Fizika v šoli 99 Učiteljev pogled Kako s fi ziko pojasnimo, kaj se dogaja v odnosih Jože Kukman Gimnazija Šiška, Ljubljana Kaj vam je pomembno v življenju? Zame so to odnosi. In kaj nam lahko fizika pove o odnosih? Kaj opisuje fizika? Govori o odnosu dveh ali ve č koli čin v fizi čnem svetu, to je tisto, kar lahko primemo, otipamo, vidimo, izmerimo. Potem pa je nekdo rekel: Kakor je zunaj, tako je znotraj, kakor je zgoraj, tako je spodaj, kakor je levo, tako je desno. Se pravi, vse je eno. Narejeni smo iz enake snovi, iz enakih gradnikov, atomov kot tale miza, stoli, tla, zrak … Podobni smo si s kamnom, rožo, kužkom, muco … Vsak ima svojo vlogo v tem svetu. Le da je kamen vedno kamen, roža vedno samo roža, kuža vedno samo kuža. Kaj pa mi? Imamo razli čne vloge, ki se skozi življenje spreminjajo. Smo otroci, brat, sestra, mož, o če … in igramo razli čne vloge, kot so žrtev, napadalec, reševalec … V življenju se nau čimo marsikaterih vlog in še nošenja mask, da bi bili sprejeti. Nau čimo se razli čnih obrambnih me- hanizmov in preživetvenih strategij, da bi prestali razne bole če izkušnje, predvsem v otroštvu, ko smo odvisni od staršev , skrbnikov . T akrat so obrambni mehanizmi in preživetvene strategije zelo koristne za preživetje. Kasneje, ko smo odrasli in se lahko sami odlo čamo, kakšne od- nose bomo imeli oziroma jih želimo imeti, kako se bomo odzvali v raznih situacijah, pa nas najve čkrat zavirajo, onemogo čajo vzpostavljanje funkcionalnih odnosov, odprtost življenju, pristnost v odnosih. V abim vas na potovanje po tem, kdo sem, kaj je moje bistvo, kaj prinašam temu svetu. »If you want to find the secrets of the universe, think in terms of energy , frequency and vibration.« Nikola T esla Prevod: Če želiš najti skrivnost vesolja, razmišljaj o energiji, frekvenci in nihanju. V čem je skrivnost? T esla je rekel, da je skrivnost vesolja v nihanju, frekvenci in energiji. Sam pa pravim, da je skrivnost življenja in s tem naše živosti ter našega bistva v frekvenci in ener- giji. Nihanje pa je tako ali tako izvor valovanja. Poskus 1: Dvoje glasbenih vilic Zamislil sem si, da lahko z dvoje glasbenimi vilicami pokažem, kaj se dogaja v odnosih med nami, kako smo povezani med sabo, kako priti do sebe. T ukaj imam dvoje enakih glasbenih vilic, kaj imajo skupnega? Ja, tako, enako lastno frekvenco. Vidite, da nekaj še znate. Prve glasbene vilice predstavljajo osebo A, druge pa osebo B, recimo otroka in starša, ali dva prija- telja, ali šefa in podrejenega in podobno. Kaj pri čakujete, se bo zgodilo, če ene glasbene vilice udarim? Ja, tako, bravo, valovanje se prenese z osebe A na osebo B. Ali vidite, da razumete, saj sem vedel, da boste razumeli, da to ni čisto nič kompliciranega za vas. Kaj pa če udarim druge glasbene vilice? Ali otrok vpliva na nas ali podrejeni na šefa? Ja, seveda, zgodi se enako, tudi oseba B vpliva na osebo A. 100 Kaj pa bo, če drugim glasbenim vilicam spremenim njeno lastno frekvenco, torej spremenim frekvenco osebi B. Frekvenco spremenim tako, da pritrdim tole objemko. Prve glasbene vilice imajo frekvenco 440 Hz, druge, ki sem jim dodal objemko, pa okoli 410 Hz. Obe frekvenci sem izmeril. In če potolčem druge glasbene vilice. Kaj se bo zgodilo? Zdaj se valovanje ne bo preneslo. Vidim, da razumete. Ali se spomnite risanke T ofsi in pojo ča travica? Pojo ča travica zazveni, ko govorimo iskreno, se pravi, s pravo frekvenco. T ako je v življenju vse odvisno od frekvence. Lahko »nafarbamo« drugega, tudi sebe, kadar se ne čutimo, ne moremo pa »nafar- bati« resnice, stvarstva. Poskus 2: Nihalo in resonanca Kdaj se torej prenese valovanje, kateri pojav je tu posredi, zadaj? Resonanca, saj sem vedel, da veste, da obvladate fiziko! Kje ste že slišali za resonanco – magnetno resonanco, bioreso- nanco? Z