Poštnina plačana — Spedizione in abbonamento postale II. gruppo-.
£jud§hi tednik
Leto!, stèv. 16	Trst 10. maja 1946
Izhaja vsak petek Uredništvo In uprava Trst, Via Carduccio
Cena 5.- lir - 3,- din
Zahtevamo samo ono ozemlje, ki nam je bilo s silo odvzeto in kjer stoletja prebiva naše ljudstvo
Podpredsednik vlade FLRJ Edvard Kardelj, vodja jugoslovanske delegacije na konferenci zunanjih ministrov, je prikazal predstavnikom francoskega in inozemskega tiska jugoslovansko stališče v vprašanju jugoslovansko italijanske meje.
Kr.rdclj je povdaril tradicionalne prijateljske in zavezniške odnose med Jugoslavijo in Francijo ter nato prešel na vprašanje Trsta in J K in izjavil:
»Rad bi povedal francoskemu javnemu mnenju, da je naše ljudstvo globoko ogorčeno zaradi predloženih rešitev vprašanja ju-goslovansko-italijanske meje. Izmed štirih predloženih črt ustreza samo sovjetska linija popolnoma narodnostnemu položaju v J K. V zvezi s tem bi rad povdaril hvaležnost naših narodov Sovjetski zvezi za njeno poštenost jn prijateljstvo v tem za naše narode življenjskem vprašanju.
Vse tri druge predložene črte predstavljajo ne le kričetčo krivico prebivalstvu JK, temveč tudi poniževanje za Jugoslavijo, ki je v tej vojni toliko pris.pjevala za za vezniško stvar.
Reči moram, da nihče v Jugoslaviji ni nikoli mislil, da bi moglo kdaj priti do takega poniževanja in do takih nepravičnih predlogov. Res je, da to niso predlogi, ki so jih napravile vlade, temveč
strokovnjaki; toda tudi kot taki
osvetljujejo izredno vznemirljiv pojav med zavezniki.
Podpredsednik vlade Kardelj je nato podal statistične podatke: »Na temelju predlogov ameriških strokovnjakov ostaja pokrajini, ki jih ta predlog pušča Italiji, po štetju iz leta 1910 — štetje, ki ni točno in ki je za Jugoslavijo krivično, ki pa je vendar služilo kot o-snova za sklepanje strokovnjakov — 209.025 Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa bi ostalo samo 55.518 I-talijanov. V skladu s štetjem iz leta 1945 ostane po ameriškem predlogu v Italiji 277.905 Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa bi ostalo samo 40.584 Italijanov.
Po predlogu britanskih strokovnjakov bi ostalo v pokrajini, ki jo ta predlog prepušča Italiji — na osnovi štetja iz leta 1910 — 188.457 Jugoslovanov, Jugoslaviji pa bi ostalo 83.111 Italijanov. Na osnovf štetja iz leta 1945 bi ostalo Italiji 244.404 Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa bi ostalo 49.823 Italijanov.
Po predlogu francoskih strokovnjakov bi ostalo na ozemlju, ki ga njihov predlog pušča Italiji, na osnovi 'štetja iz leta 1910 — 138.572 Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa bi ostalo 130.972 Italijanov. Vendar bi po štetju iz leta 1945 ostalo v Italiji 181.847 Jugoslovanov, Jugoslaviji pa bi ostalo 88.912 Italijanov.
Ne bi želel tukaj govoriti o tem, kako zelo so vse te tri črte nepravične in kako vse to ni v soglasju z vsem, kar je Jugoslavija dala v tej vojni. Zdi se nam, da postaja čustvo pravičnosti in resnične demokracije v mednarodni politiki redkost. Želel bi samo vprašati: Kdo je bil zaveznik in kdo je bil včerajšnji napadalec; kdo je zmagal in kdo je izgubil vojno? Kdo ima več pravice, da zahteva pomoč in razumevanje zaveznikov, zavezniška Jugoslavija ali včeraj-Nadaljevanje na 2. strani
9. MAJ
Ko je dnevno povelje generalisi-ma Stalina naznanilo, da je zmagovita rdeča zastava zaplapolala nad Berlinom, je ves svet vedel, da je konec. Boji, ki so sledili, so bdi še samo smrtni krči ranjene zveri. 8. maja je Nemčija kapitulirala. V Moskvi, Washingtonu in Londonu je bil uradno naznanjen konec vojne. ‘
To so bili veliki dnevi. Takrat so padale zadnje postojanke nemških fašistov in njihovih hlapcev na naših tleh. Za Trstom in Gorico je bil osvobojen Celovec, Ljubljana, Celje, Maribor. Živeli smo kakor v mrzlici. Svoboda, svoboda je prihajala v našo domovino.

oflra
«v
°{°y taborišču na Rabu, }• za čas» italijanske okupacije »rpelo in čakalo svo bedo desottisoče naših ljudi Odkar je prišla SBNMfo, Mho poznali 1« verige lin bodečo žico. Tudi Julijska krajina j« bila eno samo, veliko taborišče. Zato naše
>ft « «f
ljudstvo ne bo dopustilo, da se temna preteklost povrne.
Nikdar nismo doživeli lepših dni. Samo september 1943 jim je bil enak. Fantje so se vračal’ s hribov ožgani od solncj in mišice so jim še drgetale od borbe. Svoboda je podrla ograje taborišč in vračala v življenje tisoče naših ljudi. Nad Ljubljano, Celovcem in Trstom so vihrale zmagovite zastave z rdečo zvezdo.
Tedaj še nismo vedeli, da naša borba ni končana. Nismo si mogli misliti, da bodo sadovi naše težko priborjene im pravične zmage v nevarnosti, da bodo na zapadu mešetarili z našo krvjo.
Dvanajst mesecev je od tega. Leto, ki za nas ni bilo tako. kot smo ga sanjali v dnevih borbo. Svet je med tem zahteval od nas novih dokazov, da smo so borili za pravično-stvar. Tudi to dol aze smo dali. Vse prebivalstvo..!uIijske krajine je znova potrdilo svojo jn i-padnost. Tukaj jo Jugoslavija.
Sedaj se gradijo temelji miru. Najvažnejše med.vsemi vprašanji je mir z Italijo, kj je bila najvočji satelit Nemčije v fašističnem osvajalnem pohodu. V okviru toga vprašanja so odločajo tudi o usodi Julijske krajine. Zaradi toga zro našo ljudstvo s pozornostjo na priprave za mirovno konferenco. Toda ne zre več pasivno kakor po prvj svetovni vojni. Naše ljudstvo je v pripravljenosti. Krivicò mo ho trpelo več. Ne ho dovolilo, da mu zaradi imperialističnih interesov Italije ali kogarkoli drugega zopet odvzamejo svobodo. Predolga je bila borba in pretežke so bilo izkušnje, da bi se moglo ponoviti leto 1918.
Naše ljudstvo je izvedelo z ogorčenjem, da je bil napravljen poizkus, razdeliti naše narodno telo na dva dela ter en del prepustiti Italiji. To dejstvo je še bol j povečalo njegovo opreznost in pripravljenost.
Vrujemo, da bo zmagalo načelo, da je Julijska krajina s Trstom nedeljiva in da kot, taka pripada vsa Jugoslaviji. Verujemo v pravico.
Toda pravica ne prihaja sama od sebe. Zanjo se je treba boriti in jo braniti. Naše ljudstvo jo bo branilo z vsemi sredstvi, če bo treba.
Naša stvar je v dobrih rokah. Za nami je Jugoslavija, močna in ne kompromitirana z imperialističnimi zvezami. Maršal Tito jo v svojem povelju za 9. maj 194(i izjavil:
»Ostali bomo trdno pri tom, da ic naša dežela v polni meri zaslužila, da se ji ponovno vrnejo vsi njeni kraji, ki sp bili s krivičnim mirom po pretekli vojni dani deželam, ki so povzročile to vojno, ter bomo vztrajali pri svojih upra-viftBoih zahtevan, ki smo jih postavili in Ivi jih bomo postavili, ker menimo, da po tolikšnih žrtvah in trpljenju, ki smo ga imeli v tej vojni na strani zaveznikov, nima nihče več pravice zahtevati od nas novih žrtev. Mi zahtevamo samo to,, kar je naše, in ničesar več, a ugoditev našim pravičnim zahtevam pomeni prav tako velik prispevek k miru in dobnim odnosom v bodočnosti.« •
Z nami je tudi Sovjetska Zveza, steber miru in varnosti. Z nami so demokratične množico vsega sveta.
Vse to nam je garancija, da bodo naše pravične težnje uresničene s priključitvijo k Jugoslaviji.
JCfudtsfti tedititk
2
10. maja 1916.
V Ajdovščini je bila imenovana prva vlada Slovenije
Petega maja 1945 leta je bila v Ajdovščini svečana seja Predsedstva slovenskega narodno osvobodilnega sveta. Udeležili so se je skoro vsi člani SNOS-a in častni gostje. Med njimi so bili šef angleške misije ma
jor Pears, šef ameriške misije kapetan Blatnik, šef sovjetske vojaške misije pri glavnem štabu Slovenije, podpolkovnik Bogomolov, predstavnik RA pri glavnem štabu Hrvatske, pod polkovnik Rak, zastopniki AVNOJ-a, jugoslovanske vlade, jugoslovanske armade, narodne vlade Srbije in Hrvatske, pokrajinskega NOO za Slo vensko Primorje in zastopniki itali janske manjšine v POOF za Sloven sko Primorje.
Čeprav človek ni bil rojen ob vel<i Tajo, vendar lahko doženo, da je Španija velika, pa nesrečna dežela, kjer živi zanemarjeno in jzžcnuino ljudstvo. Vprašajte tega ali onega voditelja gibanja naperjenega proti Francovemu režimu, pa vam bo povedal takole: »Španijo je pritiskalo trojno gon*je : Cerkev, fevdalno gospodarstvo in vojska«.
Po njegovem »o vse te tri sile zasledovale isti cilj, vse tri so hotele izkopati vse globlji in globlji prepad med bogataši in reveži, onemogočale so, da bi prvi kaj izgubili in se drugi do česa dokopali.
V Španiji drži katoliška cerkev v i-okah toliko posestev, kolikor
Slovesno sejo je otvor 11 ob 11 uri predsednik Josip Vidmar, ki je na kratko obrazložil glavni namen tega zgodovinskega sestanka: postavitev in zaprisega prve slovenske narodna vlade.
Ko je bil prečitan zakon o sestavi slovenske narodne vlade, je bit poverjen mandat za sestavo iste tajniku IOÓF, tov. Borisu Kidriču.
Na glavnem trgu v Ajdovščini je bila zbrana velika množica naših ljudi iz Primorske in Trsta. Po končani zaprisegi nove vlade se je vršilo navdušeno manifestaci j sko zborovanje.
Prva narodna vlada Slovenije je vzela v tistih zgodovinskih urah petega maja 1945. leta nase veliko odgovornost: dvigniti iz ruševin uničeno Slovenijo, jo urediti in ji pomagali k novemu življenju. Naša domovina, ki je bila tedaj še deloma neosvobojena, je bila v skoro popolnem gospodarskem in političnem razsulu. Treba je bilo .začeli vse s temelja in znova.
Danes, komaj leto dni od svečane zaprisege v Ajdovščini, vidimo, kako resno in odločno je prva slovenska narodna vlada pristopila k svoji težki nalogi Zavedajoč se odgovornosti
pred svojim narodom in bodočnostjo Slovenije, dosledna borbi junakov, ki so zanjo žrtvovali vse, tudi življenje, se ni ustrašila nikakih naporov in zaprek.
Ob obletnici prevzema oblasti more mirne vesti ugotoviti dejstva, da sle dovi vojne hitro in vidno izginjajo, da so široke ljudske množice Slovenije razumele nov duh in novo dobo in da gredo združene v deli, vedrejši in lepši bodočnosti naproti.
jih imajo razni svetni mogotci, in pri tem uči, da revne čaka bogastvo v raju. Mogotci pa trdijo, da jo zemlja zmeraj pripadala velikašem. a revni imajo sveto dolžnost, (o zemljo obdelovati.
Španija jo dežela, kjer delavec zasluži bornih 90 centimov za dvajseturno dnevno tlelo. Bogataši, vzemimo mogotca Medicacoeli-ja, puščajo neobdelana obširna polja, ne tla bi so nehali pogrezati v zlatnike.
Tretja sila Španije je vojska in ta je postala najbolj zagrizen sovražnik dežele, namesto da bi jo branila. Tudi danes je španska vojska, kakor doslej, proti ljudstvu. »Španija nima narodne voj-slke, kakor druge dežele«, mi raz-
laga AdeIgio O., voditelj delovne skupine v neki metalurgični tovarni, »pat- pa je naša vojska pravcata vojaška kasta z edinim ciljem izrabljati državno oblast. Kdo na svetu še ni slišal govoriti o naših »generalih«, toliko jih je še v mirnem času, da jih še pokojni Heich za zlate Hitlerjeve dobo ni imel toliko. Ko je Španija izgubila kolonije, so se ti generali natepli na dvor in slednjič v ministrstvo vojske. Drugoga posla nimajo, 'kot. da se pričkajo glede plač. Dvajset tisoč častnikov za
sto tisoč ljudi, na vsakih pet vojakov torej po en častnik. O opremi niti ne govorim... Prav radoveden sem, kako bi se Franco spoprijel s svojo vojsko s Francijo ali s kakšno drugo velesilo ali celo z vsemi vel esilaroi hkrati...«
V najbolj zaostalih pokrajinah, kakor so Kastilija, Estremadura ali Andaluzija, kjer ni večjih kapitalistov in bogatega meščanstva, pač pa le zemljiški mogotci in revni kmetje, lahko rečemo, da upor sploh ne ugasne.
Delavsko gibanje zasledimo edino na severu, v industrijskih o-krožjih, v Bilbaou in v Kataloniji ali v vzhodnih predelih.
Vsak učenček v Španiji ve, ria je bila la dežela od nastopa Habsburžanov neprenehoma pod tujim vplivom, sedaj pod vplivom Svete Alijanse, sedaj pod vplivom pape-štva in Cerkve, drugič pod vplivom lastne vojske, za časa prve svetovne vojne pod vplivom osrednjih velesil in končno pod vplivom Hitlerjeve Nemčije. Nato je sledil državni udar Primo de Ri-vere in tedaj so španska pomorska oporišča prešla posredno v Mussolinijeve roke, da je lahko presekal Franciji zveze z njenimi kolonijami.
