Leto XX Vi S.
Naročnina za LiubilansKo Pok-rajtno: letno 100 lir (sa ^nemštvo 110 lir), na ■'» leta SO lir, za '/• let* 26 lir, meae&io # Ur. Te
TRGOVSKI UST
Stmvilks 28.
Oredalitvo:
Gkeeortttev* «Uoa 7». TmL 36-52. Upr»T»: On|M a4er» ul. 27. Til. 47-«. Rokopteor ne
«***» ^aja i^o 50 to. £ascpjs zm trgovino, Industrija, obrt In denmrnlštvm nici ▼ Ljubljani it. 11J03.
Ib to« se v LiuMlaul
Izhs a
v«aK t»r-‘ iw
Ifubltana, tore«? 4. aprila 1944
Preis - Ceaa L 0*80
Socialna pomoč namesto Zimske pomoči
Ker je bila »Zimska pomoči' priklicana v življenje meseca novembra 1943, kakor že samo ime pove, določena za omiljenje socialne bede v vseh oblikah v zimskih mesecih,
odrejam:
»Zimska pomoč« preneha poslovati z dnem 31. marcem 1944, izvzemši posle, ki so v zvezi z njeno likvidacijo; poročilo o svojem delovanju kakor tudi o dohodkih in izdatkih ter o prebitku v denarju in blagu sestavi do 30. aprila 1944; poročilo se bo dalo javnosti na razpolago v časopisju.
Vse posle »Zimske pomoči« kakor tudi nj.ene terjatve in obveznosti prevzame »Socialna pomoč«, ki prične poslovati s 1. aprilom 1944 z osebjem in sredstvi prestale »Zimske pomoči«.
»Socialna pomoč« se kot javna skrbstvena ustanova vključi v organizacijo skrbstvenih zavodov, stoječih pod vodstvom in nadzorom »Pokrajinskega podpornega zavoda«.
Knjižno tombolo, ki jo je »Zimska pomoč« s tolikim izgledom na u*»peh zasnovala, bo sama »Zimska pomoč« tudi izvedla do kraja, zaradi česar se organu »Zimske pomoči«, določenemu za izvršitev teh poslov, stavljajo na razpolago osebje in sredstva, dokler in kolikor bodo potrebna. Edino-le ta akcija se pod nazivom »Zimska pomoč« še vodi do njenega zaključka junija 1944, in sicer pod vodstvom in nadzorom »Socialne pomoči«.
Ljubljana, 30. marca 1944.
Prezident Div. general: Rupnik s. r.
Poziv za oddajo pnevmatik
V smislu naredbe šefa pokrajinske uprav® VIII. št. 1153/2 z dne 17. marca 1944. (Sl. list .št. 39/20 ex 1944) se morajo oddati dne
aprila med 13. in 18. uro pnev-1 na ti k e (plašči in zračnice) velikosti 4.00X15, 4.50X15, 5.00X15 in 5.50X15.
Oddajo se tudi pnevmatike od vozil, ki so bila osigurana (rezervirana — »sichergestellt«) po Viž. SS in policijskem vodji v XVIII obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp.
Kraj oddaje: »Javna skladišča«, Ljubljana, Ciril Metodova (bivša Tyrš,eva) št. 33, skladišče št. 10.
Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili slični pozivi.
Informacije o telefonskih naročnikih in prijave medkrajevnih pogovorov
V sedaj veljavnem telefonskem imeniku je na naslovni strani objavljeno, da je treba medkrajevne pogovore prijaviti na štev. »0«, informacije o naslovih in štev. telefonskih naročnikov pa se dobe na štev. 9. Ker sta sedaj obe ti številki ukinjeni, bo treba od 1. aprila 1944 dalje medkrajevne pogovore prijaviti na št. 4500 ali 4600. Na teh številkah se bodo od 1. IV. dobile tudi informacije: o naslovih in številkah telefonskih naročnikov v Ljubljani.
