnice, saj so bila njihova vina ocenjena od 15,76 pa vse do 19,84 točk (od možnih 20) za chardonnay suhi jagodni izbor 2001, Vinogradništva Curin-Prapotnik. Prireditev je spremljal bogat kulturni program, v katerem so nas pevci DIJ Kog ogreli z venčkom napitnic, osnovnošolski folkioristi zaplesali, mlada nadarjena humorista Polona Kolarič in Matjaž. Žibrek pa do solz nasmejala s skečem »Keber škodljivec«. Društvo kmečkih žena je ob tej priložnosti pripravilo razstavo številnih pisanih in domiselno oblikovanih pirhov, prtov in prtickov ter gobelinov. Razstava je bila prava pasa za oči. Po uradnem delu so bila vsa ocenjena vina na voljo tudi za pokušino, Društvo kmečkih žena pa je poskrbelo, da so imeli obiskovalci ob izbranem vinu tudi kaj rj V* /"> f~I T~* i"» TN La jjuu /ah.'. Slavica Munda 6 "Mdvice NAŠ KRAJ iN NAŠI LJUDJE Pogovor z Jankom Klanj carjem V Vodrancih, ob cesti, obdana s smrekami, z mogočnimi orehi in s starimi, a še vedno rodovitnimi visokimi hruškami, stoji Klanjčarjeva domačija, ki se ji je dolga leta reklo tudi Flegaričeva. A njen gospodar kmetuje, ker mu je njegov oče kmetijo zapustil v dobri veri, da jo bo res obdeloval. Njegov duh pa je duh umetnika, vedrega in nemirnega, ki igra po dve različni vlogi v dveh kulturnih društvih hkrati. Igranje mu je hobi in duhovna izpolnitev. Tako jaz vidim Janka Klanjčarja. Kako pa bi ti sam sebe predstavil? Samega sebe je najtežje predstavljati, čeprav vsak človek o sebi največ ve. A smo le preveč zaprti vase in neradi spregovorimo o sebi. Najbrž iz tistega nesmiselnega razloga: »češ, kaj bodo pa mislili ljudje...« Spomni se tistih let, ko si zapuščal osnovno šolo. Kakšno sliko svojega življenja si imel pred sabo? Kot otrok sem sanjal, da bom oficir, a ko sem zapuščal osnovno šolo in se odločal za poklic, sem vedel, da drugo kot kmetovalec ne bom, saj bi v nasprotnem primeru naša kmetija lahko ostala brez mladih delovnih rok. Ce bi te kdo vprašal, kako si danes zadovoljen s svojim življenjem, kaj bi mu odgovoril? Čep rav v današnjem Času na kmetiji ne cvetijo le rože in se ne cedita le med in mleko, bi vseeno bil še enkrat to, kar sem. Kako gledaš na kmetovanje danes? Moti me le to, da velika večina prebivalstva resnične situacije na kmetih danes ne pozna. Vidijo le visoke subvencije na intemetu in razgovore na televiziji, ki dejanskega stanja iMMit tako ali tako ne pokaže in ostane kmet vedno nerazumljen, njegovo delo pa premalo ovrednoteno. Kaj ti pomeni igranje v gledaliških skupinah? Če mlad začneš, če imaš voljo in vsaj malo talenta, te to delo vleče. Daje ti neko notranje zadovoljstvo. A nekoč mi je pomenilo dosti več, kot mi pomeni danes. Kako se v vlogo lahko všiviš? Vloga ti mora biti vsaj malo pisana na kožo. Vsake vloge ne moreš enako dobro odigrati. Ko pa je vloga prava in si popolnoma v njej, jo zaživiš s svojim lastnim življenjem. Katera je bila tvoja prva vloga ? Začel sem 1. razredu osnovne šole. Igral sem v igrici KrtaČka Zobačka, ves čas osnovnega šolanja sem sodeloval tudi v recitalih in nastopal na proslavah. Spomnim se tudi svoje prve igre Divji lovec, ki jo je takrat režiral Ivan Volaj. Mene pa je k igri. povabil Kolaričev Kondrat. Najbolj sta mi ostali v spominu igri Moj ata socialistični kiilak in Jurčičev Deseti brat. Dobre so bile tudi igre Dva bregova, Tolmun in kamen, Kadar zakonci štrajkajo, črna komedija in druge. Zelo rad igram v komedijah, ker se tam ljudje sprostijo in tudi igrati je lažje in lepše v komediji. Najrajši imam Partljiča Za premnoge glavne in stranske vloge v mnogih igrah sirom po občini si prejel že nagrade. Katere in kaj ti to pomeni? Nisem zbiralec nagrad in ne delam zato, da bi jih prejel, a Če mi jih podelijo, sem vendarle hvaležen. Leta 1993 sem ob kulturnem prazniku prejel zlati znak Občinske zveze kulturnih organizacij za delo na področju