Republikanska doba je bila grenka preizkušnja. Generali so imeli zlate možnosti vezati se z nacifašisti in pripravljati zlom republike in uvedbo sedanjega dik-tatorskega Francovega režima. Pri tem Španci ne bodo Azani nikoli odpustili nepremišljenosti, ki jo je zagrešil, ker je dopustil višjim častnikom, da so se umaknili v rezervo z devet desetinami njihove plače: ti častniki poslej niso imeli drugega opravka kot snovanje zarote v korist Francu in fa-langizmu.
Potek je šel preko dolgih notranjih borb, preko Alcala Zamore in Ecrrouxa do Juana Marcila, multimi! ijonarskega bankirja in celo neugnanega tihotapca. Španci mu pravijo »grobar republike«. Minister za finance Carner se je o njem izrazil takole:	Ali bo March ubil
republiko ali pa bo republika ubila Marcila«. Ko se jc po dveh letih zarote, ki jo je snoval proti repu-
ŠPANIJA
bliki v tujini, vrnil v Španijo, je Lazaro Toran napisal o njem naslednje: »Vrnil se je, da bo spravil pod noge republikansko vlado, da
požene v tek svoje* trgovsko bro-dovje ter da bo poživil tihotapljenje tobaka med Afriko in Španijo.«
Danes se približuje konec Francovemu režimu, na obzorju je sprememba ustave in ob tej priliki se zopet precej omenjajo stari republikanski veljaki. Najmanj koliko gre beseda o njih, kolikor gre v monarhističnih krogih o povratku Don Juana. Državni udar ie pred durmi. Generali so pripravljeni na vse: na desno in na levo snujejo zarote, ostali bi Francu ob strani, če ne bi kazalo, da bo moral iti. Trenutno ne vedo, kam naj se obrnejo, ali proti Lizboni, kjer je pretendent na prestol že pripravljen za napad, ali proti Parizu, od koder se je baje Girai že začel pomikati s svojo vlado v smeii Tuluze, da bi se približal španskim mejam.
Zahtevamo samo ono ozemlje, ki nam je bilo s silo odzveto
(nadaljevanje s prve strani)
šnji sovražnik Italija? In končno ne zahtevamo nobenih oporišč niti ne zahtevamo ničesar izven našega narodnega ozemlja.
Kar zahtevamo — je nadaljeval Kardelj — jc samo ono ozemlje, ki nam je bilo s silo odvzeto in kjer stoletja prebiva naše ljudstvo.
Ko je bila Francija poražena in so jo hitlerjevske horde zasužnjile, ko so te hitlerjevske horde stale ob Rokavskem prelivu in grozile z invazijo Anglije, ko so nemška letala rušila angleška mes*a, je Jugoslavija, dobro se zavedajoč, da gre nasproti začasnemu porazu, vendar imela pogum u-preti se nemško-italijanski osi. V tem času je Italija, ki je poprej nizkotno in zahrbtno napadla Francijo, barantala s Hitlerjem o razdelitvi Francij«? in drugih ozemelj in italijanska letala so pomagala ružiti Anglijo.
Ko sta bila Hitler in Mussolini na vrhuncu svoje moči, jc postala, narodno osvobodilna vstaja v Jugoslaviji ogromna sila, ki je vezala pol milijona sovražnih vojakov.
Ko se je razvijala zavezniška o-fenziva v Afriki in južni Italiji, je ljudska vstaja v JK prizadela sovražnika na najobčutljivejših točkah«.
Ob koncu je Kardelj odločno obsodil namen, da sc Italija nagradi z jugoslovanskim ozemljem, čeprav je bila nad tri leta Hitlerjev glavni zaveznik na vseh frontah, in da bi bila Jugoslavija kaznovana z odvzemom ozemlja, kjer že 1.400 let prebivajo Slovenci in Hrvati.
»Jasno je, da taka rešitev sploh ni rešitev. Rešitev ni, ker se nihče v Jugoslaviji ne bo sprijaznil s takim ponižanjem. Prav tako ni rešitev, ker jc ne sprejme prebivalstvo JK, ki je pokazalo s svojo borbo, da se nikoli ne bo sprijaznilo s tujim jarmom«, je zaključil podpredsednik Kardelj.
23. junija
Fizkulturni zlet v Beogradu
Ulit' tl, jumja |*Mfi	vsa IVileialne <•-
iliniri; .lusoslavje |nir*‘ili!>' velike ftzkul. tulili; zlete. Najveći i lak zlet pa )>o v Beo-tmulii, kamor bodo vse federalne ediniee poslale inorila zastopstva s posebnimi to’:-kanu. \ —a mladij	4'
Seno pripravlja za ta svoj pra*uUC.
10. maja 10ÌO.
3
JUudalki icdni*
Ivo Morinčič:
SILENTABOR
Vrh tìkalinc silovite Tabor, stari grad stoji.
Njem v podnožju bela t'ivka izpod skale se vali.
Tako j« prepeval pivski pevec Miroslav Vilhar. Od Št. Petra na Krasu, preko Parij, Drekovč, Za-gorja in Knežaka vse tja do Šembij; to je Zgornja Pivka, dežela majhnih kmetov, majhnih gostilničarjev in trgovcev, ter mnogoštevilnih »furmanov«, ki prevažajo les iz prostranih snežniških gozdov na postajo v Št. Peter in v II. Bistrico. Na stotine voz iz vseh vasi Je Slo vsak večer čez Mašim x Leškovo dolino in drugam^ ter se naslednji dan vračalo naloženo s težkimi ìilodi. Zadnja leta .sc je sicer vedno bolj uveljavljal prevoz s kamjoni, vendar je mnogo predelov, kamor ti nc dosežejo in kjer bo še dolgo potreben izkušen voznik s svojimi zvestimi in poslušnimi konji, da »zvlečejo« hlode do pripravnega nakladišča.
Tik nad vasjo Zagorje, ki se je Vilhar tudi spominja v svoji znani pesmi o »Zagorskih zvonovih«, na zahodni strani, se polagoma vzpenja Šilentabor, ali kakor ga vaščani kratko imenujejo Tabor. Tu, na robu skale, ki se na zapadni strani strmo dviga nad vasmi Narin in Šmihel, je stal Stari Grad. \al-vazor pravi o njem, da je bil zelo obsežen. Na položnejših straneh je bil obdan od mogočnega obzidja ter je poleg stanovanjskih obsegal tudi mnoga gospodarska poslopja in celò cerkev
Turki ga nikoli niso mogli zavzeti, dasiravno so večkrat poskušali. Znana je zgodba o grajski kuharici, ki je zavrnila turški napad s tem, da je-pometala čebel n o panje na krivoverske bulice, ki so lezle p o skalovju od zapadne strani, medtem ko so bili vsi grajski zbrani v cerkvi Svetega Martina. Ta cerkev je tudi edino, kar je ostalo od gradu, ter je ena najstarejših na Pivki. Vidna daleč na okoli, kraljuje nad pivško in ve-ško dolino. Nekdaj je bilo tu edino pokopališče za bližnjo in daljno Okolico; od Loža in Cerknice so čez gozd nosili ali vozili svoje mrliče in jih tu pokopavaii. Sedaj ga še uporabljajo vasi Ratečevobrdo, Kilovče in Tabor. Sredi cerkve je grobnica grofov Ravniharjev, nekdanjih gospodarjev Tabora. Eden mod njimi je bil tudi škof, kar nam pove spominska plošča, vzidana v stranski steni cerkve. Cerkev je popravljena in v dobrem stanju, za kar gre zasluga zagorskemu župniku Morelli Rafaelu.
Na mestu, kjer so nekdaj stala glavna grajska poslopja, stoji sedaj vasica Tabor. Osem kmečkih družin ima tu svoje prijazne domove, ki se krepko upirajo vsem navalom močne pivške burje ter sc razgledujejo nad širno okolico.
jugu in zapadu je Reška ali bistriška dolina s svojimi obra-sienimi in skrbno obdelanimi hol-nn m griči, ki se postopoma dviga-1° vise ni više, vso tja do Slavnika ob cesti 1 rst-Reka in do Učko na jugu. Vsi vrhovi in grape so posejani z vasicami, ki se belijo med gostim sadnim drevjem. Tu je tudi onih osem vasi, ki so jih fašisti spomladi leta 194^. popolnoma požgali; moške so postre-Ijali, ženske in otroke pa odpeljali v taborišča, da so tam umirali od gladu. Še danes mole Ratečcvo In do, Kilovče, Topol e c, Merče Bit-ufe itd. svoje gole, začrnele stene
proti nebu in jasno govore o dobrotah 2000 letne kulture.
Mlada pomladna rast in ozelenela drevesa polagoma zabrisujejo sledove barbarskega divjanja. Začela se je obnova. Novi domovi vstajajo na razvalinah ali takoj poleg. Vsa dolina tja do Košane in še dalje jie polna skrbno obdelanih njiv, ki se kot živi, svileni trakovi križajo na vse strani. Prav pod zapadno taborsko steno pa se spušča od Št. Petra vlak, ki hiti pioti Reki.
na Mašim in dalje v obsežne snež-nišk-e gozdove, ki so sedaj pod državno upravo. Veličastno kraljuje nad zeleno krono temnih smrek in jelk Snežnik, še ves pokrit s snegom. Z njegovega vrha je lep razgled po Sloveniji in po hrvaškem Gorskem Kotaru, na drugi strani pa je videti morje vse tja do Benetk.
Proti severu preko Št. Petra plava pogled na spodnjo Pivko, vse tja do Postojne s Sovičem in do bivših Vindisehgraetzovih gozdov z Javornikom, ki zapirajo pogled dalje proti severu, ter do Hrušice in Nanosa, ki zapirajo Pivko na drugi strani.
Vsako leto na kresni večer so se Pivčani zbirali na Taboru in na
mš/sum
Grad Kaleč, dom Miroslava Vilharja
Na drugi strani, proti vzhodu in severu se razprostira pivška dolina. Takoj v.podnožju dremlje Zagorje. Pod vasjo je izvir Pivke. Reka je presihajoča in teče samo v pomladnem in zimskem času. Malo dalje se sveti sredi malega lipovega gaja rdeč stolp, edina še preostala zgradba Vilharjevega gratin Kal ca, ki je v razvalinah. Tudi stolp je bil že napol podrl, pa je bil po zaslugi lesnega trgovca Urbančiča iz Bača popravljen. Desno, na malem holmu nad Knežakom, je Sveta Barbara, kjer je grobnica Vilharjev. Dalje od tu, skozi Bač in Koritnice, vodi resta
bližnji Grmadi ter z mogočnim kresom oznanjali svetu: Tu sino Slovenci! In vsako leto so se v pobožnem hrepenenju ozirali preko Snežnika in Javornika: Tam je Jugoslavija! Kdaj bo prišla k nam? Kdaj pride svoboda?
In ko je svoboda res prišla, »o ljudje gledali začudeno in se vpraševali: Ali je res? Ali ni morda samo bežen sen in se bomo potem zbudili v še krutejšo realnost?
Pivka čaka mirno na odločitev pariške konference. Čaka z zaupanjem in trdno odločena: Svoboda je tu, nihče več nas ne bo zanjo opeharil.
Mutasti so spregovorili
/uš Kozak
Pri obelisku na Opčinah je slonel ob ograji istrski heroj Blisk in se zamišljeno oziral po morju. Zagoreli ozki obraz se je obračal proti istrski obali, desnica je stiskala brzostrelko.
Poslavljal se je od krajev, v katerih se je tri leta boril proti fašistom, gestapovcem in četnikom z nadčloveško žilavostjo. Žametaste, črne oči nad koščenimi ličnicami so se smehljale.
Spomin mu je zopet obudil cesto ob skalnem pobočju, ki jo je miniral, in je ob eksploziji poginilo gad osemde set četnikov, med njimi štab njihove divizije Blisk se muza, ko so ga potem zasledovali, lovili s patruljami in podkupovali domačine, da bi ga kdo izdal Nazadnje se jim je posrečilo.
Blisk in še dva tovariša so imeli v zapuščenem hlevu bunker zunaj vasi.
Na vse zgodaj zjutraj začujejo korake nad sabo. — Izdani smo, jih je prešinilo. Zaslišijo ženski glas — »Tukaj se drže partizani.« Blisk se je lakoj zavedel, da so obkoljeni in jun ni rešitve. Blisk je bil preprost, priro den človek. Mrzil in sovražil je čel nike m domobrance, ki so sc po njegovo tepli za stari svet, za stare laži, se v svoji zagrizeni besnosti vezali
prej s fašisti in nacisti in zdaj poskušajo prodajati anglo-aintnkancem krpe rodne zemlje. Začel ie borbo. Vžgala je breda in četniki so se odmaknili. Od vseh plati je treskalo v hlev, v bunkerju pa so navili gramafon. Tre ščila je mina, da se je zemlja zamajala. Blisk je odletel in je za sekunde izgubil zavest- Mitraljezec je obležal negiben. Ko se je Blisk otresel prahu in sj obrisal lice, je skočil k bredi ker je bil preverjen, da je mitraljezec mrtev Toda fant se je osvestil, si ob risal kri, ki mu je udarila skozi nos in usta. Takoj je bil zopet pri bredi in pričel vžigati. Proti bunkerju so padale mine, da so jih ovili črni dimi. Stene, strop, tla, vse se je treslo od eksplozij. Toda gramafon je sviral Borba je trajala že dve uri, ko se je Bbsk splazil do izhoda. Rafal za rafalom ga je pognal nazaj. Vsaka nada, aa bi se prebili, se je izjalovila. Čet niki so pričeli oblegati. Obdelovali so bunker s topom in minami- Oti silnih eksplozij jim je šumelo v glavi in so krvavele oči. Skozi rov je priletela mina, ki jo je Blisk zagrabil in treščil nazaj. Porodila se mu je ideja. V bunkerju je imel še nekaj bomb. Spla-
zil se je do izhoda in zagnal prvo, ki je odpovedala. Prav tako druga in tretja. Takrat se je Blisk domislil pla-stikona 808. Zažgal ga je in z golo roko zagnal skozi luknjo. Silna eksplozija jih je vrgla po tleh Plastikon je eksplodiral nedaleč od bunkerja. Ko so četniki po šesturni borbi videli, da jim ne groze več breda ne bombe, so se pričli primikatt Pozvali so Bliska, da naj se preda. Blisk se je odločil za zadnji poizkus Pregledal je revolver, vzel s seboj dve '--'mbi in izjavil, da se vda. Računal je, da so četniki spredaj, na pobočju. Ko so prilezli vsi trije osmojeni in krvavi iz bunkerja, so za hip dvignili roke. Blisk je hitro segel po bombah. Tisti hip pa je začuti na hrbtu puškine cevi. Četniki so prišli od zadaj. Še enkrat je Blisk poizkusil. Ko je segel po revolverju, da bi ga oddal, je iskal petelina. Trda roka mu je od zadaj izmaknila revolver. Nekaj časa so četniki čakali, da se prikažejo še pajdaši iz bunkerja. Domnevali so, da jih je najmanj petdeset. Ko jim je Blisk pojasnil, da so se samo trije borili šest ur, so jih z občudovanjem odvlekli v vas, kjer so jih dva dni zasliševali in pretepali, da so bili marogasti I-skali so Bliska, spretni izgovori so jih premamili, da niso vedeli, koga so zajeli. Po dveh dneh zas,:/-- nia so jih odvedli v Št Peter, kjer so jih zaprli pod stražo.