Nove kmetijske cene na Bolgarskem
Ministrski predsednik Božilov je naznanil nove cene za kmetijske pridelke. Vse cene so se zvišale. Tako za semena sončnic od 8 na
Konec svefovniA kartelov
Tako gLede proizvodnje ko glede potrošnje so se med to vojno tet-meljito spremenili pogoji, na katerih je bila sezidana monopolska vlada svetovnih kartelov. Ti so interese proizvajalcev vedno zastopali le enostransko in v ta namen ustanovili daleč segajoče organizacije, da bi dosegli na čim višji višini stabilizacijo cen s pomočjo čim bolj nizko postavljena ponudbe. Večina teh za kartele značilnih restrikcijskih dogovorov je bila sklenjena brez državne intervencije, tako karteli za baker, svinec, jeklo in dušik. Najbolj obsežni takšni omejevalni dogovori, ki so že imeli značaj svetovnih monopolov (kakor za kosifceir, sladkor, čaj in kavčuk) pa so se sklenili s sklepi proizvajalnih držav ali vsaj pod njih patro-nanco. Zaradi lege teh surovinskih ležišč in predvojnih političnih mej je prevladoval v vseh teh kartelih angleški vpliv. Iz tega so nastale razne napetosti z največjim potrošnikom teh surovin, z USA, ki so se le nerade uklonile diktatu cen od Anglije vplivanih kartelov.
Z novo ureditvijo na Daljnem vzhodu so nastale globoko segajoče spremembe v pogojih za svetovne kartele, ker se je najbogatejša zakladnica teh surovin odtegnila vplivu anglosaških sil. Tako pripada sedaj Japonski 95% proizvodnje naravnega kavčuka in 70 odst. proizvodnje kositra. Poleg tega je treba upoštevati, da so se vključile med proizvajalne države tudi nove države s proizvajanjem umetnega kavčuka. Na drugi strani pa jo zaradi oboroževanja potrošnja silno narasla, da v nekaterih primerih presega mirnodobsko za večkratno. Vsaka restrikcija proizvodnje je zato postala odveč. Da bi se preprečilo umetno zniževanje ponudbe tega blaga, so na oborožitvi interesirane države eksportne kvote vseh proizvajalnih držav tako visoko določile, da j,ei postal uvoz tega blaga dejansko prost.
Hkrati s padanjem materialnih ]H>gojev za nadaljnji obstoj svetovnih kartelov pa se opaža v anglosaškem svetu tudi sprememba načelnega mišljenja glede kartelov. Zlasti spravljajo na dan to vprašanje USA, ki so bile pri večini svetovnih kartelov potisnjene v ozadja. Že v jeseni 1942. je očital »Nevv York Times«, da tudi samo teoretično (»daljšanje restrikcijskega dogovora glede kositra nasprotuje načelom Atlantske karte. S tem povzročena časopisna kampanja je napotila namestnika ministrskega predsednika majorja Attleeja, da je v decembru 1942 v odgovoru na neko interpelacijo izjavil, da se bodo morali v bodoče vsi mednarodni dogovori glede blagovnih dobav, pa naj so bili sklenjeni med zasebnimi industrijskimi skupinami ali med državami proučiti, če so v skladu z Atlantsko karto in Mutual Aig Agreementom. Kasneje so se Angleži še bolj približali ameriškemu stališču in se na konferenci v Hot Springsu izjavili proti predvojni praksi omejevanja ponudbe, ki je pomenila nezaželen eksperiment. Po vojni naj bi tvorila podlago za pravo regulaci-
jo moči splošna ekspanzijska politika, restrikcije pa naj bi se omejile na primere, ko bi bila restrikcija potrebna samo zato, da bi so povečala ponudba bolj potrebnega blaga. Ta spremembi: v naziranju pa ni nastala, ker bi se Angleži odmaknili od ortodoksnega liberalizma, ki opravičuje brez ozira na nacionalne interese vse ukrepe zasebnega gospodarstva za zvišanje dobička, temveč iz spoštovanja pred bolj mogočnim zaveznikom, ki je ustanovil na mestu kartelov zavezniške gospodarske organe, ki naj bi prenesli težišče vodenja najvažnejših svetovnih trgov na drugo stran Atlantika. Že sedaj prevladujejo v uradih za surovine, ki imajo svoje centrale večinoma v USA, ameriški interesi. Da se Anglija zaveda svoje poslabšane pozicije v mednarodnem surovinskem gospodarstvu, se vidi iz izjave ministra lorda Wool-tona o mednarodnih kartelih, da si želi njegova vlada tekoče nadzorstvo nad vsemi dogovori o dobavah surovin in tudi od USA vodenih organizacij. Washington na to željo Še ni odgovoril, pač pa skuša odstraniti s protatrustskim zakonom še zadnje ostanke od Anglije vodenih mednarodnih kartelnih organizacij.