ljubiteljske kulture. Čez tri leta so mi v Središču ob Dravi ob njihovem krajevnem prazniku podelili priznanje za aktivno delo na področju kulture v KS In na domačem odru.. 8 'Ndv&e Središče ob Dravi. Letos pa sem prejel zlato značko Ksavra Meška za delo na področju ljubiteljske kulture za leto 2003. Zadnjo nagrado so podkrepili in obrazložili tako: • Za delo in sodelovanje v igrah v večih društvih v občini; • Za sodelovanje na krajevnih in občinskih proslavah; • Za pripravo programa za prireditve mladih zadružnikov; • Za dvajsetletno igranje Dedka Mraza širom po občini; • Za sodelovanje pri krstu mošta širom po Sloveniji; • Za sodelovanje v kulturnih programih Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov... Vsaka igra nosi v sebi neko sporočilo. Kaj je po tvojem v igrah takega, za kar se splača truditi? Menim, da ljudje najbolje sprejemajo komedije, ob katerih se nasmejijo, razvedrijo, posebej pa te novejše komedije (Partljič, Modendorfer), ki na duhovit in humorističen način prikažejo zmote sistema in posameznih skupin. Mnogi gledalci so se od srca nasmejali svojim zmotam pa se še zavedali niso - ali pa. Za katere vrednote v življenju se po tvojem mnenju splača delati? Po mojem se splača vse tisto, kar te bogati, ne materialno, pač pa duhovno. Vse, kar ti daje notranjo izpolnitev in elan za v naprej. Vsi vemo, da od igranja v kulturnih društvih ni kruha, kvečjemu samo stroški. Kako to zmoreš? Človek zmore to, kar hoče. Po žilah se ti pretaka kri pesnika. Ali si poleg »Doktorja metle« kdaj zlagal še kakšne verze? Ja, prvo pesem sem zložil, ko sem se v 5. razredu OŠ vračal domov skozi gozd in me je vedno nekje na poti počakal naš pes. O njem sem zložil prvo svojo pesem. Pesmi sem pisal tudi pri vojakih. Pozneje pa ob raznih priložnostih. V verzih sem napisal mnogo čestitk... Pisal sem in še danes pišem govore za poroke, rojstne dneve, napise na sode, na keramiko, steklo... In tisti govori, ki pridejo nenadno in nepričakovano, kot tudi pride konec naše življenjske poti, se spomniš kdaj si povedal ali prebral prvega? Ja, tega bo gotovo že več kot dvajset let. Prvič sem na pogrebu govoril, ko smo pokopavali Kolaričevega Janeza- starejšega iz Vodranec. Bil sem zastavonoša in na željo Zabavnikoveaa Dracra 5 p crnvnrrnk Takrat «p i p vnrp\ n Mnogokrat mi ie treneta! Erlas -------- ----------------------- " --------—--J— -------v « * ----------- . . . . JV .. ~ .... posebno, ko je ugasnilo kakšno mlado življenje. Tudi drugam so me prosili, v Središče, v Ormož, Na Ptuj. To so trenutki, ko človek težko reče »Ne« Kakšen je moto tvojega življenja? Moto mojega življenja je uspeti v življenju, in svojim potomcem pomagati pripraviti pot, po kateri bodo prišli na cilj, ki so si ga sami postavili. Hvala za prijeten klepeti Milena OREŠNIK 9 MINILO JE 90 LET Devetdesetletnica obstoja kakega društva je že častitljivi čas, v katerem seje marsikaj dogajalo. Tako je bilo tudi na področju naših vasi. Pred davnimi devetdesetimi leti so se začele pojavljati potrebe po tako imenovani organizirani požarni brambi, saj je pogosto prihajalo do požarov. Tako so leta 1912 na pobudo vaščanov Mlinaric Franca, Zabavnik Jakoba, Seruga Franca, ... na Vitanu sklicali sestanek in se dogovorili, da ustanovijo organizirano požarno brambo, sedanje gasilsko društvo. Spoznali so, da brez opreme ni gašenja, zato so nabavili ročno brizgalno na konjsko vprego. Da pa bi imeli vso opremo pod skupno streho, so nedaleč od sedanjega gasilskega doma, ob križišču, zgradili 1918 leta nov gasilski dom. Leta 1934 so ustanovili še eno gasilsko društvo na Kogu, dom pa je stal v Jastrebcih. Tako je bil naš kraj tisti čas eden redkih, ki je imel dve gasilski društvi. Zaradi razširitve dejavnosti in opreme so leta 1936 zgradili večji gasilski dom na Vitanu. V drugi svetovni vojni je bil ta dom