Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 21. V Ljubljani, v sredo 16. marca 1898. Letnik III. „81ovenskl List11 izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 6 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista" v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, Gradliče štev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Poslanec Hribar pred volilci. Zadnjo nedeljo je bil napravil poslanec in župan Ivan Hribar ahod volicev v „Narodnem Domu" v Ljubljani. Shod je bil važen zaradi tega, ker je na njem tudi narodna stranka priznala potrebo sprave med Slovenci in poslancu Hribarju izrekla popolno zaupanje. Ne dvomimo, da bodo nekatere izjave g. Hribarja z zadovoljstvom vzeli na znanje tudi naši somišljeniki. Govornik je najprej podal zgodovinsko sličico o kranjskih zvezah z Nemci. Že 1. 1884. je mej narodno stranko in mej nemškimi poslanci nastalo nekako razmerje, vsled katerega so se morala v ozadje postavljati narodna vprašanja, ker se je povdarjalo, da to zahteva realna politika. Vsled tega je ostalo do 1. 1890. vsako leto v proračunu znanih 600 gld. za poduk nemščine v ljudskih šolah. Leta 1889. se je pa napravilo nekako soglasje med Nemci in katoliško stranko, zato se niso mogli narediti v Ljubljani samo-slovenski ulični napisi in v nvarodnih vprašanjih se sploh ni dalo ničesar doseči. L. 1895 so bile nove volitve v deželni zbor. Z brezobzirno agitacijo je dobila katoliško-narodna stranka 16 poslancev, napredno-narodna pa samo 9. Tajna zveza mej Nemci in klerikalci je trajala še dalje in prepričana je bila nam nasprotna stranka, da nas s pomočjo te zveze popolnoma uniči. Če smo hoteli, da se ne zatre svobodna misel v naši deželi, da rešimo višjo dekliško šolo in gledališče, morali smo iskati pomoči pri Nemcih. Krvavečega srca sem že lani na shodu govoril o tej naši dotiki z Nemci. Važna narodna vprašanja smo vsled jarma, ki smo si ga naložili po dogovorih z Nemci, morali zapostavljati. Razmere so se spremenile. Pri dopolnilnih volitvah je dobila napredno-narodna stranka dva glasova, tako da ima sedaj 11 poslancev, katoliško-narodna stranka je pa dva poslanca izgubila in jih šteje 14. V nasprotni stranki je vsled tega prodrlo prepričanje, da zavedno meščanstvo ne da zatreti napredka. Od tod izvira klic po spravi. Sprava se je dovršila v tem zasedanju. Zato je to zasedanje bilo najvažneje, odkar sem jaz poslanec. Naravno je, da je narodna stranka prvi klic po spravi z veseljem pozdravila. V narodni stranki ni nikogar, ki bi ne bil odločno za spravo mej Slovenci, naj nekateri časniki pišejo, kar hočejo. Sprava je bila potrebna. Razni pojavi so nas opominjali, da naj se varujemo zveze z Nemci, ki nam strežejo po življenju. Nemci so se združili na boj proti Slovanom in iščejo, kako bi nas zatrli. Saj vidimo, kako se godi Slovencem na periferiji. Kaj je tedaj naravneje, kakor da se branimo Slovani složno ? Še ko smo bili mi v dogovorih z Nemci, smo čutili, da nemška stranka nam ne more biti prijateljska. Brat z bratom lahko skrbi za hišo, ki jo v našem slučaju slovenska domovina, sosed pa ne more biti nikdar tako dober prijatelj, kakor brat. Ker Nemci vedo, da nam na Kranjskem v direktnem boju ne morejo