Ker so mednarodni karteli izgubili svojo podlago, je zanimivo vprašanje, kako so se kartelni dogovori formalnopravno prilagodili novemu položaju. Dogovor glede kavčuka, ki je po petletnem roku 31. dec. 1943. potekel, sta podaljšali angleška in nizozemska vlada v .emigraciji za 4 mesece. To podaljšanje ima ta namen, da se pripravi reorganizacija gospodarstva s kavčukom in bo imel glavni or-
gan za restrikcijo samo še to nalogo, da zbira statistični in drugi !>otrebni material za gospodarstvo. Nič več pa ne bo imel ta organ pooblastil glede določanja proizvodnje in izvoza kavčuka. Značilna je izjava obeh vlad, da morejo biti v odboru zastopane vse vlade, ki so zainteresirane v vprašanjih proizvodnje in potrošnje kavčuka, kar treba smatrati kot upoštevanje ameriških želj.
Podoben razkroj se opaža tudi pri kartelu kositra. Ko se je 1. III. 1931. uveljavila restrikcija glede kositra, je imela Vel. Britanija v novo ustanovljenem kartelu žei premoč, obvladujoč položaj pa ji je pripadal po begu emigrantske vlade v London. To pozicijo so dali Angleži Amerikancem dostikrat občutiti. Čeprav je po izgubi Malaje, Nizozemske Indije, Siama in Indokine izgubil kartel kositra več ko 70 odstotkov restringirane proizvodnje, j,e vendar skušal v Londonu bivajoči restrikcijski odbor še ohraniti fikcijo, da obstoja kartel še nadalje. Končno pa so le spoznali, da ta fikcija nima smisla, toda mednarodni kartelni dogovor glede kositra so navzlic temu podaljšali še za pet let. Isto velja tudi za kartelna dogovora o sladkorju in čaju, ki sta enako bila podaljšana.
Vojna je odvzela svetovnim kartelom osnovo. Kako s® bo po vojni na novo zgradilo surovinsko gospodarstvo sveta, se danes še ne more reči. Da pa se je doba od Angležev obvladanih svetovnih monopolov za vedno nehala, je za vsakega objektivnega opazovalca svetovnega položaja izven dvoma.
(Po »N. Wiener Tagblattu«.)
13, za bombaž od 120 na 200, za fižol od 10 na 13, za ovčje mleko od 11 na 15 levov za kg. Cena za volno še ni določena.
Nakazila obutve —
Na vprašanje mestnega preskrbovalnega urada ljubljanskega se v predmetni zadevi tole pojasnjuje:
1. Tabela točk za tkanine in obutev je priobčena v »Službenem listu« z uredbo št. 203 o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov in o oblačilni nakaznici z dne 1. novembra 1942, Sl. 1. 375/89. ,Proračunska tabela, koliko točk je treba za celotno obleko ali dele oblek, pa je bila priložena okrožnici VIII, št. 4487/3 z dne 18. novembra 1943. Predpis te tabele se prilaga.
Iz uvodno označene tabele sledi, da so različne točke predpisane za obutev, ki je izdelana v celoti iz usnja, in drugačne točke za one, ki so v celoti ali delno izdelane iz druge tvari. Glede ortopedičnih čevljev je pod VII, t. 13 predpisano samo 4Q točk za odrasle in ustrezno manj za otroke.