Blisku so se zasvetile oči in so se smehljale spominu. Po dveh dneh, v noči pred streljanjem, mu je uspelo pregovoriti stražar j a-četnika, da je z vsemi jetniki pobegnil. In ko so prve partizanske čele devetega Korpusa vdirale v Trst, je drvel spredaj Blisk z bombami v rokah.
Opalasta luč je proti večeru zalila marmorno mesto, ki je iz zelenih drag posegalo v morje. Bliskove oči se niso zameglile ob slovesu. Rodil se je med istrskimi skalami, na katerih sc vsaka bilka krčevito bori za življenje. Dvignil je glavo in vroči pogled rjavih oči je plaval nad belkastim morjem med istrskim obrežjem in furlanskimi lagunami. Faro in pazinski svetilnik sta se že vžigala. V Blisku je žarela le samozavest življenja, ki ga je njegova uporna borba obudila in zanetila v smrtnem spopadu dveh svetov.
Skorajda huje kakor fašisti so nas blatili in pred svetovnim forumom obmetavali z »zločinci«, »teroristi«, »nacionalističnimi šovinisti«, ki si laste taja ljudstva, tuje zemlje, tuja mesta, a obenem pridigajo svobodo in pravico samoodločbe.
Blisk ne bo izpraševal vesti očitajočim sodnikom- Mutasti so izpregovo-rili in njihova pravda je zelo preprosta resnica.
Povsod v Evropi, na sotočnicah dveh narodov, so pod vsakovrstnimi vplivi nastali zamotani problemi Kdo jih je že in kdaj reševal v matematično natančnostjo?
Trst so osvobodile partizanske armije. Dobil je svojo avtonomijo in svojo ljudsko oblast, ki jo je postavilo ono italijansko in slovensko ljudstvo, ki ni imelo in nima nobenih imperialističnih teženj. Trst je od leta 1382. dejansko in upravno zvezan z zaledjem, ki ga poji in živi. V tem zaledju prebiva narod, ki šo ga nacionalni šovinisti, imperialisti, fašisti in nacisti poskušali živega izbrisati z zemeljske oble. Ta narod je prvi v Evropi sprejel borbo z dvema mogočnima sovražnikoma, pred katerima so se mnogo močnejša ljudstva in države valjale v prahu. Zalo morejo Blisk in njegovi razumeli in pričakovati le eno pravico, na katero je pritisnila borba pečat, da niti en član tega naroda ne ostane izven narodnih meja, ki sta jih zarisala kri in ljudska volja.
Ob 70 letnici Ivana Cankarja
Danes poteka sedemdeset let, kar sc je rodil prvi slovenski borec za boljše življenje ljudstva in videc sedanje dobe Ivan Cankar. Prav gotovo ni več Slovenca, ki bi no poznal tega imena, čeprav je morda življenjsko delo Ivana Cankarja temu ali onemu nekoliko manj-znano.
Naj si je kritika obračala Cankarja tako ali tako in ga hotela napraviti takšnega, kakršnega si je želela, mi verujemo v tistega Cankarja, ki je videl današnji čas v tejle podobi:
... Takrat se je prikazal petelin na Sitarjevi strehi, rdeč in tenek je švignil visoko proti nebu. Nato se je prikazal petelin na skednju, na hlevu, na šupi, na obeh kozolcih; velik je bil plamen, segal je silen od zemlje do neba. Goreče treske so padale v kolobarju na zoreče polje, kakor da bi jih metala človeška roka. Tako je jerižgal Jernej svojo strašno bakljo.
Ljudje so stali in so trepetali —-kdo bi gasil ta ogenj sodoinski, ki ga je gnal veter kakor goreč oblak preko doline, nosil ga proti brez-zvezdnemu nebu kakor velikansko ptico z ognjenimi perotmi? Odkriti so stali tam, vsi bledi, v greh strmeči, trepetajoči in spla-šena srca so stokala jecljajoče molitve. —
Ko je Cankar prijemal za pero, je -na Slovenskem po podeželskih mestih vladal bledi brezkrvni liberalizem s svojimi korumpirani-mi predstavniki, po vaseh pa bojeviti klerikalizem z dušo in telesom v službi vladajoče, avstrijske reakcije in sovražnik vsake napredne misli. Med tem pa se po svetu že čujejo koraki naprednih sil, ki so z nezadržano močjo korakali proti boljšim časom ne samo slovenskega, pač pa ljudstva vsega sveta.
C red Cankarjem, Župančičem, Kettejem in Murnom, ki jim pravimo slovenska moderna, se v slovenskem slovstvu sveti v daljavi močna zvezda Prešerna, vse ostalo je podobno bledi sanjavi gospodični, ki sedi v sončnem vrtu.
Cankarjev duh je slutil boljšo bodočnost človečanstva. S svojimi tremi tovariši je Cankar ostro čutil neizpolnjene narodne težnje in se hkrati zavedal, da se morejo te narodne težnje uresničiti samo z zmago listili novih socialnih sil, ki so tedaj v velikem svetu nastopalo,^da si utrejo pot k višjim, bolj naprednim oblikam družabnega življenja. Na tej poti se je naša moderna približevala delu M. Gorkega.
V zapadnih evropskih deželah vlada tačas v slovstvu nova romantika in za njo ekspresionizem, ki sta oba uspavala družbeno zavest ljudskih množic in hromila njihovo borbeno moč. Cankar in slovenska moderna budi zavest ljudskih ' mas, sluti tiste sile v ljudstvu, ki naj bi nekoč kot poplava odnesle vso gnilobo našega
ljudstva. Da je ljudstvo samo našlo in prepoznalo svojega Cankarja, nam dokazuje prav dejstvo, kaj je pomenil ljudstvu v borbi za življenje in smrt in kaj mu pomeni še danes, zlasti na Primorskem, kjer borba še ni utihnila. Cankar je postal prvi slovenski narodni simbol.
Slovstvo zapadnih dežel tedanjega časa se trudi ustvarjati čim bolj izumetničene like, prikriti čim bolj osebne tenke občutke, med-
tem pa Cankar črpa svoje slike iz ljudstva, začenši s svojo materjo.
Gotovo je Cankar v svojih delih bližji ruskim pisateljem Gogolju, Tolstoju, Čehovu, Gorkemu kakor pa pisateljem zapadnih evropskih dežel, čeprav so mu bili slednji vsaj krajevno bližji.
V Hlapcu Jerneju je Cankar začul kot pesem iz vesoljstva tisti glas, ki je oznanjal, da bo prišel čas, ko bo delavcu prisojeno za njegovo delo plačilo; čas, katerega je čutil, da je čisto blizu.
vwvy>>vywwwvvYvywyww >'vvwyvyywwwvvv>vyvvyvwvy>'vwvyv
Titova vojska vkoraka v Ljubljano
V Ljubljani, obdani krog in krog z bunkerji in bodečo žico, smo tičali kakor v velikem koncentracijskem taborišču, bolje, kakor v mišnici. Z dò skrajnosti napetimi živci smo prisluškovali vestem, ki so prihajale od zunaj. Titova vojska se je izkrcala .pri Sušaku in napada Reko. Titove edinice so vdarile preko Istre proti Trstu. Jugoslovanska vojska sc bije z Nemci in njihovimi pestro sestavljenimi trabanti severno od Trsta. Titove brigade so vkorakale v Trst. Sestava prve slovenske vlade v Ajdovščini.
Trepet in strahovita nervoznost sta se polastila domačih izdajalcev. Pred kolodvorom, na raznih križiščih in v Tivoliju so se pojavili sumljivi begunci. S konji in vpregami, s svojimi rodbinami so se nastanili v Lattermanovem drevoredu. Radoveden Ljubljančan jih je vprašal, odkod in kaj so.
»Mi smo iz Like, mi smo katolici,« je dejal kuštrav mož ciganskega izgleda. Nikomur ni pogledal v oči, ki so nemirno gledale izpod čela in švigale sem* in tja.
»Lažeš! Vi ste Ustaše«, mu je zaklical železničar, Srb iz Like. »Vi ste koljaši, a sad bežite pred pravdom!«
Mož je, kot da ga preganjajo furije, pograbil konja za uzdo, in ga pognal v dir, da se je z vozom in natovorjeno družino vred izgubil med tivolskim grmovjem.
Po teh sumljivih beguncih smo spoznali pohod in prodiranje naših brigad. Pred kolodvorom so se zbirali begunci z Dolenjskega. Ljudje so se ustavljali okrog njih, jih vprašali to in ono in delali pikre opazke. Begunci so morali takoj čutiti, da je Ljubljana partizanska, in so zato zvečine molčali.
Lahkoveren meščan je vprašal staro ženico:
»Zakaj ste pa vi bežali, mamca, ko ste že tako priletni?«
Srdito ga je pogledala in mu o-brnila hrbet.
Nekdo je pripomnil:
»Poznam te vrste žensk. Te so bile najnevarnejše. Povsod so vohunile in izdajale naše ljudi. Nekatere imajo več krvi na vesti, kakor najhujši domobranec.«
Starka je prebledela, sedla na culo in sovražno zrla predse v tla.
Nato se je začel beg izdajalcev, Hacinove policije, krvnikov in morilcev in njihovih rodbin. Na kamijonih, in vozovih, maskiranih z zelenjem, izpod katerega so sršele cevi strojnic in lahkih topov.
Po ulicah se je mladina pozdravljala že z dvignjeno pestjo. \ se je hitelo pripravjati zastave. Ljubljana, trda in lobata, toda nezlomljiva v svoji zvestobi, je javno pokazala svoje partizansko lice. Naval na trgovine, kjer so prodajali slovenske in. jugoslovanske
zastavice z rdečo zvezdo in zastavice zaveznikov, je bil velik.
Reakcija, okupator in policija so izgubili glavo. Sem ter tja je še kak domobranec iztrgal otioku kupljene, zastavice, nekaj ljudi so pretepli.
Tedaj se je vrnil nenadoma v Ljubljano Hlebčev vod s svojega krvavega pohoda na Turjak. Takrat še nismo vedeli v Ljubljani za strahotni pokolj naših aktivistov in partizanov, med katerimi sta bila tudi Vito Kraigher in dr. Mesesnel, dne 3. maja. Toda občutil si, kot da se je vsula tropa sršenov iz svojega gnezda. Na motorjih in kolesih, z brzostrelkami okrog vratu, so rojili s policije in se razkrapljali po ljubljanskih ulicah. Slišali smo, da so tu in tam koga ustrelili.
Bilo je dva ali tri dni pred o-svoboditvijo. Teror okupatorja in izdajalcev, ki j.e bil o prvem preplahu popustil, se je zdaj stopnjeval do skrajnosti. Po radiu so razglašali za vsako malenkost, ki bi kazala na veselje zaradi zmagovitega pohoda partizanske vojske, smrtno kazen. Ljudje, ki so bili v zavesti bližine osvoboditeljev izgubili že sleherni strah pred okupatorjem, so postali spet previdnejši. Izgubiti glavo na pragu svobode — dovolj grenka misel.
.Ves dan 8. maja so brzela vozila vseh vrst proti Gorenjski. Kamioni, privatni avtomobili, zapravljivčki, tovorni vozovi, kmečke vprege, lojternice, motorji in kolesa. Na njih bledi, prestrašeni obrazi.
Popoldne sem pritrdil pripravljeno slovensko trobojnico z rdečo zvezdo na drog in tovariš mi je pomagal sešiti še nekaj zastavic.
Zastave sem pustil na postelji in s tovarišem sva šla okrog štirih v mesto. Ko sva ravno stopila k izhodu dvorišča, je pridrvel vod domobrancev na kolesih, poskakal z njih in zdrvel kot roj razjarjenih os na dvorišče. S tovarišem sva se še utegnila izmuzniti na cesto. Tedaj so počili streli, Najprej nekaj posamičnih, potem cel rafal.
Hitro sva izginila v mesto. Kolikšna neprevidnost pustiti zastave na postelji! Čez čas sem se vrnil in naprosil znanko, naj poizve, kaj se je zgodilo im če so vršili preiskavo po stanovanjih.
Izvedel sem, da niso iskali po hiši. Pač pa so hišnika odpeljali v bolnico. Rafal iz brzostrelke mu je naravnost odžagal roko.
Bilo pa je takole: Nekaj trenutkov pred prihodom domobrancev je pritekel k hišniku neznanec in mu rekel, naj pripravi zastavo, češ da so Rusi že vkorakali v mesto. V tistem veselem razburjenju, ki ga je preživljalo vse mesto, je hišnik takoj vzel zastavo in začel šivati nanjo rdečo zvezdo. In tedaj je pridrvel vod izdajalskih sršenov. Prvi so postavili vse moške
na dvorišču k zidu in naperili vanje brzostrelke, drugi so planili k oknu in zagledali hišnika pri njegovem delu. Streljali so nanj, planili v sobo, toda možu se je posrečilo, izviti se jim in se izmakniti strelom. Pri ruvanju mu je rafal iz brzostrelke odtrgal roko. To je bilo zadnje maščevanje onemoglega srda. Nekdo je moral poslati provokatorja, ki je zvabil našega hišnika v past.
S tovarišem sva se vrnila v moje stanovanje in našla vse, kot je bilo. Poskrila sva zastave im pričakovala pol s tegobo, pol z vročično radovednostjo bližajočo se noč, zadnjo, kot sva slutila, pod okupatorjem. V mestu se je šušljalo, da bodo v noči pognali v zrak mostove in razne druge objekte v mestu.
Streljanje okrog mesta se je stopnjevalo. Slišale so se prve detonacije.