resonanco lahko celo zdravimo ali pregledujemo organe … Resonanco vam lahko pokažem z nihalom. Če potegnem utež in jo izpustim, potem nihalo niha s frekvenco, ki ji re čemo lastna frekvenca. Nihanje z lastno frekvenco je vedno dušeno zaradi upora in trenja. Amplituda nihala se zmanjšuje s časom. T udi vsak izmed nas ima edinstveno lastno frekven- co. Ni dveh enakih obrazov na svetu. Vsako telo, tudi naše celice, ima lastno frekvenco. Zakaj čebele vedno delajo svoje celice v oblike šesterokotnika. Lastna frekvenca je povezana z obliko in jo spremenimo, če spremenimo obliko, tako kot sem pri glasbenih vilicah dodal objemko. Posnetek čudovite resonance: https://www.youtube.com/watch?v=wvJAgrUBF4w. Posnetek poskusa nam govori, da ima vsako telo lastne frekvence. In frekvenca da obliko te- lesu. Če želimo dobiti nedušeno nihanje, moramo nihalu vzbujati nihanje, mu dovesti izgubljeno energijo zaradi dušenja. Kadar se gugamo na gugalnici, se moramo odrivati v ravno pravem trenutku, se pravi, s pravo frekvenco. Moja roka vsiljuje nihanje nihalu z vzbujevalno frekvenco, ki jo spremenim, če spremenim hitrost nihanja roke. Tako kot so prve glasbene vilice vsiljevale nihanje drugim glasbenim vilicam oziroma oseba A u činkuje na osebo B in obratno. Slika 1: Resonančna krivulja pri treh različnih koefi cientih dušenja. Ko nihalo niham z majhno frekvenco, niha z majhno amplitudo, ko pa ga vzbujamo z lastno frekvenco, niha z zelo veliko amplitudo, ko pa ga vzbujamo z ve čjo frekvenco od lastne, se amplituda nihala zopet zmanjša. Kako je amplituda nihanja odvisna od vsiljene frekvence, lahko ponazorimo z resonan čno krivuljo. Ko nihalo vzbujamo z lastno frekvenco, re čemo, da je v resonanci, tedaj niha z najve čjo amplitudo, ki pa je odvisna od dušenja. Kolikor ve čje je dušenje, toliko manjša je amplituda nihanja nihala. Z resonan čno krivuljo pojasnjujem živost v življenju. Ko smo v sebi, smo na lastni frekvenci, tedaj je naša živost velika. Kako vi razume- te živost? Ja, da imamo veliko energije. Kako visok je vrh na resonan čni krivulji, je odvisno od Fizika v šoli 101 Učiteljev pogled dušenja. Kaj pa je dušenje v našem življenju? Ugotavljam, da je to strah. Povsod, na primer pri stresu, ljubosumju, zameri, zavisti, sramu in podobno, je v ozadju strah. T orej, strah nam zmanjšuje živost. V am je to poznano? Posnetek resonance mostu: https://www.youtube.com/watch?v=3mclp9QmCGs. Posnetek nam kaže, da je veter spravil most v resonanco in ta se je zato zrušil. Videti je, da je mogo če z resonanco zmehčati vsako naše še tako trdno prepri čanje, kot je to veter naredil z mostom. T ako vidimo, da je v ozadju vseh odnosov resonanca. Vsaka naša misel, vsako čustvo, vsak ob čutek ima svojo frekvenco. Bolj ko je čustvo razdiralno, nižja je njegova frekvenca. Bolj ko gremo k hvaležnosti, empatiji, so čutju, brezpogojni ljubezni, višja je frekvenca. Pri elektromagnetnem valovanju (svetloba je eno od elektromagnetnih valovanj) velja, da višja ko je frekvenca, višja je energija. T ako velikokrat slišimo besede »Ljubezen ima najve čjo mo č« ali »Bog je neskon čna ljubezen«, kar pomeni, da ima neskon čno energijo. Vidite, še boga lahko pojasnimo s fiziko. Ugotavljam, da je mogo če še marsikaj pojasniti z resonan čno krivuljo. Na primeru glasbenih vilic smo videli, da se valovanje prenese z enako frekvenco, podobno se prenesejo z ene osebe na drugo vsebine z enako frekvenco. T o nam omogo ča, da vidimo v svojo podzavest. T e vsebi- ne, naj se jih zavedamo ali ne, oddajamo in se budijo v drugih ljudeh. Recimo, če oddajamo jezo, postanejo ljudje okoli nas jezni. Ali če oddajamo sram, ljudje okoli nas izražajo naš sram tako, da je sram njih ker jih mi sramotimo ali da nas oni sramotijo. Na primer: o če nezavedno govori tako, da je otroka sram. Moj