2. Potreba prosilca se presoja prvenstveno po navodilih, izdanih z okrožnico VIII. št. 4487/2 z dne 5. novembra 1943. K temu dodatno naj ise upošteva, da imajo prednost pri nabavi nove obutve ali tkanine oni, ki jo rabijo za delo na prostem oz. vobče za telesno delo. Število izdanih nabavnic ne sme prekoračiti onega, ki je določeno po razpoložljivi količini blaga oz. Obutve.
Kakor je sicer postopati z oblačilno nakaznico, je razen iz uvodno označene uredbe natančneje
tkanin in poiasnila
razvidno iz uredbe št. 144 o racio-nirani prodaji tekstilnih izdelkov in obutve z dne 8. novembra 1941, Sl. 1. št. 512/90. Iz čl. 4 te uredbe tudi sledi, da se smatra za odraslega, kdor doseže 15. leto starosti, za novorojenčka velja otrok do dovršenega 1. leta, predpisi o otroških nakaznicah pa veljajo za čas od dovršenega 1. do dovršenega 4. leta.
Na nabavnioo ima pravico, kdor v dotični občini stalno biva (domicili ra). Vseeno je, v katerem kraju je bila oblačilna nakaznica izdana, pogoj je samo, da je veljavna po tuveljavnih predpisih. Prošnja za nabavnioo se mora vložiti samo pri pristojni občini domova-lišča. Kako je postopati s prošnjo za nabavnico, je v gori označenih navodilih izčrpno pojasnjeno. Brez predložitve kartotečnega lista se ne sme izdati nobena nabavnica. Seveda pa se pri izdaji nabavnice poberejo točke oblačilne nakaznice in nalepijo na dvojnik nabavnice. Nadaljnji postopek je zadostno označen v izdanih navodilih; kolikor bi bilo še potrebno kakšno tolmačenje, se je pri tem ozirati na analogne predpise o živilskih nakaznicah.
3.	Na vprašanje ali se sme invalidom, ki ne potrebujejo ortopedskih čevljev, nakazovati nakup Čevljev v |protezni delavnici, se pojasnjuje, da sicer načelnega zadržka zoper to prakso ni, vendar naj se to vrši samo, če je dotičnika
že dosedaj oskrbovala s čevlji protezna delavnica.
PRERAČUNSKA TABELA moška cela obleka, širina 140—150 cm:
teža blaga	točk dolžina	skupa
g	za 1 m za 1 m	
301-400	17 3.20	54
401—600	22 3.20	70
nad 600	26 3.20	83
	moški suknjič:	
301-400	17 1.60	27
401—600	22 1.60	35
nad 600	26 1.60	42
	moški telovnik:	
301—400	17 0.40	7
401—600	22 0.40	9
nad 600	26 0.40	10
moške dolge hlače:		
301—400	17 1.20	20
401—600	22 1.20	26
nad 600	26 1.20	31
moške pumparice:		
301—400	17 1.40	24
401—600	22 1.40	31
nad 600	26 1.40	36
moški kratki suknjič:		
301-400	17 2.00	34
401—600	22 2.00	44
nad 600	22 2.00	52
moška suknja ali površnik:		
nad 600	26 2.70	70
ženski površnik, plašč ali kostum		
	širina 130 cm:	
301—400	17 3.00	51
401—600	22 3.00	66
nad 600	26 3.00	78
ženska	obleka v enem	kosu,
	širine 70 cm:	
101—150	7 5.00	35
151-200	9 5.00	45
201—250	11 5.00	55
251-300	13 5.00	65
ženska obleka v enem		kosu,
širine 95—100 cm:		
101—150	7 3.50	25
151—200	9 3.50	32
201—250	11 3.50	39
251-300	13 3.50	45
ženska obleka v enem		kosu,
	širine 130 cm:	
101—150	7 2,50	18
101-200	9 2.50	23
201—250	11 2.50	28
251—300	13 2.50	33
krilo,	širine 70 ali 90 cm:	
301—400	17 1.50	26
401-600	22 1.50	33
nad 600	26 1.50	39
krilo, širine 130 cm		:
301—400	17 0.80	14
401-600	22 0.80	18
nad 600	26 0.80	21
ženska jopica, širine 70 cm:		
301—400	17 3.25	55
401—600	22 3.25	72
nad 600	26 3.25	85
ženska jopica, širine 90—		100 cm:
301—400	17 2.50	43
401-600	22 2.50	55
nad 600	26 2.50	65
ženska jopica, širine 130 cm:		
301—400	17 1.75	30
401—600	22 1.75	39
nad 600	26 1.75	46
za deške in dekliške obleke: velja naslednje število točk: za otroke od 12 do 15 let 10% manj od števila točk za odrasle, za otroke od 9 do 11 let 20% manj od števila točk za odrasle, za otroke od 6 do 8 let 30% manj od števila točk za odrasle.