Treskanje je postajalo čedalje hujše. Sij eksplozij in požarov je razsvetljeval nebo. Motorji vozil so bobneli po uličnem tlaku slišalo se je divje, obupno vreščanje oddelkov.
Proti polnoči so detonacije pojenjale.	*
Zadnje sovražne edinice so bežale iz mesta.
Okrog ene po polnoči zaslišiva nenadoma petje v srbščini.
Naši?
Ne! Četniki, krvavi im besni, so krili umik. Rjoveli so od onemoglega srda.
Glej, ali se ni začelo že svitati na obzorju? Zvezde so ugašale in nastala je tista neizvestna poltema, ki oiznanja zoro.
Tedaj so se oglasili posamični poki, kakor iz pušk.
čisto blizu nekje je že pokalo.
Previdno pokukam skozi okno. Pok — in raketa, majhna, rdečkasta raketa je šinila z ulice v zrak in za trenutek razsvetlila okolico. In glej! Po sredini ozke Pražakove ulice za sodnijo je korakala v gosjem redu vojska. Z lahkotnimi, .opreznimi koraki. Spuščali so v zrak rakete. Gledal sem. Srce mi je zastajalo. Hotelo mi je počiti. Noč, zadnja noč okupacije je bila za mano. Na kapah borcev, zaprašenih do kolen, ne, do pasu, sem zapazil nekaj temnega. Rdečo zvezdo.
»Naši so!« sem zaklical tovarišu, ki me je nezaupno pogledal.
Na križišču obeh ulic sta se koloni strnili. Borci so spuščali v zrak rakete. Med njimi so bile ženske!
»Pa, naši so,« je pritrdil tovariš. Njegov glas je bil srečen in spokojen kot ob veliki izpolnitvi nečesa davno pričakovanega.
»Zastave ven!« sva zavpila oba hkratn.
Razobesila sva jih in skoro je biU vsa ulica v vihrajočih zastavah.
Vladimir Bartol.
đfeu
Viki Baum. — Roman, —
Danes prinašamo samo uvod v roman, ki ga bomo začeli objavljati v prihodnji • številki.
r	Uvod
Mesta, o katerem govori ta knjiga, ni več. Spremenilo je svoje lice, kakor že tolikokrat poprej. Po njegovih cestah so neštetokrat divjale bitke, a nikoli tako hude, kakor od poletja do jeseni leta 1937. Osem in osemdeset dni je bilo to mesto oblegano, obstreljevano in bombardirano. Na stotisoče jih je pomrlo in duh po sežganem človeškem mesu je še dolgo časa visel v gostih oblakih nad njim.
Ena prvih bomb, ki so padle z zraka, je treščila na šanghajski hotel, tisto novo poslopje, ki so ga
postavili štiri leta poprej, kmalu po bojih v letu 1932; s svojimi ko-lonadami, svojimi osemnajstimi nadstropji in s svojim znamenitim strešnim vrtom je stalo na Nanking Roadu, pol poti med Zvezno četrtjo in angleškim dirkališčem, Bomba je napravila nekaj ško-
Poslovenil Fran Albrecht
de. Vse šipe na oknih so popokale in zevajoča luknja v pročelju je razprla nekaj hotelskih sob in razgalila njihovo notranjost. Japonci so trdili, da so vrgli bombo kitajski letalci, medtem ko so Kitajci vztrajali pri tem, da je bila to japonska bomba. Dopisniki tujih listov so se nagibali k naziranju, da je bila bomba namenjena japonskim vojnim ladjam na reki Whangpoo, a je kitajski letalec slabo meril. Deževali so protesti in priobčevala so se opravičila, kajti čeprav so od časa do časa razstreljevali kitajska predmestja in razvaline, je bilo vendar po splošnem mnenju nekaj samoumevnega, da mednarodnega dela v osrčju mesta n j dovoljeno obstreljevati. Ljudje, ki so živeli delj časa na vzhodu in so se bolj spoznali na subtilnosti tamkajšnjega vojskovanja, so bili videti uverje-ni, da so Kitajci hoteli označiti z bombardiranjem tega naselja Japoncem, da ne bodo več dovolili ponovitve dogodkov iz leta 1932. Tedaj se je namreč japonska mornarica, sklicevaje se na japonske delnice pri mednarodnem naselju, zasidrala sredi njegovih cest in uporabljala miroljubno četrt mednarodne koncesije kot vojno oporišče.
Kdorkoli je že vrgel tisto bombo, hotel Šanghaj je bil poškodovan, mnogo ljudi je bilo ranjenih in devet ubitih: Devet izmed tisočer, ki so morali umreti ta prvi dan bojev.
Pričujoči listi poročajo o potih, ki so privedle to devetorico ljudi v Šanghaj, o poteku njihovega življenja in o uri njihove smrti.
Polagoma sem napredoval. Dolgo sem A krčil pot 3kozi džunglo. In glej! Prišel sem do kraja, kjer se je steza spuščala navzdol. Gozd se je razmaknil, razredčil in pred menoj se je odprl košček obale, zavarovan s skalami pred morskimi vetrovi.
Sonce je zahajalo in s toplimi žarki objemalo mirno površino zaliva. Pod njegovimi žarki so se drobni valčki približevali obali. Napravil «em še nekaj korakov in opazil tik nabrežja v senci kokosovih palm ostanek kolibice. Ne morem povedati, kako me jo, to iznenadilo! Kdo jc zgradi! kolibo v tern divjem in odročnem kotičku Natune?
Razgledal sem se naokoli. Koliba je bila zbita iz desk ki so bile strgane z ogrodja ali palube neke ladje. Les je že davno stro-
hnel, deske so stale pokonci samo toliko, kolikor so jih še držale lijane. O tem sem se takoj prepričal, ko sem jel sekati lijane. Po prvih zamahih z nožem se je del kolibe zrušil, iz razvalin se je pokadil oblak kislega prahu.
Ko sem si ogledal deske podrobneje, sem opazil na njih tiste znane poteze črk, ki som jih bil odkril že na panju. Razlika jo bila. samo v tem, da so bile črke na deskah bolje ohranjene. Moj sklep, da si-.se morali tu zadrževati neki mornarji, je postala skoro gotovost, ka sem na neki deski prečrtal črke SP .. T.
Jugoslovansko pristanišče Split! mi je šinilo v možgane. To ime mi je stopilo v glavo, ko sem se domislil pripovedovanja otočanov, da se je na severni obali nekoč razbila neka jugoslovanska ladja. Matična luka te ladje je torej liilo .slikovito rhesto na obali Jndrann!
Sovjetski Robinzoni
Že v prejšnji številki smo objavili prvi del dnevnika Demidova, kapetana sovjetske trgovske ladje »Perekopa«, kr so jo potopili japonski bombniki decembra 1941. Demidov opisuje, kako «e je posadka rešila na nek majhen otok v Malajskem arhipelu. Pomoršča. ki so navezali prijateljske stike z Malaje!, si postavili sredi džungle kolibo, nabirali kokosovih orehov, hodili na ribolov in sj tudi sami pridobivali iz morske Vode sol, za katero so 'jim do. thačirii dajali banane, ribe in orehe
Nekoč sg je v paši .kolibi znašla, velika strupena , stonoga. Njena žrtev je, postal .mašinist Zahov, ki je zaradi ogriza ležal dva tedna.
,. 9? ne^‘ drugi priložnosti je mornar ču-■injin, ki jc šel nabirat sadne plodove, zagazil v goščo. Nenadoma je začutil, da se rnu i« noga zaplela v nekakšno zanko, ki se niu je- čedalje trdneje opletala okoli nog. mrah mu jo vlil toliko moči. da se je iz-
rioffU» r 't gosfe- Ko i® Prišel na piano in ovna L- •no?“’ 86 j® zgrozil. Nogo mu je
s® se na V.Vgovdvìk'• \ 9°'L k0lÌ,,Ì’ kjCr
:i ki so ir,, „ v ,ln k,,k zbrali mornar-
loMbi »p,™,,. „„„ S; TsES1 z
nevarna bitja.	UB® 30
Ne daleč od kraja, kjer je bila naša so lama, je ležal rt, ki je molel precej daleč v morje, končava! pa se je z golo navpično skalo. To skalo smo si izbrali za opazova lišče. Mornarji so neprestano opazovali pò obzorju. Gledali so, če sc bo kdaj kje pojavil dim ali vsaj kakšno jadro* Na žalost so čakali zaman.
V aprilu jc pritisnilo močno tropsko deževje. Tudi ob takšnih dneh so mornarji
odhajali na rt, katerega so imenovali »Skala nade«.
Nekoč sem tam ostal z Bakalovem. Grmenje v daljavi in bliskanje je napovedovalo prihajajočo nevihto. Prižgala sva svetilko in krenila proti domu. Nasprotni veter naju je potiskal nazaj, svetilo je ugasnilo •.. Nastala je nepredirna tema in često sva Bakalov in jaz trčila drug ob drugega na ozki stezi. Palme so se zvijale pod silnim pišem viharja, ki, se je bolj in bolj približeval Nerodno je, če se človek v takšnih razmerah znajde pod palmami, .ogromna, stebla se majejo' sem in tja, z njih padajo orehi. Kokosov oreh pa tehta o’o 4 kg. če .te »pogladi« po glavi in pade nanjo z višine 10 do 12 metrov, boš udarec stežka preživel •.
Midva sva le srečno pr išla domov. Ploha naju je dohitela šele pri naši kolibi.
Po zarasli stezi
Otok Natuna ima na sebi marsikaj zagonetnega. Nekoč smo v džungli odkrili panj, odsekan s sekiro s tremi znaki, podobnimi nekakšnim začetnim črkapr. Sonce, veter in dež so jih že tako izprali, da se ni dalo razbrati nič jasnega. Kljub temu nas je odkritje zanimalo Kdaj in kako so prišle te črke na panj?
Ob neki drugi priliki, ko srn O iskali smolo za smolnicc, smo se zopet znašli v bližini skrivnostnega panja. To pot smo si * pozorneje, ogledali okolico. Razmikali smo lijane in odkr ili stezo, ki jo je shodil kdo ve kdo v džungli, zdaj je pa bila že zopet zaraščena z mladjem. Zanimalo me je, kam drži zapuščena sleza. Morda mi bo odkrila, odkod izhajajo znaki na panju?
Odprl sem nož in začel sekati lijane.
Panj v džungli z omenjenimi tremi znaki je torej sled življenja mornarjev s »Splita«, ki so nekaj časa preživeli na otoku Na tuni. lukaj so jugoslavanski mor narji zgradili zase zaklonišče iz ladijskih desk v skritem zalivu!
Nase življenje na otoku se je nadaljevalo. Seznanili smo .se pobliže z načinom življenja in s šegami Malajcev. Naši mornarji so pogostoma odhajali na obiske v naselbino Ranaj. kier so jih domačini vedno prisrčno sprejeli
Nekega dne sem se v lo naselbin^ odpravil tudi jaz. Na robu kamponga kakor imenujejo selišče, sem namreč opazil, da Malajci popravljajo streho neke kolibe ali •»rume« Dekliče in dečki so sedeli na tleh in pleli mrože iz palmovih listov ter jih podajali možem, ki so pripravljali streho na kolibi. Nekoliko dalje je več Malajcev obdelovalo steblo, ki daje sago. Sekali so palmovo deblo na kose in odstranjevali iz njega srčiko
V vasi sem poiskal Malajca Darinko, svojega znanca, s katerim sem se bil namenil prodreti v goste nasade mangroa Prebivalci naselja so mi namreč pripovedovali, da žive lam leteči psi. Datuka se je izprva otepal, da bi šel z menoj, knhi Malaje! se bojijo letečih psov. V njih živi vera. da duše hpdolmih ljudi živijo v globoki smrdljivi kaluži pod deblom mangroa in gorje tistemu, ki bi se drznil moliti jih v mihovem miru!
Vendar se mi je posreči'o pregovoriti Dntuko, da je šel z menoj. Vzeli smo nože in odrinili nn pot. Drevo mangroa poganja naravnost iz moria, veje pa ima vse prepletene. V tem delu džungle je bilo vlažno in mračno, povsod okoli nas pa mrtvaška tišina. Vejo Uran so visele nepremično kakor kakšne gledališke dekoracije. Dolgo syn blodila po gosti šumi. često sva sp do kolen Ugreznila v blato, toda najino nod-jolje jp bilo popolnoma zaman — letečih psov nisva nikjer izsledila.
Zapustila sva gozd mangroa in se napotila dalje, v globok pragozd. Sleza naju je pripeljala na majhno jaso. Datuka me je nenadoma potegnil za roko in zašepetal:
»Kapitan! Kalongi! (leteči psi). Čakaj, da ■■(dejo na drevo. Ob tem času navadno
'Pijo...«
Tako sem prvič v življenju ugledal (o originalne živali, ki žive samo na otokih Malajskega arbipela. To so čudna bitja, podobna netopirjem Lebdeli so v zraku Ka-dar so se povzpeli na vrh drevesa, so narahlo prhutaje razširili krila in se spustili na veje. Iz višine so poleni prihajali do naših ušes nekakšni žvižgi, spominjajoči na glasove, kadar letijo po zraku gosi Le-leči psi so zaspali.
Kalongi spijo podnevi, zbudijo pa se z nočjo. Imajo oster vid in lenek sluh, kar jim pomaga, da 'mahoma odkrijejo drevo z zrelimi in sočnimi plodovi. Večja jata lelecih psov na ta način v najkrajšem času opleni drevo. Zato Malajci budno pazijo in čuvajo svoje plantaže prod temi nepoklicanimi gosti,..
Kmalu pa smo morali ustavili izlete po otoku. Nastopila je deževna doba. Rečica, kjer smo imeli na obali taborišče, je na-inšia, planila iz struge in poplavita okolico. Bujica je mimo nas nosila debla, izruvane lijane ih cele kupe raznih žuželk.
liste dni smo sedeli v kolibi. Zunaj je lil dež palme so škripale, krošnje so šumele. Z ostrim treskanjem je padalo drevje na tla. Gez dan smo si pripovedovali doživljaje, obnavljali spomine na domovino in njene sinove, ki so bili v borbi z nemškimi osvajalci. Kako je v Moskvi? Kako v Leningradu? smo se spraševal’. Ko smo odrinili iz Vladivostoka, so se hib fašisti že zelo približali mestom, katerim so veljale vse naše misli.