blizu, pa hočejo doseči po skrivnih potih svoje smotre, namreč vzeti nam ljubezen do rodnega jezika in našega naroda. Zato ponujajo zvezo zdaj jedni, zdaj drugi narodni stranki. Pozabivši to, kar je bilo, združili smo se vsi slovenski poslanci na obrambo za narodnost in lepo našo domovino. V tem morata biti obe slovenski stranki složni in sta bili složni že v zadnjem zasedanju. Obe stranki pa ohranita svoja načela. Oglasili smo se v minolem zasedanju za pravice slovenskega dijaštva in zahtevali od vlade, naj jih ščiti pred nemškim nasilstvom. Lepo je bilo videti, ko je zbornica dotični moj predlog vsprejela s slovenskimi glasovi, nemški poslanci so pa glasovali proti predlogu. Naj so Nemci še tako pripovedovali, da je treba soglasnega sklepa, mi smo bili vender prepričani, da so hoteli preprečiti soglasje obeh narodnih strank. Slovensko soglasje, ki se je doseglo pri tej priliki, je veliko več vredno, kakor soglasje cele zbornice, ker je slovensko soglasje dokaz, da zahteva dotično stvar slovenski narod. Sicer pa vemo, da, če Nemci glasujejo za kak predlog, dotični predlog gotovo ni Slovencem v korist. Zveza narodnih strank omogočuje najbolj realno politiko, politiko vspehov, kakor kaže razprava o vseučilišču v Ljubljani. Po naročilu kluba poslancev narodne stranke in dogovorno z vsemi slovenskimi poslanci je g. dr. Majaron predlagal ustanovitev vseučilišča. Slovenski poslanci so se postavili ne realna tla. Ko so Nemci videli, da smo dali vladi realno podlago, ko smo dovolili četrt milijona gld. za vseučilišče v Ljubljani in tako omogočili ta važni zavod, so glasovali proti predlogu. Nemci so rekli, da je vlade dolžnost, ustanoviti vseučilišče, a njih besede niso prihajale iz srca. Mi smo pa vedeli, da je treba tudi nam žrtvovati, če hočemo kaj doseči, ker je vlada še celo za gimnazijo v Kranju tirjala tako ogromne žrtve. Državni poslanci bodo imeli sedaj dovolj zaslombe za svoje zahteve. Slovensko vseučilišče v Ljubljani bomo dobili, zbirala se bode tu mladina iz vseh slovenskih pokrajin in mesto Ljubljana pridobi ne le po imenu, ampak tudi gmotno. Že 1. 1889. sem stavil predlog v dež. zboru, da naj se ustanovi deželna hipotečna banka. Vsi slovenski poslanci so mi predlog podpisali, a čez noč so se klerikalci skesali, pregovoril jih je nekdo, ki predloga ni bil podpisal. Nemcem in kranjski hranilnici na ljubo so bili drugi dan proti predlogu. Druge dežele so se precej poprijele te misli, in tako imajo razen Bukovine in Kranjske že vse dežele svoje hipotečne banke. Sprava je omogočila, da se bode prihodnje leto taka banka ustanovila tudi pri nas, ker se je naročilo deželnemu odboru, da naj do prihodnjega zasedanja potrebno pripravi. Pred petdesetimi leti. (Konec.) Kaj bodemo Slovenci Cesarja prosili? 1. Da politiško razkrojeni narod Slovčncov ra Kranjskim, Štajerskim, Primorskim} in Koroškim kakor eden narod, se tudi v eno kraljestvo z iraeiiam Slovenija sklene, in da ima zase svoj zbor. (Nato sledi za vsako teh treh točk v listini obširno utemeljevanje.) 2. Da ima Slovanski jezik v tem Slovenskim Kraljestvu popolnama tiste pravice, ktere ima nčmški jezik v nčtnških, in laški v laških deželah; da tedaj Slovčnski jezik v šole in v kanclije vpeljemo, kadar hočemo, in kakor hočemo. 