Poziv trgovcem z modnim in galanterijskim blagom
« Opozarjamo trgovce z modnim in galanterijskim blagom na poziv, objavljen v zadnji številki ^Trgovskega lista«, da nujno ja-rijo število neizrabljenih točk za pletenine, nogavice in konfekcio-nirano perilo. Kdor še ni prijavil, naj to stori nujno, ker se na poznejše prijave ne bo oziralo.
Združenje trgovcev.
Oddaja naročilnic Prevodu
Vsak trgovec naj sprejme od svojega potrošnika naročilnice, jih spne po gospodinjstvih in napiše na zunanjo stran ime in naslov glavarja družine. Te svežnje naj uredi po abecednem redu tako, kot je sestavljen stalni seznam njegovih potrošnikov. Novi prigla-šenci, ki jih je' vpisal Prevod, naj se priključijo na koncu. Tako urejene naročilnice je oddati najkasneje do 10. aprila 1944 v papirnati vrečici, na kateri naj napiše število posameznih naročilnic, ki so v vrečici. Vrečice je oddati pri Prevodu, Novi trg 4-II, soba 14.
Strogo se naroča, da sprejemajo trgovci naročilnice le od onih odjemalcev, ki so pri njih priglašeni. Ne bodo priznane oddane naročilnice potrošnikov, ki niso vpisani v seznam trgovca, ki je naročilnice oddal. Da pa ne bo potrošnik ostal brez racioniranega blaga, ki mu pripade na živilsko nakaznico, naj trgovci dobro pazijo, ali je potrošnik, ki mu oddaja naročilnice, vpisan v njegovem seznamu ali ne. Ako ni, naj ga napoti na Prevod, Novi trg 4-11, da se ugotovi, pri katerem trgovcu je vpisan, odnosno, da se ga na novo vpiše. Ponovno se poudarja, da je le tak postopek pravilen.
Naredba o spremembi zakona o pokoininskem zavarovancu nameščencev
Na podstavi §§ 4, 10 in 39 zakona o pokojninskem zavarovanju z dne 30. oktobra 1933, Sl. list 65/7 iz leta 1934 in na podlagi čl. I. na-redbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. sept. 1943, št. 4 Sl. list 273/86 iz leta 1943 je izdal šef pokrajinske uprave pre-zident div. general Rupnik naslednjo naredbo:
Čl. 1. — Plačilnim razredom po § 4, odstavek 2, zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev v besedilu čl. 7 naredbe Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino z dne 16. julija 1942, št. 150, Sl. list 280/59 se dodajata XI. in
XII. plačilni razred, plačilni razred X pa se dopolni, pri čemer se dejanski letni prejemki in letni zavarovani prejemki razdelijo naslednje:
Letni dejanski	Letni
prejemki	zavarovani
lir	prejemki	lir
X. 25.201	do	28.200	27.000
XI. 28.201	do	31.200	30.000
XII. 31.201	in	več	33.000
Čl. 2. — § 39., odst. 4., zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev v besedilu čl. 8 na-r.edbe Visokega komisarja z dne 16. julija 1.942 se spreminja in se glasi:
			Od	prispevka	plača:	
Plač.	Mesečno	služ	bodajalec		nameščenec	
razr.	v lirah		(prej)			(prej)
I.	30.—	30 —	(30.	-)	—	—
II.	45,—	45.—	(45.	-)	—	—
III.	60,-	60.—	(57.	-)	—	(3.-)
IV.	90.—	78 —	(72.	-)	12 —	(18.-)
V.	120.-	93.—	(85.	-)	27.—	(35.-)
VI.	150.—	105.—	(95.	-)	45.—	(55.-)
VII.	180.—	115.—	(105.	-)	65.—	(75.-)
VIII.	210.—	125 —	(115.	-)	85 —	(95.-)
IX.	240.—	135 —	(125.	-)	105 —	(115.-)
X.	270.—	145 —	(135.	-)	125.—	(135.-)
XI.	300.-	155.—			145.—	
XII.	330.—	165.—			165.—	
Cl. 3.	— Invalidskim	rentam v	B —	Osnovna	renta po	120 me-
Razdeljevanje sladkorja
Gostilničarska nabavljalna zadruga bo gostinskim podjetnikom, ki v tekočem mesecu pridejo pri nakazilu sladkorja v poštev, razdeljevala sladkor od četrtka dne 6. aprila 1944. naprej brez običajnega abecednega reda.