Med nam je bilo nekaj Leniograjčanov. Bili so v skrbeh za svojce. Jaz sem v Leningradu pustil očeta in mater, se-be in sina. Krmar Marko Drut 'e hrepenel po tem. da bi mogel pritisniti na srce svoje hčere. Drugi mašinist Ivan Timofijevič Za-Irov je bil po rodu z Daljnega vzhoda in ga je zelo žalostilo dejstvo, da je ločen od svoje družine. Nihče od nas ni imel vesti o usodi svojih dragih. Radiotelegrafist Nikolaj Fjodnrovič Plisko se prvič v življenju ni bavil s svojim poklicem. Njegova radijska postaja je ležala na dnu morja. Pridobival je sol in jo zamenjaval za banane.
Lnolični šumot dežja jc mnoge mornarje navdajal z žalostjo in potrtostjo. Toda kadar je nastopila splošna potlačenost, je nastopil naš kuhar Timofej Znharovič Olej-nikov, ki se je ob brodolomu proslavil s (em, da je plani! v morje — z veliko skledo v roki. Ob večernih urah nam je Timorci Zaharovič pripovedoval vesele zgodbe Opisoval je ludi, kako se je zdravil v sanatorijih na Kavkazu in Krimu.
Kadar so že vsi polegli in zaspali, sem jaz vzel V* roke papir in pisal svoj dnevnik. Svelila mi je luč iz kokosove masti. Zapisoval sem vse, kar smo doživeli in videli na otoku Natuni. Ko sem nekoč tako sedel nad svojim dnevnikom, sem iznenada začutil, da se ni e loteva mr; lica m trganje po udih. Prihajala je gpoznica...
Zjuirai je narasla temperatura. Ve: dni sem ležal v nezavesti na tankem ležišču iz palmovih listov. Moji tovariši z ladje so skrbeli zame in mo negovali. Pozneje so mi pripovedovali, da sem v vročici pri-povedova odlomke iz davno pročitane knjige o Maghallacnsovrh potovanjih po morju.
Ko sem ozdravel, sem bil tako izčrpan, da, se nisem mogel t)dda1|iti iz taborišča. Nekoga dne me je obiskal Malajec Kc je vidci, da som botali, se je za nekaj dni f dstranil v globoko džunglo, kjer rase čudovito drevo »durian«. To drevo je na mala jskili otokih zelo redko. Prinesel mi je sadež s tega drevesa in ko sem ga použil, sem začutil neizrekjivo slast. Srčika tega d »e vesa je nežno sladka in dišeča.
Polagoma sem okreval. Čez nekaj časa -em cjb palici lahko zapustil ležišče. Počiva! sem na,morski obali, kjer je bil zrak čislojši kakor v džungli. Posedal sem na pesku in motril bele, ostre grebene koralnih čeri v sinjem morju. Na obali v pesku in v mlakužah je mrgolelo rakov živordeče in modrikaste barve. Če sem se jim pri-bližak pa so se poskrili.
Na robu morja In v kotanjah, ki jih je morje izlizalo v pečinah, so živeli peščeni raki. Njih lovke so tako velike, da z eno samo tipalko zamašijo lukenjsko odpri ino.
Obala nedaleč odtod je Ml« posuta z račjimi lupinami. Ko šem jih natančneje opazoval. sem videl,’ da se lupinska gmota oremika. Počasi je »pesek« oživel in se začel gibali kot coiota. V lupinah so se*nam-(nadaljevanje na 6. strani)
Sovjetski kcbinzoni
Nadaljevanje s 5. strani.
reč bili udomačili j-akei-šamularji, ki so na sebi nosili svoje hišice. Na Na tuni (ta smo odkrili še drugega tropskega raka, tako-imenovanega »palmskega tatu«. Ta žival živi na kopnini in s svojimi škarjami sò’p-'je skorjo kokosovega oreha ter se /. njo hrani. Vlakna drevesa, ki jih odtrga s svojimi škarjami odnaša ludi v svoj rov, kjer si ?, njimi postelje.
Ko sem-docela ozdravel, sp Malajci povabili naše mornarje na slavje. Pod palmami so .se zbrali vsi prebivalci Itami ja. Zrak se ;e tresel od silovitih udarcev bobna, vmes so doneli zategli zvoki gonga. Godci so strašno napihnili svoja lica. ko so pihali v sviceli iz orehovih lupin, ki so bile preluknjane na vrhu in ob strani. Njihovi obrazi, razsvetljeni od luči, so bili mrki. čeprav so svirači prikazovali vesel dogodek. Predvajali so prizor iz svatbe. Mladec, obločen v žensko haljo, je predstavljal ne. vesto in zavračal snubce, od katerih je sprejemal bogata darila, zraven pa 5» poslušal obete o lepem življenju v kolibi bodočega moža.
Pozno ponoči, ko so se bili .Malajci razšli, mi jc Datuka pripovedoval čudno zgod bo. Snov njegovega pripovedovanja je obravnavala naselje v džungli, kjer so kolibo narejene iz človeških kosti strehe pa pokrite z dolgimi ženskimi lasnii...
Črne oči Datuke so strmele nekam v daljavo, glava pa je bila obrnjena proti džungli. Pripovedovanje so spremljale kretnje.
Pripovedovanje se je glasilo:
»Tigli so zgradili naselje, v katerem so živeli. Andr kam ponga je bil ponoči tiger, podnevi pa človek. Hodil je prežat na stezo in je vabil popotnike v svoje naselje Ponoči pa so se na potnike vrgle divje zveri. Kaj sc hoče — takšna je usoda vseh ki preveč zaupajo drugim...« S temi besedami je Datuka zaključil svojo povesi
Proti obalam Bornea
»Kapitan! Kaj bomo delali danes? AH bomo lovili ribe, pripravljali sol ali gradili ladjo?« 'me je nekega jutra varassi Bokalov.
»Aleksej.« sem odvrnil, »danes bomo kle sali kamen.«
Vsi so se začudili. Razložil sem jim. rta jc treba no skali v bližini »Kraja za ladje« vrezati v kamen napis v spomin »Pc-re-kopa«. Mornarji so navdušeno sprejeli moj predlog.
Bajdakov, tretji rnašinist Baranov. mornarji Suhonov, Zvjerov in Nečajev so s« vsak dan povzpeli na visoko pečino. K a. men je bil trd. v nekaj mesecih pa so ga le obdelali. Napis se je zabliščal na lem. nem ozadju skale.
Nekoč sla me Bajdakov in Bokalov (notila za dovoljenje, rta smeta odili no pot ob reki v globino otoka. Izposodila sta si čoln pri Malajcih in odrinila. Prišla pa sin komaj osem milj daleč. Plitvina reke in gosto rastlinje sla preprečevala, da nista mogla naprej. Čez dva dneva sla se vrnila k nam Zbrali smo se. da bi slišali, kai sta videla novega.
Čoln jc polagoma drsel naprej, ker je imela reka mnogo zavojev in sc jc bolj in bolj ožila. Zaradi debel, ki so gnila v strugi, in zaradi plitvin sta sc morale neprestano ustavljati. Nad. vodo so visele veje. Bajdakov in Bokalov sta si pomagpln e-koli. Potiskala sla čoln pred seboj. Cesto .-la 6i morala krčiti pot skozi divjino z noži. Veje in lijane so jim udarjale v obraz na glavo so jim padali listi z dreves in žu žolke. Po neki takšni borbeni epizod: na svoji poli slg mornarja na krmi čolna orf-k: ile kačo.
Opoldne, ko sta žeja in vročina postali neznosni, je Bajdakov sklenil pristali ob oliali. Opazil je namreč nekaj peščenega (»rodu. Na tleli so trohnela debla palm Med debli pa je ležalo tudi nekaj zelenkastega. Bokalova je mikalo, Vin bi z vesljm otipa) zelenkasto reč. ledajci pa je spoznal, da leži pred njim ogromen krokodil, ki se je sončil na pesku. Široko je odprl gobce. Prestrašen od nenavadnega prizora, (»a je nenadoma zaprl žrelo in izginil v vodi...
Življenje na samotnem otoku nam je začelo presedati. Zato smo se odločili, da bomo, naj stane kar hoče, skušali priti nekam iz lega »tropskega ujetništva« .Jeli smo .se pomenkovati in smo prišli do zaključka. da ni drugega izhoda, kakor da krenemo na pot s »prav« majhno malajsko jadrnico ter se pomaknemo proti Borneu.
Ob rani jutranji uri, ob zvokih gonga smo zapustili Naluno. Krmar Malajec, ki je stal na krmi, je na glas izmolil molitev za mornarje in ponike. Pihal jo svež ugoden veter.
Ladja je v veščih rokah krmarja izplula in spretno ubirala pot med koralnimi grebeni. Šli smo mimo kraja za ladje in eo nam izginili izpred oči tudi vrhovi ugaslih ognjenikov Natane.
Pod palubo smo vozili tovor. Ladja je bila zavita v jadra. Razvrstili smo se lako, da je vsakdo izmed nas dobil skromen prostor Na (spretnejši so si celo uredili udobna ležišča Postlali so si s starimi jadri.
Krmar jo bil brez zemljevida. Usmerjal je lad jo s pomočjo majhnega kompasa. Podnevi in ponoči je Malajec prepeval monotone pesmi, vsako jutro jc na glas molil in (»rosil za ugoden veter in srečno vožnjo.
Potovanje je šlo počasi Prišli so dnevi, ko se je naša ladja močno zibala na valovili. Potem je zopet vstal močan veter, ki ie dvigal visoke valove. Ladja je z. bliskovito brzino pšicala dalje
Obale Bornea, kamor smo bili namenjeni, 'ožijo več sto milj daleč od Natane. Dnevi so minevali enolično. Kmalu smo se na ladji udomačili in smo sc kakor na velikem parniku navadili popotovanja. Malajec je neprestano sedel na krmi. pazil na kuba in izkliceval čas. kakor ga je kazala njegova vodna ura.
To duhovito napravo so izumili Malajci in služi na mirnem in razburkanem morju. Enostavno vederce se napolni do polovice z vodo. na kateri plava gladko izdolbena skorja kokosovega oreha. Na dnu skorje je majhna odprtina. Kadar položijo skorjo v vederce, vre voda polagoma vanjo in lupina se počasi polni. Odprtina ie tako preračunana. da se skorja natančno v eni uri potopi. Takrat mornar glasno pove, da je minila ura, odkar je sonce zašo.
Primerilo se je. da nas jc na vožnji zatekel viliar. V začetku je pihal samo rahel vetrič. Malajci. ki so nas spremljali, so lakoj jeli zvijali jadra Kmalu pa je piili-snila močnejša sapa. Začelo se je tudi bliskali. Pokazal som krmarju na Ocean Mii -tio je odvrnil da je usoda pač takšna, kakršna je. Veler je naraščal v silovitosti* in naša ladja ie z velikansko brzino rezala valove.
Temnopolti mornarji so sedeli nepremično kakor kipi. Nenadoma pa je zadonelo ostro povelje krmarja in negibne postave mornarjev so mahoma oživele. Mornarji so pianili k jadrom. Jambor je škripal in jadra so se tako napihnHav da se je zdelo, da jih bo zdaj zdaj raztrgalo.
Talco smo jadrali po Oceanu nekaj ur. ,Ko pa še je na nebu zasvitalo, se je vihar polegel prav tako hitro kakor je nastal. Valovi so bili še vedno visoki, toda njihov bes je plahnel. Velja pa izreči priznanje graditeljem ladje, ki je pokazala izredno trdnost v burni noči na morju.
Po viharju so mnogi mornarji izražali dvom, da je burja zanesla ladjo daleč na Ocean. Začela nam je pohajati pitna voda, prav tako tudi hrana,
A kmalu smo ugledali skalovit otoček. Krmar jc zapeljal proti njemu in kmalu se je kljun ladje ustavil na pesku. Ta majhen otok sredi Oceana služi Malajcem za orientacijo pri morski plovbi. Z naslado smo so napili sladke vode iz potoka. Nabrali smo tudi potrebno količino želvinih jajc in se tako preskrbeli s potrebnimi rezervami za nadaljnjo pot.
Deset dni potem, ko smo zapustili Na-tuno. se je pred našimi očmi odprla goraia obala Bornea. Vrhovi otoka so poraščeni z drevjem.
Ladja je zaplavala v reko. ob kateri leži mesto Saravak. Hribi so se razmaknili Reki ima mnogo okljuk in teče po nižini. V globoki vodi so se močile veje drevesa mangroa. v njej so popolnoma mirno tudi (davali krokodili.
Vigli smo sidro. Iz vasi tik obale so prihiteli Malajci. Naši sopotniki, krmar in Malajci. so prebivalcem pojasnili, kako smo "prišli na Natuno in kako smo tam živeli Zgodba jc Malajce iznenadila. Slišali so že marsikaj o Rušili, (oda videli niso še nobenega.
Mi pa smo bili vsi srečni. Izkrcanje je p -menilo, da se približuje dan našega povratka v domovino
*	* jJ(
Minili sla že nad dve leti, odkar le po--artka »Perekopa« prispela domov Morta rji »Perekopa« zdaj zopet vrše služijo na sovjetskih ladjah. Nikdar pa ne bodo pozabili dni ki so jih preživeli na Veliki Natimi. Spominjajo se viharnih noči na malajskih ladjah, ki so jili vozile prot Por-neu, spominjajo se kolib v džungli in kokosovih palm. ki nihajo v vetru in šuma valov, ki se razbijajo ob koralnih grebenih.
Vse življenje jim bo ostal v spominu tudi »Kraj za ladje«, kjer se ob morii» dviga pečina z napisom, ki je posvečen »Pere-kopu«.
Čistimo jezik
Rili so časi, ko so se naši predniki ogrc vali za slavjanstvo, v prvi vrsti za caii-strčno Rusijo. Nadevali so si po dvoje imen svoje in očetovo, pa tudi priimke so si rušili. Ta je postal Josip Ivanovič Volkov. drogi Ivan Petrovič Medvedov, rode ljubna Slovenka pa morda Olga Franjevna ali Sonja Andrejevna. Takrat so iztaknili tudi orodnik brez predloga. Zdel se jim je imeniten Sestavek naj vam lepo predstavi legli odličnega vseslavlanskega gosta. Gre za olepševalno društvo
Tekom poletja je društvo počivalo, tekom jeseni pa je sklicalo izredni občih zbor. Začetkom zborovanja m> drušlve. iiiki grajali odbor. Nato so se zedinili, da lodo izvolili predsednikom zaslužnega tovariša Franceta Korena. Ta je izjavil, ua se ne čuti vrednim take časti. Toda člani so ga našli prav primernim, posebno, ker je rodom Goričan. Kgncem zborovanja so izvolili nekatere ugledne ro-i loljubc častnim č lanom.