razrušen, obenem pa v tako slabem stanju, da so do leta 1961 tudi ta dom obnovili in dogradili stolp za cevi. V tem času so v Jastrebcih kupili prvo motorno brizgalno ILO, kar je bil za tisti čas velik napredek. Leta 1974 so na veliko zadovoljstvo vseh na Vitanu kupili gasilsko orodno vozilo IMV KOMBI. Začeli pa so se že porajati dvomi o racionalnosti dveh gasilskih društev v enem kraju. Tako je prišlo leta 1980 na pobudo Občinske gasilske zveze in Krajevne skupnosti Kog do združitve obeh društev. V letu 1984 so začeli z izgradnjo novega gasilskega doma. V naslednjih letih so dom dogradili, uredili notranje prostore z ogrevanjem, (kar je bilo nujno potrebno zaradi gasilske cisterne), zunanjost doma pa preuredili tako, daje sedaj takšne barve, kot to zahteva zakon o gasilcih. V letih 1994 in 1995 smo bili v dvomih, kaj narediti z našim orodnim vozilom. Potrebno je bilo temeljitega popravila, pojavljal pa se je tudi problem zastarelosti. Pogovor je stekel o nabavi novejšega vozila, ki bi premagovalo naše zahtevne terene, in da bi vozilo s sabo vodo, kajti naš teren je slabo pokrit z hidrantnim omrežjem. Tako smo v letu 1996 s pomočjo sovaščana uspeli pripeljati gasilsko vozilo cisterna ( GVC 16/25 ) s črpalko 1600 litrov na minuto in 2500 litrov vode, znamke Mercedes Benz. Vozilo je bilo za nas pomembna pridobitev, saj je bilo eno boljših v gasilski zvezi. Vsa ta leta je društvo sodelovalo na različnih izobraževalnih tečajih, tako da smo lahko operativna enota, na tekmovanjih, prireditvah in obletnicah v drugih društvih. Tako smo težko pričakovali leto 2002, ko je Prostovoljno Gasilsko Društvo Vitan- Kog praznovalo svojo DEVETDESETO leto obstoja. Že v letu 2001 smo pričeli s pripravami na to slovesnost. 7. junij 2002 - na Vitanu smo zaznamovali devetdesetletno delo društva s proslavo, na kateri je nastopilo veliko krajanov. Ob tej priložnosti smo razvili novi društveni prapor, na katerega smo lahko ponosni vsi krajani KS Kog. V letih svojega delovanja je društvo prejelo različna priznanja. 10 fNov&£ Tako je v letu 2002 PGD Vitan-Kog prejelo Gasilsko odlikovanje I. stopnje, ki ga podeljuje Gasilska Zveza Slovenije. Ob izteku lanskega leta pa smo za trud in dolgoletno požrtvovalno delo na področju zaščite in reševanja ljudi in premoženja na področju gasilstva, prejeli BRONASTO PLAKETO OBČINE ORMOŽ, Danes šteje PGD Vitan-Kog 76 članov, od teh 24 operativnih. V zadnjih petih letih smo sodelovali pri gašenju enaindvajsetih različnih požarov na domačem in tujem terenu. Naj še povzamem nekaj besed iz kronike ob devetdeseti obletnici društva, ki jo je zapisal Branko Zadravec: »Marsikatera beseda, ki se izgovori na račun gasilcev, nima prave teže v življenju.« »Pripadnost nekemu društvu ne pomeni skrajnosti. Pomeni pripadnost in pomoč tistim, ki jo potrebujejo v dobrem ali slabem...« Za PGD Vitan-Kog poveljnik Nenad Žibrek, gasilski častnik LOVSKA DRUŽINA KOG O SVOJEM DELU V LETU 2002 IN O LOVSKI RAZSTAVI V LETU 2003 Kogovski lovci so na svojem rednem letnem občnem zboru 23.03.2003 predstavili poročilo o delu za minulo leto. Kot je pri lovcih v navadi smo na občni zbor povabili tudi člane sosednjih lovskih družin, predstavnika krajevne skupnosti Kog, predstavnika Zveze lovskih družin Ptuj- Ormož in našega vodjo policijskega okoliša iz Ormoža. Delo za leto 2002 smo ocenili kot dobro in gospodarno. Sodelovanje s krajani, ki živijo na območju našega lovišča je sodelovanje zelo dobro. Imeli smo nekaj težav s številom povoza divjadi, težave s klateškimi psi, ki so nam v preteklem letu pokončali več divjadi kot leto poprej, srečujemo se še s krivolovom v posameznem predelu lovišča. Pri slednjem imamo še zmeraj primer, ko nam nekdo - NEZNANI, nastavlja zanke divjadi z namenom da se le ta v zanko ujame in tam v mukah pogine. Očitno mu ne gre za meso, gre pa mu za nagajivost in