3. Mi čisto Slovanski narod pri nemškimu zboru nočemo biti namčstvani; le tiste postave nas bodo vezale, ktere bodo naš milostljivi Cesar z našimi poročniki nam dal; ker smo prepričani, de Nemcov namen je, Avstrijo ras krušiti, mi pak hočemo Avstrije obstoj do zadnje srage kervi varvati. Slovenski odbor na Dunaju 1 848. Slavjanski poročniki (poslanci) na Dunaju sv6jim bratam Slovčncam na Krajnskim, Pri-mčrskim, Štajerskim in Kordškim. Mili bratji! Bodite serčno pozdravljeni od Vaših bratov Čehov, Horvatov, Slavoncov in Dalmatlncov, kt6ri smo se vsi o enim času po srččnimu na-khičju na Diinaju združili, željfi svojih rojakov ces&rskimu prestolu razložiti; bodite prepričani, da ljubezen do slavj&nskih roj&kov v naših sercah se n6 mogla zatržti, ako ravno so nas krive osode nemilih časov že tako zgodaj razkropile, in sk6z dolge stoletja 16čene deržale. Dolgo je težil Vas, kakor nas, terdi jarm brezsčrčnih naprav nam narodnost vz6ti; naprav, zavoljd kt6rih se je bilo pri Vas tčga ž&lostniga nasledka toliko b61j biiti, ko so jim mnoge zvuncijna okolšae priložnost daj&le. To nemilo, zatir&vno vlad&rstvo je zdžtj v prah trššeno. Brezkončna dobr6ta n&-šiga vladArja je z darllam „ustave“ jekl6ne verige vsti v nčmšk jarm vprežjočiga pis&rstva raz-krušila, in sovražne zaderžke, kt6ri so se v6dno vikšimu izobražčnju narodnosti vpčrali, odrinila. Pred očmi nam zdaj leži planava, na kt6ri m6-ramo vsi slavjanski bratji avstrijanskiga ce- sarstva zdniženi in vzajemno dšlati, in napredovati. Časi, v ktSrih živimo so veliko zapopadni, in zg6dba zgodbo prehiti, ktčre vsfe nčso ravno pripravne, v6z avstrijanskih deržav pritegniti, in pritčsrditi. V takih okolšnah je za vgotčvlenje prestola perva potršba se zav6sti in zjedlniti. Bratji! reč§mo zavžstje na tžmelju narodnosti, kčr ljudstvo, ktžro se svoje narodnosti ne zave, je brezvoljno orodje in sužni drugiga, k junžiškimu činu nikdar pripravno. Sloboda in narodnost sta vfidno sklčnene, in k6r ena oslabi, se zgodi v druge k var. Le v narodnosti je ljudstvo slobOdno, narodnost je ravna in sama pot k sl&vnimu činu. Ljudstvo, ktžro si pusti narodnost vz6ti, je sužni vsmllenja vrčdni, zakaj, ono pomaga k zatiranju lastne kervi. Bratji, ohranite tedaj ta dragoceni zaklad, očistite ga od tujih plev, ktere so ga po protlvnih osodah pretečSnih časov otemnčle, nujte in povzdignite ga zopet k nekdajnimu bl&sku iz lastne moči, iz lastniga vira! Nastran z praznim prepiram in sovražnim razp&rtjam dežela; objemite se bratovsko vsi Slovšnci od slavjanskih bržgov jadrie do bistre Drave, stavite si v mislih in s6rcih Slovčnio, kt6ro politika kr6ji! Prinesite Vaše prOšne k veličastnemu prestčlu, da, Vam tudi politika Slov6nio spoznži; svžtu skazana milo- Tudi razširjenje slovenskega učnega jezika na gimnaziji se bo doseglo po slovenski zvezi. Deželni zbor je sprejel resolucijo, ki bode onemogočila nadaljno zavlačevanje te zadeve v deželnem šolskem svetu. Narodna stranka ne bode zapustila svobodne misli in svobodne vede, ki jemlje celo Bogu luč izpod neba. V katoliško-narodni stranki bi pa morebiti še danes nekateri radi v ječo zaprli Galileja (in Galilejca morebiti nekateri naprednjaki! — Opomba