Orodntki brez predloga so: tekom, za četkom, predsednikom, vrednim, primernim, rodom, koncem, častnim članom.
Popravimo: Tekom poletja — poleti, tekom jeseni -- jeseni- Začetkom - v začetku, predsednikom — za predsednika, vrert-tiim — vrednega, priineraim — primernega, rodom — po rodu, koncem — ob koncu, častnim članom — za Častne člane.
Res slovensko se sestavek glasi: Pol e t i je olepševalno društvo počivalo, jeseni pa je sklicalo izredni občni zbor. V z a-
e I k u so grajali odbor, nato so se zedinili. da si bodo izvolili za predsedni-k a tov, Korena. Ta je izjavi!, da se ne culi vrednega lake časti. Toda društvo-reki so menili, da je primeren, ker je po rodu Goričan- Konec zborovanja (ali ol koncu zborovanja) -o izvolili nekateri ugledne rodoljube za častne čla-n r
Mimogrede: pogosto čujemu izvenreden »ali celo izvenredui«. Spet germanizem — »aussei’ordentlieh«!
Pravilno je le izreden, kar (»(»menja iz. reda.
Orodnik brez predloga se je rad mudil med rodoljubnim razumništvom, med ljudstvom pa ni našel poti, ni se udomačil in tudi ireba ni, da bi «c. Vsoslavjanstvo jc
šlo že davno v ropotarnico in z njim tudi vseslavjanski orodnik brez predloga. Res ga ne potrebujemo, čeprav se včasih še kje rabi-
Zmedo nam povzroča tudi podobnost med glagoloma moči in morati.
Nekomu lahko pomagaš v stiski: moreš mu pomagati, ker imaš denar, ugled; morda jc tvoj znanec, skratka, ker je v tvoji moči. da mu pomagaš.
Včasih pa mu moraš pomagati: rešil te je, pomagal ti je, zalo si dolžan, moraš mu pomagati. Siromaku moramo pomagali. dolžni smo, ker nima nikogar.
Simon Gregorčič poje v pesmi »Ujetega plitka tožba«: Ni moči mi v jeseni z brali s tel», velikih (mt na „sejnini jug«. Ptič ne moi e leteti, odstrigli so mu pernii, dasi bi - min al, ker ga priganja selil veni' nagon.	" '■
V	narodni pesmi imamo: Kaj nam pa
morejo če smo veseli? Prav nič nam ne morajo!	...	..	.
Drugače pa je, če nas kdo prisili, Tedaj ne pomaga, če mòremo ali ne moreni o, tedaj moramo, smo primorani napraviti. kar hočejo drugi. Prisilijo nas, ji »■ i m or »i j o
Kdor ima tanko uho. razlikuje kaj lahko med morem in moram. Slovnično pravimo, da imamo dva različna glagola: fuori - morem moreš, more in morati moram, moraš. mora. Zamenjava nastaja, ker ni izreka obeh dovolj jasna, točna gre le za dva samoglasnik:» e oziroma a-
V	preteklem' času je razlika vidnejša•
sera mogel, si mogel, je mogel
sem moral, si moral, je inorai,
Prešeren ima v pesmi »Ukazi« lepo naznačeno razliko med morati in mori:
Morani da, si ukazala, lehe se povsod ognil, z.vedla deklica si zala. kako znam pokoren bit!
Zraven si mi ukazala, da le moram pozabit, boga], deklica hi zala, ko bi moglo se zgodit!
Deklica je pesniku ukazala, da jo mora pozabiti, on pa ie ni mogel in jc ne more pozabiti.
Jezikovne napake ki sem jih navedel, so bolj razširjene med izobraženci, kakor med preprostim ljudstvom. Zato bi moralo izo-braženstvo bolj paziti na naš jezik. Od tu preti namreč slovenščini nevarnost, je dejal naš Oton Župančič v ljubljanskem radiu, ne pa od ljudstva, ki ohranja našo govorico nepokvarjeno, ki jo varuje in neguje kot veliko skupno dobrino-
J. Pahor
iffruižnim
Slovensko revijalno slovstvo se po štiriletnem zastoju — z okupacijo so namreč vodilne slovenske revije prenehale izhajati in izpolnile tako kulturni molk — budi k novemu življenju. Nedavno je izšel zvezek štirih številk Novega sveta, ki bo osrednja slovenska revija, istočasno pa je začela izhajati prva številka Obzornika, mesečnika , za ljudsko prosveto.
»Obzornik je namenjen» vsem vam. ki s socialno nalogo, ki jo imata knjiga in ti-skana beseda prav danes med ljudstvom. Knjiga, tisk je orožje, ki kuje človeka in ga pripravlja na življenjski boj. Iz knjige diha »lov duh, ki usmerja vodi in grudi Človeku, mu daje duševne hrane, razvedrilo, pouka »n izobrazbe.
Obzornik jo namenjen vsem vam, ki s svojini delom oblikujete novo življenjem slovenskemu kmetu, delaven, delovnemu in. teligentu, vsem, ki bi se radi ob svojih delovnih naporih oborožili zna njen;, s spo. znamenjem globljega smisla tega, kar vodi svobodnega človeka na (siti napredka, pravi v uvodni besedi o namenil tega mesečnika njegov urednik. Snov, Iti jo bo prinašaj bo ozko vezana na potrelie danažnje stvarnosti —- kazal bo podobo zemlje, tolmačil »n pojasnjeval domačo preleklosl in zgodovinska poglavja občečloveške pi'eteklosti, opozarjat na pereča vprašanja naše kulture, dotikal se bo važnih problemov iz področja gospodarstva, zjianosti in umetnosti, vse bo v čim poljiidiiejši, splošno uiii'jvi oblik». Ker hoče poslali prava ljudska revija, sl želi čim tesni')-e povezave z imniiU-iiimi krogi našega ljudstva in vabi k sodelovanju lako čitatelje kakor prosvetne krožke širom slovenske zemlje v smislu načela : »»•evi j a je tvoja, čitaj jo, sotti in pisi nani :«
Prva številka z umetniškimi reprodukcijami je res i»-st ra in prinaša na uvodnem mestu govor maršala Tila ob sprejemu n-stnve. Oton Zupančič objavlja svoj govor na velikem zborovanju slove,Gkiii kultur-vom : »Pravila za Trst.« Kozak Ferdo »''I, poti obletnici«, A. Melik: »O novi Jugoslaviji«, Inž. Drago Gustinčič: »D strokovni h organizacijah v ZSSlt«,. in/. Alojzij Lto. vnt |,a »O našem prometu«. ( istega leposlovja se dotika sestavek o Prešernu i-i p izpod (leresa !.. I>'gišo, o zborni in knjižni izreki dr. M. Rupel. Leposlovna proza je Vonuičev sestavek »Lističa u vdnisl vn«.
Posebna rubrika je »KuUurni svetovalec«, ki Ik> odgovarjal na vprašanja z vseli področij. Ta rubriku je posebno zanimiva, ker prinaša drobne zanimivosti iz. tehnike : v tem zvezku *> transformatorju«. Ker pruni.
Sa v Išli rubriki tudi aktualne jezikovne zanimivosti, je ta rubrika 1o ik,( neenotna. Želeli bi. da l>i bila ta rubrika vsebinsko čim enotnejša. Tudi leposlovnih sestavkov bodi f-iin več. Na koncu sla kritiki M. PmrS. nikove o novo izdanih knjigah.
Po vsem tem je videl i, da hoče Obzornik (»ostati res mesečnik za ljudsko prosvelo v iiajlstljšem (k,menil to besede. Da bo poslal. jamčijo imena sodelavcev in široko začrtan program.	\
Gozdarstvo Slovenije
V teku vojne je sovražnik neusmiljeno izkoriščal gozdno bogastvi» Slovenije. l*o statističnih podatkih je Itilo v Sloveniji /08.000 hektarjev gozda. To predstavlja polovico plodne zemlje. Škodo, ki je bila siorieim od sovražnika, lahko cenimo na V'l milijonov dinarjev.
Obnova bo zahtevala ogromne množine lesa, kar bi (»»menilo novo osiromašenje jugoslovanskih gozdov V ta namen je potrebno rešili takoj vprašanje obnove pogozdovanja posebno v Sloveniji, kjer so najbolj trpeli gozdovi.,
Zato je pričelo tekmovanje med raznimi odseki za zaščito gozdov s pomočjo ljudskih organizacij. V teku te borbe bodo pogozdena vsa pasla in kamenita področja. Prav tako so bili storjeni ukrepi, da bi bili gozdovi zaščiteni od raznih parazitov in da bi, bili zavarovani pred ognjem.
Po gospodarskem načrtu za vso deželo bo v Sloveniji-zasajenih 10 milijonov sadik, pusta področja bodo pogozdena, zemlja l>o meliorirana in hudourniki regulirani.
SOVJETSKE PETLETKE
l)u 1. 1929. «o v Sovjetski Zvezi — kot pii nas — poznali letne državne proraSuric, od tega leta dalje pa so pristopili k tako-imenovanim petletkam ali- petletnim gospodarskim načrtom. Ta nov način gospodarskega upravljanja države je nastal kot posledica velik ili uspehov socialističnega gospodarstva in jo omogočil prehod k veliki olinovi vsega gospodarstva Sovjetske Zveze.
Načrt prve petletke (od 1. 1928. do 19:13.) se sprejeli na XVI. partijski konferenci Po tem načrtu naj bi se postavila podlaga socialističnega gospodarstva, t. j.:
1)	izgradnja močne industrije, ki bi bila sposobna, da organizira vse panoge gospodarstva. tako da si država zagotovi tehnič-ho-ekonomsko samostojnost in da se sposobnost njene obrambe poveča.
2)	prehod od malih kmečkih na velika kolektivna gospodarstva.
Te naloge naj bi omogočile, odstraniti kapitalistične elemente iz industrije in s tem uničiti korenine kapitalizma na vasi. Prvi petletni načrt so izvedli v štirih letih in treh mesecih, t. j. od 1. X. 1928 do 31. XII 1932. Takrat so organizirali industrijo za izdelavo traktorjev, avtomobilov, strojev, kemično industrijo, proizvodnjo zrakoplovov in kmetijskih strojev: zgradili so velike tovarne za težko industrijo (kot jnv' Magnitogorsko in Kuznjecko). Ustanovili so drugo premogovno (prcmogOkopno)-meta-lurgijsko bazo na. vzhodu. L. 1932 so proizvedli 136 milijard kilowatov električne energije, dočim v letu 1928 5 milijard, leta 1913 celò samo 19 milijard. Proizvodnja etrojev so je povečala 4,4 krat; s tem se je sovjetska proizvodnja strojev osamosvojila in je na ta način obnovila vse sovjetsko gospodarstvo. Od tedaj je skoro popolnoma prenehal uvoz strojev in naprav, ki so jih prej večinoma uvažali iz inozemstva. Zmaga Leninove in Stalinove politike , industriji je omogočila, da so iz r.je Odstranili vse kapitalistične elemente. Skupna proizvodnja težke industrije se je povečala od 15.8 milijard rubljev v 1. 1928 na 36,8 'milijard rubljev v 1. 1932 (po cenah 'z 1. 1927). Prva petletka je pokazala tako hitet- porast proizvodnje, kot mu v zgodovini zlepa ni enakega, in sicer je znašal ne loto povprečno 23.5%. Produktivnost v.'a :'e v tej petletki povečala zn 41%.
se to je povzročilo, da se je SSSR pretvarjala iz pdfjedelske v industrijsko državo.
Znatno se je povečal tudi delež težke industrije v obsegu celotne industrije, in Sicer od 44,8% v letu 1928 na 556%' v letu 1932.
»Petletka im področju poljedelstva ie petletka kolektivizacije«, je rekel Stalin. 61 5% vseh kmetskih gospodarstev je prešlo v kolhoze. Leta 1928 so kolhozi obsegali 1,2% skupne posejane površine, sov-hozi 15%, dočim je na poedina gospodarstva odpadlo 97,3%. Že leta 1932 so kol-
hozi obsegali G8,l%. sovhozi 19%, poedina gospodarstva pa samo 21,9%. ZSSR je postala država naprednega socialističnega gospodarstva, največjega na svetu. V socialističnem spreminjanju drobtjih kmečkili posestev so imele ogromno vlogo strojno-traktorske postaje, centri tehnične in politične organizacijo za spremembo kmečkih gospodarstev. V dobi prve petletke je prejelo poljedelstvo nad »todvajset tisoč traktorjev z zmogljivostjo nad 2 milijona konjskih sil. kombajne in ostale poljedelske stroje. Z zmago socialističnega poljedelstva so v glavnem rešili problem zita-eie. S kolektivizacijo so odpravili kulake (veleposestnike) kot razred, porušili so temelje kapitalizma na vasi in zamašili kanale, ki so ustvarjali razrede in razredne razlike. Na koncu petletko v trgovini ni bilo več privatnih trgovcev. Sovjetska trgovina je postala trgovina, brez kapitalistov in špekulantov. V področju dviganja tvar. ne in kulturne višino' sovjetskega ljudstva zmjinL1 Prve^ peUetke so izvojevali nove odnnvip11-«0^680' rodovniškega pomena: "ov m .?.,.:,5-apos,enost; ureditev kolho-
je odstranjevalo bedo’
na vasi.
V drugi petletki od 1933 do 1937 so končno mucih izkoriščevalske razrede; vzroki ki so izzivali izrabljanje človeka* po človeku so bili tedaj popolnoma odpravljeni" V SSSR je bila izvedena prva faza konm-nizma-socializma. Leta 1937 je znašal od. Motek socialističnega dela 99.1 v državnih dohodkih 99,8 v skupni proizvodnji industrije, 986 v skupni proizvodnji poljedelstva in 100 v drobni trgovini. Delavci in kmetje so se spremenili v popolnoma novo
razrede, rešeno pred vsakim izrabljanjem. Nastala je nova sovjetska inteligenca, kakršno dozdaj človečanstvo ni poznalo. Na podlagi zmage socializma je bila skovana moralna in politična enotnost sovjetskih narodov. Osnovne gospodarske naloge so bile rešene, ž drugo petletko se je zaključila tehnična obnova vsega gospodarstva. Skupna proizvodnja vse industrije je narasla od 43,3 milijard rubljev v 1. 1932 na 95,9 milijard rubljev v 1. 1937, to je 2,2 krat. Obnovili so proizvajalni aparat poljedelstva, V 1. 1937 so dobili nad 80% vseh proizvodov iz novih podjetij, zgrajenih v dobi obeh italijanskih petletk. Med drugo petletko - so prozvedli (zgradili) okoli 00% vseh traktorjev in kombajnov. V istem času se je pojavil tudi znani stahanovski pokret, ki je izšel iz uničenja izkoriščevalskega razreda, temeljitega izboljšanja materialnega stanja delavcev in ustvarjanja nove tehnike. V industriji se je produktivnost dela povečala za 82%. Višina ljudske potrošnjo se je več kot dvakrat dvignila; enako se jo povečal tudi dejanski zaslužek delavcev in nameščencev. Znatno se je poboljšalo premoženjsko stanje kol-hoznikov. Izvršila se je. prava kulturna revolucija. Opravili so nad 90% nepismenosti in uresničili splošen in obvezen osnovni pouk.