Sladkor morate dvigniti najpozneje do srede dne 12. t. m., ker sicer zapade.
Sindikat gostinskih podjetnikov.
vesti
Podporni boni
Socialne pomoči Vrhovnega komisarja (Soziales Hilfsvverk des Obersten Kommissars). Trgovci, ki so predložili bone Združenju trgovcev, naj takoj dvignejo v pisarni Združenja pripadajoče jim zneske.
Trgovci, ki so dobavili blago na bone >Socialna pomoč Vrhovnega komisarja« (Soziales Hilfswerk des Obersten Kommissars), naj predložc bone najkasneje do dne 7. t. m. Združenju trgovcev.
§ 10. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev v besedilu čl. 10. naredbe Visokega komisarja z dne 16. julija 1942 se doda j,e po besedilu: > X. 5400.— . . . 20.150«, naslednje besedilo:
A	B	C	D
» XI.	6000	9000	450	22.500
XII.	6600	9900	495	27.750«
A = osnovna renta po 60 mesecih zavarovanja letno.
secih zavarovanja letno.
C = Povečanje rente na leto po 120 mesecih zavarovanja.
D — Naj višji znesek invalidske ali starostne r.ente po 40 letih zavarovanja letno.
Čl. 4. — Členu 12, naredbe Vis. komisarja z dne 16. julija 1942. o rentah (vštevši draginjske doklade), se dodaje po besedilu: »X. 27.000.-------30.000.—«,	nasled-
nje besedilo:
t Josip Mahnič
Ljubljeni družini je ugrabila smrt trgovca g. Josipa Mahniča, ki je vodil svojo trgovino z mešanim blagom na Zaloški cesti.
Pokojnemu blag spomin, njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje!
Poziv službodajalcem
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poziva službodajal-ce, da takoj pismeno prijavijo točne službene prejemke vseh onih nameščencev, ki so od 1. januarja 1944. ali od kasnejšega datuma uvrščeni v X. plačilnem razredu. Službene prejemke v let-
KNJIGOVEZNICA
Liudske tiskarne
LJUBUANJl. Kopitarjeva ul. 6
a) Kniigoveški oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih
Zaloga poslovnih knjig in rastri-ranih papirjev za knjigovodstvo
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov Solidno in-priznano delo
v:*:?: v-**
i t
03 N
c3
S gg
'3 I
71 «
CL, f. ^ > »
»XI. 30.000.— XII. 33.000 —
Ce bi bilo zavarovanje ves čas v istem razredu izvedeno, po zavarovalnih letih
5	10	20	35	40
9.000.
9.900,-
12.000— 18.000. 13.200—	19.800.