stavčeva). Mi ščitimo narodno misel in svobodno vedo, a dali smo si besedo z drugo stranko, da drug drugemu ne bomo jemali nazorov, v narodnih vprašanjih pa bomo povsod složno postopali. Ko je bil pred nekaj leti ministerski predsednik grof Badeni v Ljubljani in sva se mu poklonila s podžupanom dr. vit. Bleiweisom, nama je rekel: „No, vi dobro izhajate z Nemci, z drugo slovensko stranko ste si pa v laseh. Vesta, gospoda, za vlado je to dobro, za slovenski narod je pa slabo. Če je mogoče, zvežite se s klerikalci !u Možu so besede pfišle iz srca, prepričan je bil, da je za slovenski narod največje zlo, ako slovenski poslanci niso jedini. Prepričan sem tudi jaz, da je Badeni reB hotel pomagati Slovanstvu. Zdaj smo vsi prišli do prepričanja, da je Badeni pravo svetoval. V deželnem zboru se je dalje doseglo povišanje učiteljskih plač in zlasti sem se jaz zavzel za priboljšek ljubljanskemu učiteljstvu. Storil se je tudi važen korak za potrebno osu ševanje ljubljanskega barja. Ne bodeta pretekli dve leti in barje se bode začelo osuševati. Minolo zasedanje je bilo tedaj najvažnejše in najplemenitejše. Izrekam željo, da bi slovenski poslanci, ki so se enkrat našli, tudi složno naprej delovali, kakor letos, v blagor domovine m v največjo korist bele Ljubljane. Poročilu je sledilo živahno ploskanje in dobro-klici. — G. Rohrmann se je v imenu volilcev zahvalil za izvrstno poročilo in predlagal, da se g. poslancu Hribarju izreče zahvala in popolno zaupanje. Predlog se je v sprejel. Izvirni dopisi. Z dežele, 13. marca. — V „Slov. Narodu" od petka čitamo pod poglavjem „Kranjskemu plemstvu v prevdarek" toliko bedastega hvalisanja nemških plemenitašev oziroma veleposestnikov, da mora vsak pametni človek misliti, da je dotični člankar ali bledel, ko je svoj spis pisal, ali pa, da je imel namen nemško stranko v kranjskem deželnem zboru nekoliko — poto- s6rčnost n&šiga vladarja je Nam bode podarila. Pod&jte Našim sasčdam na Horv&škim, Slavonskim in Dalmatinskim bratovsko roko, in spoznajte jih za tiste, h ktšrim se im&te posčbno občrniti, ž njimi zjedineni Vašo visoko namembo doseči! Ne pozabite na vsž oživljajččo vzajemnost z Vašmi bratmi krog Veltave, Vizle in Tatre, kčr v zd&jnih okOlšnah, bode le ta zamogla av-strij&nski prestčl obstojno zavdrvati in vtčrditi. Na Dunaju 5. maliga travna 1848 Podpisanih je 37 poslancev iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Češke. Med njimi so: Dr. Ljudevit Gaj, Ambrož Vranizani, Ivan Ku-kuljevid, Pravoslav Trojan, dr. Ladislav Rieger in drugi veljaki. (Oklic, kateri se je tiskal v c. kr. dvorni tiskarnici, je sestavil g. A. Globočnik.) Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Protokol seje pravnikov zavolj noviga učeliša pravice. V Ljubljani 25ga kozoperska 1848. Pri zboru pričujoči so bili: Dr. Blajvajs: Za učenika naj se dva gospoda imenujeta, dva pak za nju pomagača. Družba slovenska bo pomagala, kar zam6re, zboru, ki bi bukal postav prestavljati imel. Dr. Leman: Učenikama mora zbor do morodcov v podporo biti. Svetov. Kopini: Kteri bi pri volji bili Učiti, naj poved6. lažiti radi pretrgane „zveze". Že način, kako je pričel svoj spis, nam podaja obilo presenečenja. „Grof Barbo, inteligenten (to se pravi: v psovkah izvežban), simpatičen, mlad mož je v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora izjavil — in to v imenu veleposestnikov kranjskih — da veleposestniki nikdar ne bodo sovražniki slovenskega naroda, da so bili njihovi predniki (menda tudi praočetje Žvegelj-evi!!) voditelji nje gnvi v vojnah prejšnih stoletij in voditelji v mirnih časih, da so rasli s tem ljudstvom in da njegova sreča ali nesreča tudi nje zadeva." Vsak pametni človek bode vedel, da so vse te besede od prve do zadnje lažnjive in hinavske, katerim more le otrok verjeti, in vender se drzne dopisnik „Narodov“ pisati: ,, Jemljemo to izjavo na znanje . . . Verjamemo, da grof Barbo tudi res tako misli, tako čuti, kakor je govoril. On prihaja iz novejše šole (kaka je ta? menda nemško-nacijonalna?) in podedoval je po očetu nekaj žil, ki se nahajajo v človeku v oni partiji, kjer je domočutstvo, domoljubje, rodoljubje doma. Ž njim se da izhajati, ž njim se da govoriti .... Vkljub ,spravi* se moramo, da se grofove besede ne pozabijo, z istimi baviti.“ Dopisnik dokazuje nadalje na dolgo in široko, da so bili. plemenitaši res voditelji našega naroda v prejšnjih stoletjih in da so torej Bar-botove besede popolnoma resnične. — Resnici na ljubo bodi pa povedano, da se kranjski plemenitaši za svoje podložnike niso prav nič bolj brigali, kakor za svoje — mrtvo imetje. Da so vodili sem pa tje (navadno so se v resnih s u-čajih zapirali v svoje gradove) podložnike svoje v boj proti Turkom, iz tega še nikakor ne sledi, da so za nje skrbeli. Saj so s tem, da so dajali nekoliko podpore slovenskim kmetom, koristili v prvi vrsti sebi. Kako bi se pa mogli še nadalje dobro gostiti, ako bi bili imetje svoje — tlačane izgubili! Kar se pa tiče skrbi kranjskih plemenitašev za Slovence v mirnih časih, o tem niti govora ne more biti. Storili za nje niso niti toliko, kolikor za svojo živino. Ta je dobila od njih vsaj jesti. Podložniki so morali delati za gospodarje svoje in še za-se. Duševne izobrazbe in moralne podpore niso nič dobili od plemenitašev in v čim večji temi so tavali, tembolj se je veselilo „domoljubno“ plemstvo. Pač res, lepi voditelji, lepi očetje so nam bili plemenitniki! Proti trditvam grofa Barbo-ta moramo odločno protestovati. Plemenitaši kranjski so Slovencem tujci in sovražniki bili in so, in mi nimamo ž njimi ničesar opraviti. Nemec si je povsod jednak, in naj si že bode Kranjec, Štajarec, Rajhovec, aristokrat ali plebejec. Vedno je strupen so- Dr. Hradecki: Mažgon naj uči občnje pravice civilne. Dr. Ahačič: Prevzamem nekaj, ako dru-ziga za učenika ne bo. Dr. Leman: Prevzamem kaj, ako v zboru pomoči najdem. Dr. H a n: Hočem nekaj učiti, ako druzih nebo. Pripravni so tudi gospodje: Dr. Kerstein in dr. Hradecki in J. Bučar. Dr. Blajvajs: Vsi ti gospodje naj se po pismu slov. družtva gospodu vladarju oznanijo. (Enoglasno.) Tisti. Zbor za prestavljanje postavnih bukev naj se ustanovi, Kteri v njemu delati hočejo, naj se glasč. Glasijo se gospodje: Dragotin Dežman, Ant. Globočnik, Mat. Cigale, M. Kastelic, Hefern, Dr. Merk, Dr. Martinak, Dr. Burger, Dr. Wurzbach Jul., Sveto-vavec Schmalz, Svetovavec Kunšič, Svetovavec Kopini, Dr. Blajvajs, Em. Matevšek, Dr. Ovjač (je drugi dan pristopil) Tisti. Povabijo naj se: Dr. Skedl Jož. in Jan., Dr. Hladnik, tajnik Rab in Navratil. Skedelna in Hladnik tudi za učenika. Dr. Blajvajs. Kraj za dela zbora naj bo v stanišu slov. družbe. Dan pervi zbora bodi jutro ob šestih zvečšr. Dr. Bleiweis m. p. (Izvirnik v ljublj. Rudolfinu.) vražnik Slovanom. Proč torej od Nemcev, proč od smrtnih sovražnikov naših! Občujmo ž njimi kolikor je potreba, toda več ne! Slovani smo sami na se navezani bili že od nekdaj in ako si sami ne bodemo opomogli, pomagal nam nihče ne bo. Odločno obsojamo in obžalujemo, da se dobi slovenski časopis, ki se še ozira na Nemce in ž njimi koketuje. Čemu se treba še pečati z nemškimi veleposestniki, ko je že sklenjena sprava? Pisarjenje „Slov. Naroda" kaže le, da je stranki okoli njega sprava skrajno neljuba, in da jo še vedno nekaj veže na stare prijatelje, na — Nemce! Politiški pregled. Ministerski predsednik grof Thun je imel v nedeljo posvetovanje z voditelji raznih političnih strank glede predsedništva poslanske zbornice in glede tega, kako bi se razveljavil zakon Falkenhayn. Štajarski liberalni veleposestniki so začeli delati Thunu težave in niso zadovoljni, da je vstopil Barnreither v ministerstvo, ker ni pričakovati ugodnega vpliva na splošni položaj. Vidi se, da jim kurijo za petami strah nemški nacijonalci. Gautscheve jezikovne naredbe so stopile včeraj v veljavo. Parlamentarna komisija desnice je skli cana k seji na dan 18. t. m. Zvrševalni odbor desnice ima pa sejo jutri, v kateri bode poročal Javorški o uspehih pogajanja grofa Thuna z levico. Slovanski visokosolci na Dunaju so imeli shod, na katerem so protestovali proti temu, da rektor ni hotel vsprejeti njihovih v latinskem jeziku pisanih resolucij. Sklenili so tudi zahtevati češko vseučilišče in tehniko v Brnu. Glede veljavnosti sprkeval zagrebškega vseučilišča za dijake iz Istre in Dalmacije niso zaradi razpora mej Hrvati in Srbi nič načelnega sklenili, ampak so se izrekli, da naj vsak narod zase zastopa svoje posebne težnje. Tako ni prišlo do očitnega razpora med slovanskimi dijaki, kar bi bilo napravilo mej Nemci neizmerno radost. Dr. Baernreither je v nedeljo imel v Pragi dogovore, ker ministerski predsednik baje želi, da bi jeden član nemške napredne stranke vstopil v ministerstvo kot nemški minister za Češko. Dobil je dr. Baernreither dovoljenje za vstop v ministerstvo od zvrševalnega oubora ustavovernih poslancev gosposke zbornice, dalje od nižjeavstrijskih in moravskih veleposestniških ustavovercev pod pogojem, da stranka ohrani popolno neodvisnost. Dr. Engel o položaju. Načelnik češkega kluba dr. Engel je imel v Pfibramu shod, na katerem je rekel, da se bodo držali Čehi proti Thunu, kakor svoj čas proti Gautschu, stoječ na strani desnice, a ne na strani vlade. Večina ne bode vladi načelno nasprotna, vender se bode držala reservirana. Treba pa je, da grof Thun oslabi obstrukcijo. Kaizl bode kandidoval m potem bodemo spoznali voljo volilcev. Marčne slavnosti. V spomin na revolucijo, ki je buknila dne 13. marca 1848 1. na Dunaju, so bile zadnjo nedeljo slavnosti po raznih mestih. Na Dunaju je prišlo na centralno pokopališče, kjer leže pokopani oni, ki so padli o revoluciji 1. 