Načrt tretje petletke je predvideval nov porast težke industrije, predvsem gčadnjo strojev, obenem pa povečanje blagostanja in kulturo delovnega ljudstva. Pri sestavljanju načrta za tretjo petletko jo sovjetska vlada upoštevala, da se je povečala ne varnost, da Sovjetsko Zvezo napadejo fašistične države. Zaradi tega sp je morala povečati industrija, ki dela za obrambo, morali so razviti in okrepiti industrijske baze na Vzhodu, da se gospodarstvo še bolj opremi s sodobnimi tehničnimi sredstvi.
XVIII. kongres si je zadal zgodovinsko nalogo, da SZ doseže in prehiti napredne kapitalistično državo v gospodarskem pogledu, naslanjajoč se na samo domače prebivalstvo.
Tretja petletka je pomenila važno stopnjo pri uresničenju osnovnih gospodarskih nalog ZSSR. Prva leta tretje petletke so pokazala velik napredek v ustvarjanju industrije. V treh letih tretje petletke je začelo obratovati 2900 tvornic. rudarskih rovov, električnih central itd- Istočasno sc je proizvodnja industrije povečala za 44% v primeri z 1. 1937. Močno se je razvila proizvodnja industrije za obrambo, zrakoplovov, tankov, vojnih ladij, topništva itd.
S tem se je gospodarska in vojna sila ZS--SR zelo povečala.
Zahrbtni napad fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo na dan 22. junija 1941 je zahteval mobilizacijo in preureditev vsega gospodarstva za obrambo domovine in uničenje fašizma, »Minil jo čas mirnodobske graditve. Začela se je doba osvobodilne vojne proti nemškim osvajalcem.«(Stalin.)
To razdobje, kakor tudi predhodna leta po Oktobrski revoluciji, se je končalo z zmago sovjetske države. Sòvjetsko ljudstvo je v tej vojni povečalo svojo slavo — slavo zmagovitega in ustvarjalnega ljudstva.
Osnovna načela pri organiziranju kolhozov
Razmere in način življenja v sovjetski državi sta sama po sebi navajala kmete h kolektivnemu gospodarstvu kot edinemu sredstvu, ki je moglo temeljito poboljšati življenje kmečkega ljudstva. Potrebno je bilo samo najti za kmete najprimernejši način za prehod od individualnega na kolektivno gospodarstvo in določiti pravilne metode za organizacijo kolhoznega poslovanja.
Navodila za organiziranje kolhozov, ki sta jih svoječasno dala voditelja sovjetsko države Lenin in Stalin, se lahko reduci- . rajo na naslednja štiri načela:
Lenin je že 1. 1919 izjavil, da so mali kmetje — težaki; zato pa sovjetska oblast kot resnično demokratska oblast ne sme dopuščati, da bi se gospodarsko vprašanje malih kmetov reševalo nasilno. »Potrebno je upoštevati lastnosti pogojev za boljše življenje, nikakor pa se ne sme ukazovati!« — izrekel Lenin. Organizacija kolhozov se mora izvesti na temelju prflol-noma prostovoljne odločitve, z odlokom kmetov samih. Edino talci kolhozi so življenja zmožni.
, Prehod na kolektivno gospodarstvo predstavlja pravi prevrat v življenju kmetov. Kmetje pa, kot praktični ljudje, bodo prešli k novim oblikam gospodarstva samo. kadar jih bodo preizkusili v praksi in se prepričali, da so donosnejši kot staro kmetsko gospodarstvo. Zato se mora kolhoze ustanoviti na lak način, da so kmetje materialno zainteresirajo na prednostih velikega kolektivnega gospodarstva in da se jim le prednosti praktično pokažejo.
Zgodovina nas uči, da vsak nov družabni red raste in se učvršča samo s posebno podprro določenega razreda. Organiziranju kolhozov mora nuditi vsestransko organizacijsko in agronomsko pomoč sovjetska država, država delavskega razreda in kmetov, in sicer s krediti in stroji.
Razen lega je potrebna dolo'ena postop nost pri prehodu h kolektivnemu načinu gospodarstva. Najbolj preprost in pristopen način prehoda za vsakega kmeta pa je zadruga.
Na teh štirih načelih sloni vse praktično
dito pri organiziranju kolhozov.
Kot prehodno stopnjo h kolhozom mera mo omeniti širok razvoj potrošnih, nabavnih, oskrbovalnih in proizvajalnih zađrug. l’red masovno kolektivizacijo kmečkih gospodarstev 1, 1928 je bilo že nad polovico trgovinslva na vaseh v rokah zadrug, in okoli dve tretjini kmečko-gospodarskih nabav so oskrbele zadružne in državne ustanove. V zadruge (kooperative) so bila združenu že vsa kmečka gospodarstva. Ul ?n proizvajala bombaž; zadruga za predelo-
vanje mlečnih proizvodov .jg, obsegala približno milijon kmečkih gospodarstev iid.
Združevanje v zadrugo je kmetom v praksi pokazalo koristi gospodarskega združevanja, navajalo jih je k skupnemu, tovariškemu delu; dvigalo je iz vrst kmetov napredne voditelje zadrug. Masovno vstopanje v proizvajalne zadruge je pome-itilo prehod k skupni proizvodnji posameznih vrst kmečko-gospodarske produkcije (n. pr. mlečnih proizvodov). Vse to pa je, v razmerah sovjetske države, kmete še približalo h poljedelski proizvajalni zadrugi. t. j. ir kolhozom.
Kolhoze so začeli kmetje graditi z naj-priprostejšim načinom kolektivnega gospodarstva z združenjem za skupno obdelovanje zemlje. Ta skupnost je v glavnem združevala delo svojih članov ob času poljskega debi, dočim so proizvajalna sredstva ostala privatna last članov. Šele postopoma so kmetje prešli k bolj komplicirani, zato pa tudi donosnejši obliki kolektivnega gospodarstva, k zadrugi, ki ne združuje samo lelo, ampak tudi vsa osnovna proizvajalna sredstva kmečkih gospodarstev.
Uspeli kolhozne ureditve je zajamčila pravilna politika sovjetske oblasti, ki je od samega začetka postavila vso stvar na čvrsto podlago popolne prostovoljnosti, direktne materialne (gospodarske) zainteresira, nosil kmetov v organizaciji kolhozov, široke državne pomoči kmečkim gospodarstvom, ki se kolektiviziralo in postopnost v prehajanju kmetij od Individualnega na kolektivno gospodarstvo.
ŠTEDNJA
V miši pokrajini sino imeli pred svelovno vojno dohro razvilo kreditno zadružništvo.
V Trstu* kakor ludi po večjih krajih tržaške okolice, po Krasu, cloriškem in Istri srno imeli kreditne zadruge ali brnitilnice in posojilnic11, ki so vršile zelo važno vlogo med našim narodom.
Gospodarsko stanje našega ljudstva, pred ustanovitvijo iu razvojem kreditnega zadružništva pri nas ni bilo ravno najbolje in prav to je dalo pobudo tedanjim zadružnikom, da so jeli ustanavljati zadruge po naši pokrajini. Ni pa bi! samo socialni ati gospodarski moment, ki je dovedel do raz-šjijetija, zadružništva, ampak predvsem narodnostni. Naše slovensko ljudstvo je bilo tudi takrat, še veliko bolj kot danes, narod kmetov in deltiveev, gospodarsko odvisnih od mestne, tujerodne gospode, ki je stremela po udobju in bogastvu in /.alo izkoriščata nezasčiieno hi neizobraženo delovno ljudstvo. V fKisetaio težkem gosjiodar skem položaju so so nahajali naši kmetje v bližini mest. posebno mali kmetje in po-iovičurji, inaaderjor.h. Sirjenje mesta Trsta je dovajalo do vedno ver ir proletarizu-<;ije okoličanov., do izpodrivanja našega življa ral oliale in potiskanja na podnožje okolhanskili hribov. Poleg p.ga je ludi asimilacija slovanskega življa zaskrbela tedanjo naso narodno zavedno hindigeneo, ki je začela podvzemuti ukrepe za zboljšanje tedanjega stanja.
raznih posvetovanjih so prišli ilo zaključka, da se mora lakoj nekaj podvzeti v obrambo interesov slovenskega ljudstva.
I edanje slabo narodno gospodarsko slanje je bilo posledica gospodarske razcepi je--posti, nevednosti in neizobraženosti ljudstva, zaradi tega, so se tedanji voditelji o-prijeli organizacije zadružništva in lo predvsem kreditnega zadružništva. Cilj je bil resiti našega človeka gospodarske in s tem politične zavisnosti od mestne tujerodne gospode. Predvsem je bilo treba doseči to, da bo nas vrl nar in kmetovalec odplačal svoje dolgove mestnim oderuhom in da se bo dala možnost našim obrtnikom in trgov, ceni, da se osamosvojijo in postavijo na
lastne noge.
Prva bratti:! n ion in posojilnica j bila osnovana v Skednju leta 188«. Pet tet po-zneje je ihto ustanovljeno obrtniško društvo v Iturkovljah, katerega namen je. bil nabavljati članom živjenjske potrebščine. 1887 pa Hranilno in posojilno društvo na Nabrežini.
Najvažnejša pa je tlita ustanovitev Tržaške posojilnice in hranilnice 1891 kakot tulli Kopenske hranilnice in posojilnice, ki sla Častno izvršita svojo misijo.
Naravno, da samo ustanovljenje omenjenih hranilnim in poisojitniie ne bi dovedlo do nobenega usiieha, da ni bilo ljudstvo Ulili duhovno nato, pri pravljeno. Tedanji pobornik!, so šli z živo delavnostjo na dòlo, denarja v hranilnice, začeti so borbo proti raasipavanju in pijančevanju s tem, da so
navezali ljudi na prosvetna društva ta so-de’ov.'ttije v raznih .gospodarskih organizacijah, ki .so rasile kot gobe pb dežju. Vlogo so po vseli lp a n i lineati vidno rasile m o-mogoča e dejanje posojil zadolženim kmetom, obrtnikom in inatim trgovcem, cla so se otresli raznih oderuhov, ki so htepeti po okoličanski zemlji. Ko so postajali »a« ljudje neodvisni, se je začela krepiti njih samozavest Kmelje niso nosili več šunke, klobas, najlepše kokoši in najbolšega sadja in grozdje me m gospodi, ki jih je prej. ko jim je najprej pobrala zastonj ati po smešni ceni najboljše pridelke, podita z ".i ibo'i zemlje. Mnogi od teh so se izgubili v mesiu, ostali so so pa odseljevati na skal-"••ila pobočja okrog mesta. Sedaj je začelo prodiranje v obratni smeri. Kmetje so jeli zopet osvajati svojo zemljo, ki Jim Jo je gospoda poprej pobrala. Posebno jasno se ji' io pokazalo v KoprSčink
Danes je pa zadeva štednji', drugačna. Danes ne bomo vodili izključne borbe naših ljudi i/. oderuških krempljev, marveč Slednja mora služiti Indi za zbiranje krožnega kapitala za naše zadruge. Naši zadružniki bi morali vsak večji znesek, IU Jim ni lutino potreben doma. vložiti v naše Hranilnice, ker bi na ta način dali ua razpolago našemu z.a.di aZnišvu večji obratni kapital ki bi dal možnost zadrugam, da bi cenejše in hilrejše nabavjale blago za po-iieim članov. Poleg tega hi se tako zadruge osamosvojile varuštva raznih špekulativnih denarnih zavodov. Ul bi za svojo pomoč pobrali ves dobiček in iz tega izvirajoče ugodnosti. Kroženje denarja, bi tudi sedanji videz pomanjkanja gotovine zmanjšal ter’bi poleg gmotno koristi tudi moralno vplival na ljudske mase. Zadruge bi v tem slučaju Pile zmožne dajati tudi v izjemnih slučajih kredite svojim članom, česar sedaj ne morejo; in so prisiljene Zatekali se k članom za predujme. Marsikatera pritožba bi odpadla, če bi zadruge razpolagale z zadostnim obratnim kapitalom, kapitalom, ker bi jim ta, ola jšal poslovanje.
Nase 111,, I -1,,, >. aioialo nul- mručill Iziskivati v denarnih zadevah po denarnih zavodih, predvsem hranilnic, kakor je m "bičaj mi Češkem in tudi v Sloveniji. Nakazala. plačila raznih računov itd: v<e lo bi s» moralo vršiti preko hranilnic ali tudi drugih zadrug, k a i bi dovedlo do povezanosti zadrug, do spoznanja, poglobitve deta, izpopolnitvi) zadružne organizacije in predvsem do "Višave elanom.
K štednji je treba vzgojiti tudi otroke, kar jim Im služilo tudi v poznejšem življenju. Kdor .se enkrat privadi Slednji denarja bo znal,Sredili tudi z drugimi rečmi. Slednja pa narn je nujno potrebna, ako hočemo čim prej zgradili in obnovili naše težko prizadeto gospodarstvo. 'Aa. torej držimo se našega pregovora, ki pravi: »Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača«
S. C-
Mo ptiifri ónezdiio...
Ptič pozna v enem letu skoraj bi rei-tri jasno ločena razdobja. Poletno oziroma jesensko golitev. potovanje v gorkejše kraje pozimi in spomladi čas vrnitve in gnezdenje. Najbolj natančno utegnemo spoznan ptiča, kadar gnezdi.