30.000.— 33.333.-331000.— 36.667.-
.«
Čl. 5. — Ta naredba stopi v veljavo hia dan objave v Službenem listu šefa Ljubljanske pokrajine z obvezno močjo od 1. januarja 1944.
it i	l\ink
barva, plasira iu kemična ■ a a i i
ahlrka. klabaka
iM. Ikrabi in svetlalika srajca, avratnike ia manšete. Perc, suši, nsanga ia lika dama*e perila
tovarna JOS. REICH
Paljaaski nasip 4-t. fielenburgava S Telefaa it. 22-71.
nem znesku 25.201 liro in več je treba navesti točno po njihovi vrsti in višini, upoštevati je treba jjoleg rednih prejemkov v denarju tudi eventualno božično ali novoletno nagrado, bilančnino, provizijo, tantijemo ter deputate v naravi. Ti podatki so potrebni zaradi nove uvrstitve v X., XI. in XII. plačilni razred po določbah nove razpredelnice plačilnih razredov v nameščenskem pokojninskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 1944. dalje.
Iz švedskega brodarstva
Brodarski koncern Brostrdm je dobil lani iz domačih ladjedelnic 7 novih tovornih parnikov. S temi vred je dal od začetka vojne v promet 24 novih parnikov. Vojne katasti'ote so koncernu lani uničile 3, od začetka vojne do konca lanskega leta pa 28 ladij. Bro-dovje koncerna ima zdaj 54 ladij, v švedskih ladjedelnicah pa je naročenih še 17 novih plovnih objektov.
Površino z oljnatimi rastlinami obdelane zemlje v Nemčiji se je povečala od 501)0 ha v I- 1933. na 450.000 ha v 1. 1943. Letos se bo ta površina še povečala, ker bodo dobivali kmeto-valci za gojitev oljnatih rastlin še posebne premije.
AEG je dosegla v zadnjem poslovnem letu (od 1. X. 1942 do 30. IX. 1943) približno 13 milijonov mark čistega dobička in bo izplačala zopet 5 odstotno dividendo.
V Sudetskem okrožju so se v letu 1933. gojile oljnate rastline samo na 300 ha, lam pa se je ta površina povečala na 16.000 ha, letos pa se bo povečata na 20.000 ha.
Nemško-bolgarska tobačna pogajanja so se končala. Sklenilo se je zvišanje cene tobaka iz 1. 19-14. Istočasno so se uspešno končala tudi nemško-bolgar-ska pogajanja o izvozu bolgarskega vina v Nemčijo. Sklenilo se je', da se določi cena vina po alkoholni stopnji.
Italijanska filmska industrija se je preselila iz filmskega mesta Cinecitla pri Rimu v Benetke.
Nnia Viscosa. vodilno podjetje italijanske industrije umetnih vlaken, bo izplačala za 1. 1943. 10%uo dividendo proti 11 °/oni lani.
Ifrvatske železnice so s 1. aprilom zvišale svoje tovorne tarife za 50°/o.
Devizna direkcija Hrvatske drž. banke sporoča, da jo upravni svet sklenil zvišanje uvozne klirinške pristojbine od 3	na 5 %>o ter najmanjšo
pristojbino od	10 na	20 kun.
Hrvatske železniško blagovne tarife so s 1. aprilom zvišane za 50°/o. če Se označijo nemške železniške tarife s 100, potem znašajo železniške blagovne tarife v Madžarski 216, Slovaški 78, Romuniji 090. Hrvatski 297, Bolgarski 132 in	Grčiji	1200.
V Zagrebu	sc je	ustanovila	d.	d.
»Betocel« z delniško glavnico 10 milijonov kun. Družba bo proizvajala in prodajala stavbeni material.
Zagrebška tvornica papirja je imela v I. 1942. 0.6 milijona kun čistega dobička. Glavnica družbe znaša 10 milijonov kun, njene rezerve 9.2 milijona kun.
Madžarska trgovinska delegacija je prišla v Ankaro, da sklene novo madžarsko-turško trgovinsko in plačilno pogodbo, ker dosedanji jtoteceta koncem aprila.
Hrvatska družba Schenker d. d. v Zagrebu namerava zvišati svojo delniško glavnico od 3 na 10 milijonov kun.