kot rečemo v starem žargonu: »tudi zanj se bo našla božja šiba«!. Prisotnost gostov smo izkoristili, da so nam pojasnili prihajajoče spremembe. Vodja policijskega okoliša je nam lovcem pojasnil in predstavil vse spremembe, katere bomo deležni ob vstopu v EU, pojasnil sistem lova in podobno. Za zaslužno delo je predstavnik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, Vladimir Klobučar, podelil »znak za lovske zasluge« dvema našima članoma in sicer starešini Ivanu Mlinariču ml. in gospodarju Francu Čurinu. Znak za lovske zasluge »III. stopnje« pa bo naš član Ivan 11 1FM)V2£E Zadravec za svoje zaslužno delo prejel na občnem zboru zveze lovskih družin. Vsem dobitnikom visokih priznanj za njihovo delo jim tudi preko tega članka iskreno čestitam. V začetku aprila - 6/4 2003 je bila LD Kog organizator tradicionalne lovske razstave za vsem osem lovskih družin, ki spadajo po UE Ormož. Zaradi predvidenega obiska smo le to organizirali v kulturnem domu na Kogu. Obisk razstave je bil velik, saj seje udeležilo preko osemdeset članov - lovcev iz okoliških lovskih družin. Odstrel v tem bazenu je predstavil predsednik komisije za gojitev divjadi Vlado Klobučar, o problemih slovenskega lovstva pa je spregovoril predsednik zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, mag. Emiljan Trafela. Lovsko razstavo pa so si v naslednjih dneh ogledali tudi naši kogovski šolarji. Naj izkoristim dano priložnost in se na tem mestu v imenu kogovskih lovcem zahvalim vsem občanom, kmetovalcem, vikendašem za razumevanje z lovci in tankočutnost pri škodi po divjadi. Vsi,ki potrebujejo sredstva za odvračanje divjadi, ga kot običajno dobijo pri našem gospodarju Francu Čurinu na Vitanu. Pa še prošnja. V spomladanskih mesecih bo divjad polegala mladiče - srnjad, fazani bodo valili kepčke, mladi zajci nam že skačejo po travnikih. Prosimo Vas, da se pred košnjo obračate na našega gospodarja, ki bo organiziral pregled travnika pred košnjo zaradi preprečitev izgub divjadi. Prosimo Vas, da kosite iz sredine travnika navzven in s tem date možnost divjadi, da se umakne v gozd. V lanskem letu nas je velikokrat zabolelo srce, ko smo našli poškodovanega mladiča od kosilnice. Razumemo, tudi to se dogaja, vendar s takšnim ukrepom bomo te izgube zmanjšali. Prosimo Vas tudi, da vzpostavite nadzor nad svojimi psi, privežite jih in jih nadzorovano vodite po lovišču. LD Kog je v letošnjem letu tudi kandidirala na razpisu komisije za malo divjad pri Lovski zvezi Slovenije za pričetek projekta »povečanje staleža in izboljšanje razmer za malo divjad«. To pomeni, da bomo lovci z posameznimi ukrepi in našimi aktivnostmi povečevali stalež poljskega zajca in fazana. Računamo na vašo pomoč. Spoštovani, hvala za vaše razumevanje in vas vabimo še naprej k tvornemu sodelovanju. Lovski zdravo! Avtor: mag. Srečko Krope, tajnik LD Kog 12 RAČUNALNIK ZA VSAKOGAR TUDI NA KOGU Od 8. aprila 2003 je v prostoru Krajevne skupnosti Kog na razpolago za brezplačno uporabo Računalniško komunikacijsko središče, ki omogoča dostopnost do dosežkov razvoja informacijske tehnologije in do računalniškega opismenjevanja tudi tistim krajanom, ki te možnosti nimajo doma, ne na delovnem mestu in ne v šoli. Nosilec projekta »Dostopnost do informacijske komunikacijske tehnologije v Občini Ormož«, kije udejanil 8 računalniških komunikacijskih točk je Ljudska univerza Ormož, kije s prijavo na javni razpis Ministrstva za informacijsko družbo uspela pridobiti sofinanciranje v znesku 1.767.760,00 SIT. Občina Ormož je investicijski del projekta sofinancirala v višini 520.555,00 SIT, financirala pa bo tudi obratovalne stroške računalniško komunikacijskih središč. Krajevna skupnost je dala na razpolago prostor. Ljudska univerza pa je v projekt vložila 2 računalnika, tiskalnik, skener in delo. Tako je vrednost celotnega projekta 