1848., nad 50.000 ljudij. Prišli so socijalni demokrati in anarhisti, nemški liberalci in nemški nacijonalci z dijaki. Najprej so prišli liberalci pod vodstvom poslanca Pergelta m so položili vence na spomenik, za njimi pa druge stranke. V imenu društvemkov dunajskih svobodnih mi-šljakov je govoril Frauenberger in položil na obelisk venec z belimi trakovi. Naprednjake je vodil dr. Vogler, demokrate poslanec dr. Krona-wetter, ki je tudi imel govor in položil venec na grob kranjskega rojaka duhovnika dr. Fiisterja, ki je dne 12. marca 1848.1. v cerkvi imel političen govor. Dijake je pripeljal poslanec Wolf, koji je imel tudi govor na groblju in napovedal vladi obstrukcijo in leto 1848. (!); dijaki so odložili brez števila lavorovih vencev. Zadnji so prišli soci-jalno demokratski delavci, ki so imeli govore v nemškem, češkem, poljskem in italijanskem jeziku. Ko so se socijalni demokrati skupno vra- čali s pokopališča, je neki delavec razvil rudečo zastavo. Redar mu jo je vzel, a dva delavca sta jo redarju zopet iztrgala. Nekoliko oseb so zaprli, sicer se pa red ni kršil. Slavnosti so bile tudi v Gradcu, kjer je bilo mesto razsvetljeno, in se je okrasil spomenik cesarja Jožefa, v Linču, Pragi in Budapešti. Povsod so prvo besedo imeli socijalni demokrati in dijaki. Dunajski antisemitje niso bili zadnjo nedeljo nič zadovoljni, da se je praznovalo na cen tralnem pokopališču »marčno slavlje". »Deutsches Volksblatt" se jezi, da so hotele razne stranke onih 113, ki so padli dne 13. marca 1. 1848., porabiti v svoje strankarske politične namene. Pravi, da bi se pokojniki obrnili v grobu, ko bi vedeli, v kako nesramne in sebične namene jih hočejo zlorabljati razne politične klike izmed te čudne mešanice, ki seje zbirala na grobovih. Frauenberg je tip zagrizenega liberalizma in najhujši so vražmk svobode. Adler, Ingwer in drugi vodi telji socijalnih demokratov porabljajo vsako priliko, da mobilizujejo delavske bataljone pod svojim židovskim vodstvom. Čudno gredo skupaj tudi Wolf z nemškonacijonalnimi dijaki in dr. Kronawetter in rudeča internacijonala. Mešali so se venci iz plavic in rudečih klinčkov, cvetke nemškega cesarja Viljema i. in znaki internaci jonalne požidovljene socijalne demokracije R s čudna mešanica! Poslanec Wolf se je bil v ponedeljek pripeljal v Gradec in je imel govor v Industrijski dvovani, ki je bila natlačeno polna. Povedal je, da se Nemci boje le Boga in da bodo grofu Thunu brezobzirno nasprotovali, dokler se bode le količkaj utesnjevala nemška svoboda. Kakšni bratci so bili skupaj zbrani, se vidi iz tega, da so nazadnje zapeli pesmi: „Wacht am Rhein“ in »Das Lied det Arbeit". Druhal je šla potem na Glavni trg in je ondi še enkrat zapela svoje pangermanske pesmi. Zaprli niso nobenega. Industrija peša na Češkem. Včeraj se je začelo v praški trgovinski in obrtni zbornici posvetovanje, kaj bi bilo storiti, da se ustavi pefianje industrije na Češkem. Predsednik zbornice Vohanka je naznanil, da je vlada poslala k posvetovanju svoje zastopnike, katere je pred stavil. Sekcijski svetnik dr. pl. Rossler je ob ljubil vladno pomoč. Mej drugim je omenil tudi, da «e znižajo na državnih železnicah vožnji tarifi za umetna gnojila in da