o če je govoril opolzko, vulgarno. Svojega sramu ni čutil, ker ga je potla čil, saj ga ni znal predelati. Svoje nezavedne vsebine pa vseeno oddajamo. T ako je moj o če svoj nezavedni sram projiciral vame. Jaz sem ga kot otrok sprejel in zato me je bilo strašno sram. V em, da sem se v osnovni šoli in še kasneje zelo sramoval o četa in mame. Strašno me je bilo sram nastopati v javnosti. Še do nedavnega me je bilo prava groza nekaj napisati in to javno prebrati, objaviti. Zato me je še vedno strah javnih nastopov, da bi se osramotil, osmešil, da bo moj prispevek skrpucalo, nepomemben, brez zveze. Nekako čutim, da mi je letos namenjeno, da se bom izpostavil v javnosti. T ako starši svoje nepredelane vsebine prenesemo na otroke. V nas se na ta na čin naseli princ laži, kot mu pravijo T olteki. Kot že njegovo ime pove, nam kar naprej trosi laži o nas: »Nisi dovolj dober, lep, pameten …« in podobne laži. Sam sem od svojega o četa dobil sram in ga prenesel na h čeri. Starejšo h čer je sram, da si na primer kot otrok ni upala sama česa narediti, recimo naro čiti pija če natakarju, komu kaj re či, se postaviti po robu arogantnim moškim. Mlajšo pa je sram, da mora biti vedno lepo oble čena, sram jo je mojega neprimernega obna- šanja, govorjenja, oblačenja, da smo doma na vasi, da mora vse pospraviti, preden kdo pride na obisk, da se pokaže v najlepši lu či. Še marsikaj bi se našlo. Vse te vsebine niso naše, dobili smo jih od svojih prednikov, zato je smiselno, da ta nahrbtnik odložimo, izpustimo za vedno. Kako si izbiramo prijatelje, partnerje? Zelo zanimivi so nam samo ljudje z enakimi frek- vencami, torej z enakimi vsebinami, ostali so nam dolgo časni. Z nekaterimi ljudmi se samo spoznam in že se lahko pogovarjam tudi osebne zadeve, kot da smo že ne vem koliko časa prijatelji in se že dobro poznamo. Z nekaterimi pa se trudim in trudim, vendar ne najdem nobene teme za pogovor. Imate tudi vi take izkušnje? Če se ho čemo pogovarjati z otrokom ali s stranko, se moramo prestaviti na njeno frekvenco, da bo pogovor stekel, da jo bomo za čutili, da bodo prišle prave besede, pravi ob čutek. Znano je, da je samo sedem odstotkov komunika- cije verbalne. Tako dostikrat sploh ni toliko pomembna vsebina pogovora. Skoraj nemogo če je sre čati napa čnega partnerja, vedno sre čamo takega z enakimi frekvencami, enakimi vse- binami, ki pritiska na tiste naše bole če to čke, na katere so pritiskali že naši starši, skrbniki. Predvsem partnerski konflikt je lahko milosten dogodek, saj nam pomaga videti sebe, svojo bole čino. T ako kot so naše bole če vsebine nastale v odnosu, tako jih lahko vidimo, za čutimo in razrešimo v odnosu. Življenje je naravnano tako, da teži k razrešitvi. Ljudje okoli nas so ogledalo, v katero se lahko pogledamo in vidimo, kaj nosimo v svoji podzavesti. T ako imamo možnost dostopa do svoje podzavesti, do vsebin, ki smo jih potla čili in jih obi čajno nočemo videti. Kar vidimo v ogledalu, nam obi čajno ni vše č, zato bi ga raje razbili, kot spremenili svojo podobo. Raje se jezimo na okolico, kaj nam dela, raje smo žrtve, raje smo krivi. Krivda pa nam onemogo ča napredek v življenju. Če se hočemo pogovarjati z otrokom ali s stranko, se moramo prestaviti na njeno frekvenco, da bo pogovor stekel, da jo bomo začutili, da bodo prišle prave besede, pravi občutek. Ljudje okoli nas so ogledalo, v katero se lahko pogledamo in vidimo, kaj nosimo v svoji podzavesti. 