3.300.000,00 SIT. Nova pridobitev prebivalcem krajevne skupnosti Kog omogoča: • spoznati uporabnost računalniške tehnologije in razvoj sposobnosti komuniciranja, • dostop in brskanje po internetu, • pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, • elektronske bančne storitve, • ponudbo in povpraševanje prostovoljnega dela, • elektronsko ponudbo in prodajo blaga in storitev, • pregled ponudbe Ljudske univerze Ormož. Partnerji projekta (Krajevna skupnost, Ljudska univerza Ormož, Občina Ormož) želimo z uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih sredstev tesneje povezati (na 212 km2 in v 81 naseljih) skoraj 18.000 prebivalcev ormoške občine. Predvsem pa partnerji pričakujemo, da bodo podeželski prebivalci, ki se na trgu pojavljajo kot ponudniki blaga in' storitev, izkoristili brezplačen dostop do informacijsko komunikacijskih sredstev za učinkovito prodajo. Računalniško informacijsko središče Kog je uporabnikom na razpolago: ob torkih od 13,00 do 16,00 ure, ob petkih od 18,00 do 21,00 ure in v nedeljo od 09,00 do 12,00 ure. Za delovanje, pomoč in svetovanje v teh središčih skrbijo prostovoljci. Tako je zagotovljeno, da novo pridobitev lahko uporabljajo tudi tisti, ki računalnika še niso uporabljali. Prebivalci krajevne skupnosti uporabljajte novo pridobitev in tako prispevajte k zmanjševanju razkoraka pri uporabi računalniške tehnologije med našim podeželjem in povprečjem v Sloveniji. Predvsem pa najdite tisto, kar vam bo prinašalo korist. Ljudska univerza Ormož Ernest VODOPIVEC 13 ČLAN) DRUŠTVA UPOKOJENCEV SE NE DAJO Člani društva upokojencev so spet pred novim izzivoni. V zameno za sodelovanje pri projektu, ki ga je izvajala Slovenska filantropija, so dobili računalnik. Ta je v prostorih KS Kog na voljo vsem tistim članom, ki bi si želeli nabrati novih spoznanj s tega tako obširnega in dostikrat skrivnostnega področja. Sicer pa so v letošnjem letu uspešno organizirali vsakoletno Antunovo kegljanje. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem donatorjem, ki so poskrbeli za odlično pogostitev kegljaškib ekip. Gostje še zdaj ne morejo pozabiti slastnih domačih kolin, pa kisle repe in zelja. V mesecu marcu so pripravili občni zbor društva, ki ga zdaj že skoraj tradicionalno povežejo s praznovanjem Dneva žena. V letošnjem letu so sprejeli v svoje vrste 13 novih članov, tako da jih je zdaj vseh skupaj 1 +<=»rvo 1 1 /1 iv» 7s mAcl/ik k./\a- i i r /_,viioiv ha / iliMOiVlil. V njihovem športnem društvu, ki so ga ustanovili pred desetimi leti in začeli s štirimi člani, kegljata zdaj dve ekipi: moška in ženska. Pevski zbor pridno vadi pod vodstvom DarjeZganec-Horvat in njihovemu ubranemu petju lahko prisluhnemo na marsikateri prireditvi v našem kraju. Naj sklenem z besedami ki jih je na njihovem občnem zboru malo za šalo malo zares, izrekel gospod Vinko Ratek: »Kaj čemo, leta nam grejo, nismo si sami krivi, narava je pač tak stvorjena...« Pa to ne velja samo za upokojence! Slavica Munda 14 #M)V!£E PRIREDITVE VABIJO Že januarja so se na Kogu zbrali predstavniki društev, ki imajo svoj sedež v KS Kog, gospod župnik Janez Mohorič in ravnateljica OŠ Anica Pevec.. Dogovorili in sprejeli so predvideni razpored prireditev čez celo leto 2003. Prvi trije meseci so že za nami, zato poglejmo,kaj se nam obeta v aprilu, maju in juniju. DATUM APRIL Nedelja, 13. april Torek, 22. aprila Sobota, 26. aprila MAJ Četrtek, 1. maj Četrtek, 1. maj 1.polovica maja Nedelja, 18. maj Nedelja, 25. maj VRSTA PRIREDITVE To vino je bilo pridelano na Kogu Srečanje s škofom v cerkvi Celodnevno češčenje v naši župniji Budnica (predvidena pot: Vitan, Lačaves, »mali« Kog, središče Koga, Jastrebci, Vodranci Birma Kegljanje DU občine Ormož Blagoslov konjev v Zegnanje pri kapelici v Gomili ORGANIZATOR, IZVAJALEC Turistično društvo Kog G. Janez Mohorič G. Janez Mohorič