se nagovore tudi privatne železnice, naj tarife znižajo. Ogerska bode slavila, kakor je sklenila poslanska zbornica, dne 11. aprila s slavnostno skupno sejo petdesetletnico ustave in odobrila udanostno adreso, ki se nato ob korporativni udeležbi obeh zbornic izroči vladarju. Dan 11. aprila se bode napravil za narodni praznik. Rusija in Kitaj. Ruski poslanik Pavlov je protestiral proti temu, da bi se obravnave zaradi Port-Anura prenesle v Petrograd, in je zahteval, da naj se ta zadeva reši v Pekingu, a ni ničesar opravil. — Glavni admiral veliki knez Aleksej Aleksandrovič je naznanil ruski morna-rioi, da se pomnoži brodovje, da bode na isti višini, kakor je pri drugih narodih. Car je dostavil na predlog besede: »Bog blagoslovi in venčaj z vspehom veliko delo pomnoženja brodovja v blagor in slavo Rusiji11. Salisbury je obolel in ne bode več vodil angleške vnanje politike. Njegove posle je začasno prevzel tajnik Balfour. Španija stoji finančno jako slabo. Od 745 milijonov dohodkov je treba plačevati za dolgove na leto 532 milijonov. Zadnja vojska na Kubi je požrla 1500 milijonov in 100.000 ljudij. Domače novice. Osebne vesti. Dež. odbor je imenoval dr. Tomaža Zarnika sekundarjem v ljubljanski dež. bolnici. — Sodni pristav g. Anton La n e v e v Tolminu je imenovan sodnim tajnikom pri okrožnem sodišču v Gorici. — Sodnijski tajnik g. Hauffen je imenovan svetnikom deželnega sodišča in sodnijski adjunkt g. Fr. Kobler v Radovljici Bodnijskim tajnikom v Ljubljani. Prečastiti gospod knez in škof dr. Anton Jeglič se je povrnil z Dunaja v Sarajevo, nato je šel za jeden mesec v Lakromo. O Veliki noči se začasno vrne v Sarajevo in potem pojde na 3unaj priseč cesarju. Škofovske konference so se včeraj pričele na Dunaju v knezonadškofovski palači pod predsedstvom kardinala Schonborna. Navzoča sta tudi ljubljanski knozoškof dr. Missia in lavantinski knezoškof dr. Napotnik. Obč nski svet ljubljanski je ustanovil novo službo mestnega arhivarja. Govori se, da j za to službo določen č. g. kapelan Anton Aškerc. Ljubljanski socijalni demokratje so imeli v nedeljo poptludne v kazini shod v proslavo revolucije l 1848. Shod je vladni zastopnik razpustil. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani so se izjav li tudi koroški Slovenci po svojih poslancih Einspielerju, Muriju in Grafenauerju. Nesreča. Tržiški poštni upravnik pl. Andr ioli je napravil dne 13. t. m. izlet v Podbrezje. Padel je nesrečno po stopnicah in si razbil črepinjo, da je kmalu potem umrl. Nekaj za stare neveste. Častni kanonik č. g Jakub Stariha, ki je nedavno umrl v Črnomlju, je zapustil tudi glavnico, iz katere bode obresti — vsaj 50 gld. — dobila vsako leto najstarejša nevesta črnomeljske župnije. Dve drobtini. Zadnji »Slovanski Svet" piše: »V »Kat. Domu11 v Ljubljani prireja »Leonova diužba“ ob sredah prijateljske večere11, kjer se razpravljajo razna dnevna prašanja. Izdajala bo tudi brošurice o najraznejših stvareh političnega, gospodarskega, literarnega obsega, ter jih za par krajcarjev razpečavala med narod. »Katol. nar. stranki" se mora priznati neumorna in vsestranska delavnost, zato pa tudi pro-speva. »Narodna4 ali napredna stranka pa le spi in torej tudi ne doseže nobenih p