Madžarska je v 1. 1943. uvozila blaga za 1148 (1. 1942. za 923) milijonov pengo, »izvozila pa za (1288 (1144) milijonov pengo. P« vrednosti se je torej povečal izvoz ko uvoz, ne pa po količini, ker je večja vrednost posledica višjih cen.
Vest nekaterih turških listov, da bi Turčija začasno ustavila izvoz v Madžarsko, se uradno ne potrjuje.
Vzorna razstava za žito in koruzo se je pred kratkim otvorila v BraU-slavi.	.
V Romuniji izdelujejo lOletni načrt za elektrifikacijo dežele. Izkoristili naj bi se številni slapi, iz katerih bi
PRIPOROČA SE TVRDKA
Jurčič S.
j ŠPECERIJSKO IN KOLONIALNO BLAGO j
n
KL0B {BRNA
,pAir
n
Vam strokovno osna-ži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. — Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF PAJK. LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 38
M klošičeva cesta St. 12
(Nasproti hotela Union)
A. J A N E S
delikatesna trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
se moglo dobiti 1,6 milijarde kWh. Investicije za izvedbo tega načrta bi veljale 80 milijard lejev.
Proračun romunskih drž. železnic za 1. 1943./44. izkazuje primanjkljaj v višini 5 milijard lejev, pa čeprav so se 1. IV. 1943 železniške tarife zvišale za 100 %>. V še večji meri pa so narasle cene za material in mezde, v lanskem februarju.
»Teden gozda« priredi tudi letos bolgarsko kmetijsko ministrstvo in sicer od 2. do 6. aprila. Kjer je to le mogoče, naj se v tem tednu izvedejo manjše pogozdovalne akcije.
265 vagonov pešk sončnic jo pripravljenih v nekem romunskem pristanišču. Od teh dobi Bolgarska 100 vagonov, 165 vagonov pa romunske tovarne za olje.
Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je odredilo, da začne Zadružna ih kmetijska banka takoj razdeljevati kmetovalcem modro galico. Vsak kmet more jmleg lega dobiti za vsak kg oddanega starega bakra 3 kg modre galice.
-Švicarski carinski dohodki so v obeh' prvih letošnjih mesecih znova nazadovali. V letošnjem februarju so dali 8.1, za 3.1 milijona fr. manj ko lanskem februarju.
28. švicarski vzorčni velesejem v Baslu bo od 22. aprila do 2. maja. Velesejem bo podal pregled tehnične industrije ter pokazal razvoj vsega gospodarskega dela Švice.
Pariška podzemna železnica je zvišala potniško tarifo v 1. razredu za 30, v 2. pa za 15 odstotkov.
Danska proizvodnja surovega masla je bila lani za 15 % večja od predlanske. Proizvodnja sira pa se je povečala za 23 odstotkov.
švedska tovarna krogličnih ležajev SKF je dosegla kljub velikim odpisom čisti dobiček 24.95 milijona Sved. kron in l)o izplačala 24 odstotno dividendo.
.lužno-afriška zlata proizvodnja je po izjavi južnoafriškega rudarskega miuiiS.ra nazadovala za 1,322.200 unč, |h> vrednosti pa za 11.1 milijona funtov.
t
•V
IC
trgovec
ŽALUJOČA SOPROGA S HČERKO in ostalo sorodstvo
VAN
KAIT
Naa
pok
ina
let*
lir,
der
Ha
li
o
de
sle
Lj
pr
do
tu,
je
te
di
ifce
al
vi
nj h j
st
. P,
7.S
Ul
lt
P
it
sl
le
Dotrpel je naš dragi mož, oče, sin, brat in svak, gospod
l
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 4. t. m. ob
pol 15. uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah.
Ljubljana, Senožeče, 2.4.1944.
Dr. Th. & G. BOHME
Ljubljana	j
Amm. y--------^----'»Troftvubi Liiitc
»1» Varla o - Za konzorcij »Trgovski tdst« kot izdajatelj: dr. Ivan Pleee - Sehriftlaiter - Ure^ik:_Aleksand«r Z«l<«nikar