G. Janez Mohorič DUZaijaKog G. Janez Mohorič JUNIJ Nedelja, 8. junij Junij Dekanijsko srečanje cerkvenih pevskih zborov Dan državnosti: proslava G. Janez Mohorič KS Kog, OŠ 15 ¥NDV$£E NA KOGU DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU IZ VESELE ŠOLE Že tretje leto tekmujejo učenci 3. in 4. razreda v znanju iz Vesele šole. Dvakrat smo imeli državnega prvaka, Oskarja Munda. Tako smo se tudi letos pridno pripravljali za tekmovanje, še posebej zato, ker bo letos državno tekmovanje na naši šoli na Kogu. Vsak mesec smo imeli pri Veseli šoli nove, zanimive teme. Bile so bogato opremljene z ilustracijami in fotografijami. Najprej smo imeli razredno tekmovanje; kar osem učencev seje uvrstilo na tekmovanje II. stopnje. Mrzlično smo se pripravljali na to tekmovanje. Včasih smo se ustavili tudi ob kaki ilustraciji in se od srca nasmejali. Tudi na tekmovanju II. stopnje smo se zelo dobro odrezali, saj se je kar 6 učencev uvrstilo na državno tekmovanje, največ izmed vseh šol v občini Ormož. In spet je tu začetek učenja. Pripravljamo se na državno tekmovanje, ki bo 17. aprila. Takrat bo prišlo na našo šolo 35 učencev iz občine Ormož, tisti, ki so se uvrstili na državno tekmovanje. Upamo, da bomo tudi tukaj uspešni. Nevenka Jambriško NAŠI MALI FOLKLORISTI IN PEVCI ŽANJEJO NOVE USPEHE Plesalke in plesalci folklorne skupine, ter pevke in pevci naše šole, so se letos spet uvrstili na medobmočno srečanje folklornih skupin, ki bo 8. maja v Slovenski Bistrici in medobmočno srečanje pevskih zborov, ki bo 27. maja, prav tako v Slovenski Bistrici. Na občinskem nivoju so namreč prepričljivo zmagali tako med folklornimi skupinami kot med pevskimi zbori razredne stopnje. To vsekakor ni mačji kašelj/ če vemo, da obiskuje našo šolo v letošnjem letu vsega skupaj 30 učencev. Od tega jih kar 21 pleše pri folklori, njihov pevski zborček pa šteje 16 članov. Vsem iz srca čestitamo, saj dobro vemo, da so to sadovi trdega in vztrajnega dela vseh sodelujočih. Slavica Munda 16 PESMI ZA MAME Moja mamica,moj a mamica je zlata mamica, vedno je nasmejana, kot sonček zlat. Rožice ji bom nabral, poljubček ji dal, rekel ji rad te imam. Moja mamica je zlata mamica, mamico pa ne dam, zato,ker jo rad imam. Rok Pere Mama moja prijazna si, bom se potrudil,da bom kot ti. A bodi takšna dalje, bo de vse skupaj lažje. Mama moja edina si, če mi umreš , ne bo več tak kot zdaj. A ti ne boš nikdar umrla, saj si ti mama moja. Tam si skoraj vedno kot jaz, saj me paziš,da se ne bom lovil. Imaš me ti najraje, saj si moja mama ti. Gregor Munda Mama zlata moja je, ki zame skrbi. Vedno kuha mi, in mi nekaj podari. Zame je edina, ki me ima rada. Matjaž Žibrek 17 M Kdo me na tem svetu, rad ima. Se kdaj ni kuhalo kosilo, in zame skrbi. To vse počne zame, moja zlata mamica! Mihaela Žibrek Kdo me zvečer, uspava, ko ne morem spati? Kdo zame skrbi, in me varuje? Kdo drug kot moja mamica zlata. JU Hit,, k-te Petra Lukman Ko jutranja zarja se zbudi, zagledam tvoj obraz, ki ima me rad, le tebi pesmice bi pela, le zate roža bi cvetela. Pomagala bi ti povsod, s poljubom za lahko noč se v sanje bi pogreznila in le o tebi jaz bi sanjala. Polona Kolarič Mama moja lepa je, vedno smeje se. Če pa kdo užali jo, nanj krega se. Na svetu takšne mame ni, kot moja je. Nežka Orešnik 18 Ni ga lepšega zlata od mamice moje, ki mi vedno poje. Ona zjutraj me zbudi, zajtrk skuha mi, v šolo me pospremi. Vsak večer zapoje mi, pesmico za lahko noč, v lepe mirne sanje me odpelje. Kaj bi jaz brez svoje mamice, bila bi kot ptička brez gnezda, prepuščena sama sebi v tem krutem svetu. Ona pa varuje me, brani me in LJUBI ME! Valentina G j ura KAJ MOJO MAMICO RAZVESELI? Ko so vzgojiteljice v vrtcu naše najmlajše povprašale kaj storijo,da so njihove mame boljše volje, so takole odgovorili: MOJO MAMICO RAZVESELIM: ANJA Š.: ko ji prinesem rože, pospravljam