102 O resonanci v življenju bi se dalo še veliko povedati. Mogo če ob kakšni drugi priložnosti. Za konec pa še tole. Čedalje bolj se strinjam z Brunom Gröningom in podobno misle čimi ljudmi, ki pravijo, da ne ustvarjamo svojih misli, ampak jih samo sprejemamo iz božjega ali zlega izvora, danes bi rekli iz »polja«. O tem polju nam govori knjiga z naslovom Polje (2010): po sledeh nevidnih sil v vesolju. Polje, iz katerega črpamo energijo za življenje, gibanje, razmišl- janje. Zato je zelo pomembno, da se vsak trenutek zavedamo svojih ob čutkov, ki nam povejo, kaj sprejemamo, dobro ali slabo. Danes bi temu rekli, da smo prisotni, smo v prisotnosti, da smo povezani s sabo, s stvarstvom. Ugotavljam, da naši možgani delujejo podobno kot radio: na katero frekvenco naravnamo radio, tisto postajo poslušamo, na katero frekvenco se naravnamo, take misli sprejemamo. Če smo žalostni, sprejemamo žalostne misli – imate take izkušnje? Spet je v ozadju pojav resonance. Ob odkritju holograma so dobili zamisel, da naš spomin ni v naši glavi, ampak v tem polju. Da se vse, kar mislimo, re čemo, ob čutimo, zapiše v to polje v obliki interferen čnega vzorca. T o pa pomeni, da informacija ni zapisana na dolo čenem kraju, ampak da v tem polju ni niti kraja niti časa. O tem govori knjiga Holografski svemir (2006). Vsak, ki se naravna na frekvenco naših misli, jih vsaj v omejenem obsegu lahko prebere. T o pomeni, da smo vsi ljudje na svetu, v vesolju med sabo povezani. T ako dobi smisel trditev Martina Kojca, da prav vsaka misel teži k uresni čitvi. Kvantna fizika pravi, da je veliko možnosti, ki se lahko v danem tre- nutku uresni čijo, zgodi pa se vedno le ena, katera? Jaz bi rekel, da tista, ki ima dovolj energije. Fizi čni svet je samo zgoš čena energija. Saj poznate idejo o kriti čni masi? Katera želja pa ima dovolj energije, da se uresni či? Kamor gredo naše misli, tja gre energija. Misel vodi energijo. T o nam govorijo knjige o placebu, na primer knjiga z naslovom Placebo ste vi (2018). Ampak misli nimajo ravno veliko energije mo či. Če pa misli podpremo s svojimi ob čutki, čustvi s frek- venco svojega srca, če torej spravimo v resonanco glavo in srce, potem misli dobijo gorivo in velika verjetnost je, da se bodo uresni čile. V elikokrat slišimo re či ljudi, da so se jim uresni čile skrite sr čne želje. Imate tudi vi take izkušnje? Rekel bi, da ne moremo nič skriti pred drugimi, še manj pa pred sabo. Če »farbamo« druge, »farbamo« samo sebe, delamo proti sebi. Zdaj že znajo posebej izmeriti elektri čno in magnetno polje glave in srca. Kaj mislite, katero je mo čnejše? Električno polje srca je stokrat, magnetno pa pet tiso čkrat mo čnejše od glave. Meritve kažejo, da naše polje sega v povpre čju okoli 8 m od nas. Pri uresni čitvi naših želja je še en bistveni problem. Knjiga Placebo ste vi (2018) navaja, da na dan sprejmemo od 60 do 70 tiso č misli. Koliko se jih zavedamo? Razli čne misli imajo razli čno frekvenco. In če spet pogledamo resonan čno krivuljo, vidimo, da je amplituda nihanja velika, če vzbujamo vseskozi z lastno frekvenco, potem se v to frekvenco – željo naloži veliko energi- je. Če smo osredoto čeni in vzdržujemo eno frekvenco, bo kmalu dovolj energije za uresni čitev želje, tudi za spremembo v življenju, če pa naše misli begajo, so razpršene, se bo tudi energija razpršila in ne bo u činka, želene spremembe. T udi pri metodi EFT ali tako imenovanem tap- kanju, potrebujemo koncentracijo, osredoto čenost na enem problem hkrati. Odgovore sem iskal vsepovsod, na koncu pa sem spoznal, da se moram samo sprostiti in za- upati svoji intuiciji, se povezati s poljem, kjer so odgovori za naše probleme. Literatura [1] McTaggart, L. (2010). Polje. Po sledeh nevidnih sil v vesolju. Ljubljana: Založba Ara. [2] Talbot, M. (2006). Holografski svemir. Zagreb: Teledisk, d. o. o. [3] Dispenza, J. (2018). Placebo ste vi. Brežice: Založba Primus. Ugotavljam, da naši možgani delujejo podobno kot radio: na katero frekvenco naravnamo radio, tisto postajo poslušamo, na katero frekvenco se naravnamo, take misli sprejemamo. Električno polje srca je stokrat, magnetno pa pet tisočkrat močnejše od glave.