DANIEL: če rišem, če sem priden, če pospravljam, posodo pomijem, pomagam pečti pico PETER: če ji glavo umivam, če ji pomagam pospravljati, če se lepo igram NEJC V.: ko pospravim igrače, ji prinesem rože AJDA: če pospravljam, narišem in izrežem rože, pobrišem mizo, če se igram z Juretom, če jo pocartam in ji dam poljubček za lahko noč NEJC Š.: ko ii prinesem rože, pospravljam FILIP:če se igram, kolesarim, če ne hodim po cesti JAKOB: ko se igram, posodo pomivam, pospravljam igrače, kolesarim MARTIN: ko ji prinesem rože, posodo pospravim, igrače pospravim, se lepo igram DOMINIK: ko ji prinesem rožice, počistim mizo, igrače pospravim, posodo pomijem MATJAŽ: ko se igram, ko sem priden, ko pomagam mami, pomagam pecivo peci, pomagam babici nabirati jabolka BLAŽ: ko ji prinesem rožice, ko pišem, kolesarim, pospravim mizo. pomagam peči palačinke, ko se igram, igrače pospravim, hišo čistim DAMJAN: ko se igram, ji prinesem rože, pospravim igrače, pomagam atiju, zlagam zaboje (kište), ko mamico pocartam, gledam knjige in ji pomagam delati palačinke SARA: ko pospravim igrače, pomagam posodo pospravljati, se igram z bratcem Marselom ROK: ko plešem, nastopam, pospravljam igrače, pomagam pospravljati posodo, pomagam na vrtu pobirati krompir; Otroci mlajše skupine, veseli, ker jim je uspela peka »parkeijnov« 20 fNov.it£ Malo večji pa že razmišljajo, kaj bodo, ko bodo veliki: KO BOM VELIK, BO MOJ POKLIC: MAJA: vzgojiteljica, pazila otroke do 15, ure 30 minut BETKA: učiteljica, otroke bi učila citati SABINA: policajka, lovila bi begunce PETER: vojak, pazil bi Slovenijo in streljal leve DENIS: knjižničar, izposojal bi knjige in pisal številke TJAŠA: policajka, ustavljala bi avtomobile ERIK: vozil bi bager in kopal zemljo MIHA: zmagovalec na rolarskih dirkah v Sloveniji JAN: strehar, popravljal bi strehe ALEŠ: mesar, delal bi curke in klobase DAVID: kolesar v Mariboru VID: voznik formule - Schumacher JAKA: voznik formule -Ferrari - Baricello TEJA: trgovka, delala bi v Središču kot moja mama BORUT: nogometaš ALEKS: voznik tovornjaka LUKA.: padalec, spuščal bi se s Pohorja v Maribor ŽAN: učitelj pri Miklavžu, učil bi telovadbo URŠKA: trgovka Mali šolarji z vzgojiteljico Stanko Horvat, družbo jim dela prijazna »teta Jesen« 21 WNdV&£ ZAKAJ PA NE BI BIL KMET KOT MOJ ATA? zato, ker moraš vsak dan opravlati ker je to težko delo - nikoli nimaš časa, ker je čuda dela - ker moraš vsak dan dvakrat dojiti krave, pa ne moreš nikamor iti, ne gledati televizije ker je lepše živeti v mestu ko na kmetiji KAJ PA JE VSEENO LEPEGA NA KMETIJI? - čisti zrak - na travniku rastejo rožice - lahko imaš mačke in psičke - lahko ješ jajca - imaš koline - s traktorjem bi vozil bale Petra, Polona in Melisa preganjajo zimo po »Pesovčaku«. Očitno sojo premalo prestrašile, ali pa ji je Melisa premalo žugala z metlo, saj nas še dolgo po pustu ni spustila iz svojega objema. 22 PO DOLGEM ČASU SMO IMELI SPET PRAVO ZIMO Kar nekaj let smo že tarnali, zakaj nas več ne obišče tista prava zima, kot smo jo poznali še pred desetletjem. Vsaj otroci bije bili veseli in odrasli bi imeli malo več časa za počitek. Pa smo jo letos dočakali, čeprav ne tiste čisto prave, kot so jo poznali še naši očetje in mame. Vsi željni zimskih radosti so bili najbrž s to zimo zadovoljni, vsi tisti, ki jih ob koncu zime začne priganjati delo, pa spet ne. Bila je namreč predolga. Čeprav so bile včasih zime dosti daljše, pa so ljudje kljub temu še vedno lahko vse postorili. Pri Pepci Zabavnik iz Jastrebec, ki vsakodnevno spremlja in si zapisuje v svoj dnevnik tudi podatke o vremenu, smo poizvedeli nekaj več podrobnosti in zanimivosti o letošnji zimi. Zbrala nam je podatke od meseca novembra do konca marca. Prvi sneg je zapadel lani, 5. novembra, ko so se začele tudi nizke temperature. Najnižja temperatura je bila novembra 0°C zjutraj, podnevi pa 2°C (snežna ploha). Sredina meseca je bila izjemno topla, največ 23°C. Kar 17 dni je bilo oblačnih, oziroma meglenih. V decembru je bilo oblačnih 22 dni, od tega 8 meglenih. Snežiti je začelo v začetku meseca, ko so bile tudi najnižje temperature, to je minus 10°C zjutraj. Spet je zapadel sneg v sredini meseca, okrog 3 cm in na novo še 25.decembra. Konec decembra so se temperature dvignile do 10°C, ko je zapihal južni veter. Začetek januarja je bil še topel, s 6. januarjem pa so temperature močno padle. 13. januaija je bila v tej zimi najnižja temperatura, to je minus 19°C, ponekod je bila najbrž še nižja. Ta mesec je tudi snežilo kar tri dni skupaj. Sneg je vztrajal še v februaiju (30 cm). Ta mesec je zapadel še 4-krat. Najnižja temperatura je bila minus 14°C zjutraj in minus 3°C čez dan. V marcu je snežilo še 2-krat, zadnjič 15. marca. Konec meseca pa se je začelo že toplo vreme, s temperaturami od 16 do 20°C. To zimo nam torej mraz in snežna odeja nista prizanašala. Upajmo, da bo tako tudi v prihodnje, čeprav se nekateri z mano gotovo ne boste strinjali. Katja Čurin 23 ODLOČITEV JE PADLA,... TUDI V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI«. V nedeljo, 23. marca smo Slovenke in Slovenci sirom naše lepe, samostojne domovine Slovenije na referendumih sprejeli dve zelo pomembni in morda tudi usodni odločitvi o prihodnosti naše države in njenih ljudi. Odločili smo se ZA članstvo v Evropski uniji in ZA članstvo v zvezi NATO. Čeprav zgodbo o mačehovskem odnosu države do naših krajev, predvsem tistih, tik ob meji, čivkajo že vrabci na veji, tolikokrat je bila namreč že povedana, smo bili tudi to pot »na liniji« in smo rekli DA in še enkrat DA. Pa si poglejmo rezultate glasovanj po posameznih voliščih v naši KS: REFERENDUM ZAVSTOP V NATO Bife M. Balažic, Gomila pri Kogu: naselje Gomila: SKUPAJ VOLILCEV: 142 SKUPAJ GLASOVALO: 115 (80,99 %) ZA je glasovalo 91 volilcev (79,13 %) PROTI je glasovalo 24 volilcev (20,87%) Sejna soba Kog: naselje Kog, Lačaves SKUPAJ VOLILCEV: 344 SKUPAJ GLASOVALO: 163 (47,38%) ZA je glasovalo 111 volilcev (68,52%) PROTI je glasovalo 51 volilcev (31,48%) Sejna soba KS Kog: naselje Jastrebci SKUPAJ VOLILCEV: 134 SKUPAJ GLASOVALO: 83 (61,94%) ZA je glasovalo 58 volilcev (69,88%) PROTI je glasovalo 25 volilcev (30,12%) Gasilski dom Vitan: naselje Vitan, Vodranci SKUPAJ VOLILCEV: 184 SKUPAJ GLASOVALO: 101 (54,89%) ZA je glasovalo 41 volilcev (41 %) PROTI je glasovalo 59 volilcev (59%) REFERENDUM ZA PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI Bife M. Balažic, Gomila pri Kogu: naselje Gomila: SKUPAJ VOLILCEV: 142 SKUPAJ GLASOVALO: 115 (80,99 %) ZA je glasovalo 109 volilcev (94,78 %) PROTI je glasovalo 6 volilcev (5,22%) Sejna soba Kog: naselje Kog, Lačaves SKUPAJ VOLILCEV: 344 SKUPAJ GLASOVALO: 163 (47,38%) ZA je glasovalo 144 volilcev (88,89%) PROTI je glasovalo 18 volilcev (11,11%) 24 'L Sejna soba KS Kog: naselje Jastrebci SKUPAJ VOLILCEV: 134 SKUPAJ GLASOVALO: 83 (61,94%) ZA je glasovalo 74 volilcev (89,16%) PROTI je glasovalo 9 volilcev (10,84%) Gasilski dom Vitan: naselje Vitan, Vodranci SKUPAJ VOLILCEV: 184 SKUPAJ GLASOVALO: 101 (54,89%) ZA je glasovalo 72 volilcev (71,29 %) PROTI je glasovalo 29 volilcev (28,71%) Zapisala Slavica Muiida OGLAS Opravljam mulčenje brežin in jarkov. Vse informacije lahko dobite pri Lah Ivanu, Lačaves 1, Kog, ali na telefonski številki 02-7197-010 in 041-760-777. »Novice« so bile ustanovljene na skupni seji K K SZDL Kog in KS Kog, dne 1. decembra 1978. 0/lrrA«r<\wnA 11viinn • ClAvion IVJunrlct UgVVUl Il4 UI VMillVtt» IJIHV iv<4 KJ-UllVIH Uredniški odbor: Jernej Bratuša, Katja Čurin, Maricika Hlebec-Grof. Leonida Novak, Milena Orešnik, Danica Zoreč Fotografije: Sonja Kamplet-Rotar Računalniško oblikovanje: Ivan Skrlec Naklada: 330 izvodov Izhaja priložnostno. 25