Že v februar; nani nekatere ptice naznanjajo, da so se v njih zganila spomlada eka čustva. Trdoživi sčinkovec, kj je neka. ko vztrajal pri na- vso zimo, s<> oglaša s kratko pesmico. Kos že poskuša svoje pomladile melodije, pa mu ne gre prav iz kiju. na. škorci so preletavajo. Prihiteli so iz daljne severne Afrike, iz Španije, Korzike. Sardinije in od drugod. V začetku marca se pokažejo prvi polis,ki škrjančki. 'Njihova pesmica je sprva tiha in nedoločna. Od dneva do dneva se veča število selilcev, poslancev spomladi Vsi imajo svatovsko ob. leko. Tam. kjer so bivali pozimi, so odvrgli staro ogoljeno perje in sedaj se sveti jo v najlepših barvah. Zelenje že boječe kuka iz zemlje in v jasnih donečih klicih odmeva napev drozga nad deževnim gozdom.
Tako se vračajo vsi. ki so nas jeseni v dežju in mrazu zapustili Človeku se zdi. da se je vrnil kos domovine Petje in žvr nje vse kakor lansko lei o. Nekako znani in domači se ti zdijo napevi in žvrgolenje. Lastovka obletava lansko gnezdo in ga o. gieduje, kako se je ohranilo čez zimo. Ali je to res lanskoletna lastovka? Res! Večj. notna se vračajo ptički v staro domovino in celo v stara gnezdišča. Morda ne vsi, večina pa prav gotovo. Za mnoge ptice,je to jasno in določno dokazano. Pritrdili so jim pri nas obročke na noge in drugo leto so se vrnili isti ptiči z istimi obročki k nam. Poskušali so tako z raznimi ptiči: s škorci,' lastovkami, belimi štorkljami, slavčki. Vsi obročkani ptiči so se vrnili v staro domovino mnogi celo v stara gnezdišča. Zavod za preiskavo ptičev v Ljubljani (Ornitološki zavod) je obročal ptiče ( lastovke, po. stolke ja druge), ki so se vračali 3.4 leta v isto gnezdo. Vračali so se paroma.
Taka zvestoba do domovine in do tovariša oz. tovarišice se zdi malo verjetna. V zimoviščih najbrž nista skupaj. V obeh ki sta zrastla pod približno enakimi razmerami se vzbudi ob istem času hrepenenje po" do. movini. In ko se vrneta in zopet srečata na istem mestu, se dogovorita za gnezdenje na istem mestu in v istem gnezdu kakor lansko leto.
Kako se vračajo selilci v naše kraje? Posamezniki prehitevajo druge tovariše včasih za 2.3 tedne in še več. Ptiči iz severnejših krajev se vračajo večinoma kasneje. Najprej se vrnejo samci, potem samice. Pot je bila dolga in treba se je odpočili. Zato se naši svetovni potniki ne oglašajo dosti, temveč si rajši iščejo kaj za v kljun. Treba se pripraviti na težave in užitke, ki jih čakajo v domovni. Treba si ho priboriti nevesto, da bosta skupaj gradila gnezdo in vzgajala mladiče. To je skrb, ki tare ubogega pevca. Bojeval se bo zanjo ali jo bo skušal pridobiti s plesom ali v plemeniti pevski tekmi.
Ptiča spoznaš po perju — pravi narodni pregovor, jaz bi pristavil »in po petju« V glasovih drugih živali iščemo zaman lepote. Ptičji glasovi pa so večinoma skladni in ■ne žalijo ušes. Tako prevzame človeka petje slavčka v pomladanskih večerih in nočeh. Prav spomladi se pevci razvnamejo in nam pojejo in žvrgolijo svoje najlepše melodije. To velja seveda le za pevce. Dnine vrste ptičev navadno nimajo tako melodičnih glasov; nekateri, na primer drozg, se oglašajo v jasnih odsekanih glasovih, kos pa veže glasove v milozvočen napev.
Vsi pevci nimajo lastnega za vrsto značilnega glasu. Tako ločimo originalne in oponošalca. Dobra oponašalca sta na primer rjavi srakoper in škorec. Malenkost mu je oponašati kateregakoli ptiča. Pri ptičih pevcih pojejo le samci, samice samo vabijo z neznatnimi glasovi. Mladi samci začno uriti svoj glas takoj, ko izletijo. Mlade slavčke sem slišal v gnezdu peti malo. preden so izleteli. Glas si gladi le počasi. Mladi slavčki vzeti iz gnezda, ne pojejo tako lepo kakor tisti, ki ji|i pustimo proste v naravi. V naravi pazj ptič nagonsko na petje svo. jih staršev in vrstnikov botj kakor na tuje.
To so dokazali naravoslovci s temle poskusom, Vzeli so. iz čararjevega gnezda jajčece in ga položili v bližnje, drozgovo gnez. do. Ko so vzleteli mladiči/ ■obeh zaleg se je mladi carar preselil k pravim‘staršem. Klici starih so mladiča privabili Deduje fc navadno le muzikalni talent, nekateri sn dobri pevci, drugi se mučijo in trudijo s slabimi napevi.
Vsak samec si izbere določen kraj, kjer kasneje znaša za gnezdo. Odtod ptsvabi k sebi samico nevesto. Pesem pa' ima ludi drug pomen vic mesto je mo'er.c. varuj se da ne boš posegel v moje pravice! Tako doni bojni klic in svoje lastninske pravice brani z vso vročekrvnostjo. Vsak močan dražljaj vzbudi v ptiču pevsko strast. Na žalost poje, na veselje prav tako. Kakor spoznaš Primorca. Štajerca ali Gorenjca po naglasu, odkod je doma, tako spozna pravi ptičar že po glasu odkod je ta ah oni ptič. Tudi ptiči imajo svoja narečja, kakor mi.
Razen petja poznamo pri ptičih še vabil-ne in svarilne glasove, pa tudi druge, ki iz. zražajo z njimi svoja čustva, Z vabilnimi klici se vabijo med seboj. Svarilne glasove razumejo tudi druge živali. Kolikokrat je
šoja pokvarila lovcu lov. Lovec se previdno plazi in že vidi 'srnjaka zadetega. Naenkrat ga zapazi ostro oko gozdnega policista, svarilen signal ostro zahrešči in srnjak že hiti skokoma v goščavo. Ne samo šoja, tudi drugi ptiči radi svarijo.
Za nas je čas plesanja in veseljačenja v pustu, pri ptičih se začne šele v postu. Raz. ni ptičj plešejo in imajo svoja plesišča, n. pr. ruševci, štorklje, razni južni ptiči itd. Pri ujedah so v času svatovanja v navadi talne igre in umelnije.
Po tem veselem in razigranem času pridejo nad male pevce resne skrbi in resnejši časi. Treba je graditi gnezdo, skrbeti z mladiče, čistiti jih. braniti.
Ptiči niso samo dob. ^ojevniki, glasbeni, ki in plesalci, temveč tudi dobri stavbeniki in arhitekti. Škrjanec gnezdi na tleh. pen ca v grmovju, ščinkovci na drevesih in v grmovju, vse vrste vranjega rodu visoko na dteVju naše ujede v vrhovih iglastih in listnatih dreves, povodni ptiči na yodi ali v n’cčvirjii. Mnogokrat smo presenečeni, da si ptič ni izbral primernejšega kraja. Včasih pa se nam zdi tako skrito, da ga vidimo šele jeseni, ko se listje osuje. Tiho in skrivaj gradijo naši mojstri. Večina jih tako' opusti delo. če Čutijo, da jih kdo opazuje. Nekateri gradijo dva ali tri dni, dr tgi se muč:jo z gnezdom tedne.
Prepelice in jerebice ter poljski škrjančki st ne belijo, perja'preveč s tem vprašanje m Okrogla jamica, ki jo za silo posteljejo z dlakam; ali suho travo in opravljeno je Taka gnezda je težko najti. K največjim mojstiom moramo prištevati našega ščin. kavčka in liščka, pa tudi drozga. Že zgodaj spomladi začne samiea graditi, tesno ob deblu starega kostanja, hruške aii jablane, v debeli rogovili, enkrat više, drugič niže. Trga ruše mahov, s tal pobira peresa, lase. dlake, majhne koreninice in vse skupaj stke v trdno, celoto. Lišaji in mahovi, s katerim' obloži gnezdo, da ga skrijejo tako. da ga težko opaziš. Tudi kobilarji so pravi tkalski umetniki. Visoko v rogovilah bukev, hrasta in drugih dreves splete gnezdo, viseče kakor zibelka, da se mladiči gugajo v njem ob najmanjšem vetrcu..	.
Znano je gnezdo drozga. Samica nanese bilk, ki jih splete v tenko mrežico med vejevjem nizkih ali listnatih dreves. Na lo mrežico'postavi plast lišajev, mahov in koreninic ter jih trdno preplete ž mrežico. Na to 4.5 cm visoko podlago zgradi do 10 cm visoko steno mahov, resja, slame in drugih snovi, šele tedaj izdela notranjost. Ob tem času izločajo samičine slinavke mnogo lepljive sline.5 s katero prileplja posamezne koščke gline in gnezdo s tem popolnoma oblepijo in kasneje izgladijo. Ptičem vedno bolj primatljkuje stanovanj. Grmovje trebijo, gozdove sekajo. To je za ptičji ; rod smrt.
Kadar je gnezdo končano, začne leči jajčka, vsak dan po enega. Število jajc je različno. Ujede imajo enega do tri, majhne
piice pevke stiri ao enajst. Valijo 12.14 dni. Ženin ali mož mora prinašati hrane, samica pa leži na jajcih, le včasih se izmenjata, kadar mora samica ven. Mnogi ptiči so pri tem zelo občutljivi. Će jih preženemo, se ne vrnejo na gnezdo Zato moramo v tem času gnezdilce pustiti v miru.
Vsi ptiči valijo potrpežljivo in z ljubeznijo. Samo eno izjemo poznamo — kukavico, Ta podtika jajčeca v gnezda tujih ptičev, Pogorelcev, taščic, rjavih srakoperjev itd. Kako je prišlo do te nekam nerazumljive »malomarnosti«? Nekatere vrste kukavic le. žejo jajca v skupno gnezdo. Tako je delala prvotno tudi naša kukavica. Mnoge med njimi so se (ako odvadile valenja. S tem pa še ni vse razloženo. Kukavica leže v gnez. da raznih ptičev, ki jih je kakih štirideset vrst. Neverjetno je, kako dobro se ujema kukavičje jajce v gnezdn gostitelja. Le v malo primerih se jajčeca ne ujemajo, kakor n. pr. pri palčkih.
Nehote se spomnimo pri kukavičjem vprašanju na barvo jajc. Kako. da so jajca večine ptičev tako lepo barvana in pisana? Kakor lepi pirhi se nam zdijo. Barvila za barvanje jajčne lupine krožijo po krvi, se zbirajo v stenah jajcevodov na določenih mestih, kjer mora jajce mimo. Vzorec je torej žo v jaice-vodnih stenah in se le vtisne na jajčece. Večina jajčec se tako ujema z okolico, da jih ne opazimo.
Mladiči v gnezdu kmalu odvržejo lupino in grdo golo in navadno vlažno bitje leži v gnezdu. Nekateri mladiči so že ob rojstvu pokriti z mahovinastim puhom iu jim pravimo puhove. Ti začnejo takoi letati okoli ali tekati in si iščejo hrane. Goliče pa morajo pitati včasih zelo dolgo. Lačne kljune odpirajo kar naprej.
Še prej so grozile gnezdu razne nevarno, sti. zdaj se pa nevarnosti podvojijo. Mladiči se neprestano oglašajo in izdajajo tako gnezdo.
Starši jih skušajo pomiriti s svarilnimi glasovi. kar se večinoma posreči.
Manjši ptiči so godni že 12.-15. dan po rojstvu. Mnogi, zlasti večji, pa rabijo tedne in mesece. Kadar postanejo mladiči samostojni, jih stari prepuste samim sebi
Dopolnjevalka
NA-------------cvetica,
— NA-----------nrav
-----NA — — sadež
--------NA — ptica,
--------— NA ljubkost.
Namesto črtic postavi črke: A A ABC D L G I I .1 .1 L L M N Ib S T Z.
Slovenska poročila vsak dan ob 7.15, 12.45, 20.00, 23.10 — Objava sporeda ob 7.10
Nedelja, 12. 5. — 12.15 Verski govor =»
12.30	Kmetijsko predavanje — 14.40 Otroška oddaja: sodeluje otroški zbor iz Skednja — 19 Zbor iz Dornberga pod vodstvom diri, genta Hareja Zorka — 19.20 Predavanje o telesni vzgoji: »Načrt dela za telovadbo za prihodnje štiri mesece — 19,30 Slovanska simfonična glasba.
Ponedeljek, 13. 5. — 12.30 Poljudno znanstveno predavanje — 19 Ženska ura — 19.20 Slovenske narodne pesmi — 19.30 XXV. ljudska glasbena ura: Italijanska novejša glasba.
Torek, 14. 5. — 12.30 Prosvetno predavanje — 19 Mladinska ura — 19.20 Obvestila svojcem — 19.30 Oddaja odreda J. A.
Sreda, 15. 5. — 12.30 Zdravniško predavanje — 19 Pevski koncert sopranistke Ksenije Viđali in tenorja Rudolfa Francia —1
19.30	Con li ere: Aimf-e. iarra v troll dejanjih.
Četrtek, IG. 5. — 12.30 Predavanje o tisku — 19 Pevski koncert sopranistke Karle Sle-han — 1915 Jože Pahor: Slovenščina za Slovence — 19.30 Vaški sekstet pod vodstvom dirigenta Dušana Prevorška.
Petek, 17. 5. — 12.30 Politični pregled = 19 Zbor iz Sv Ivana nod vodstvom dirigenta Venturini'a — 19.30 ObvestMn svojcem — 19 <0 -Poliške ednsbn na ploščnlj
Sobota. IS 5. — 12.30 Predavanje o kulturnih aktualnostih 19 Pestra glasba —
19.30	Oddaja za konec tedna: Izlet v Devin.
Berednica
Jz zlogov: bra, ca, fo, de, e, fekt, ja, ka, me, na, na, o, nič, pie, puh, sen; sli, slo, ta, te, tor, ve, žli sestavi besede z naslednjimi pomeni: 1 soteska. 2. jedilno orodje, 3. čolnarsko orodje. 4, podoba, 5. rod. 0. o-šabnost, 7. učinek. 8. pol jedelsko orodje, 9. pregrinjalo, 10. slikarska potrebščina, 11. sladica. V vsaki teh besed zamenutj začetnico z novo črko. tako da dobiš druge besede. Začetnice novih besed naj tvorijo ime evropske države.
TO RTA
Velikonočni prazniki so, a Tonetu je dol-čas. Svojcev nima, le nekaj dobrih znancev, od katerih pa tudi ne more pričakovati, da •bi ga vabili za 'praznike Na stanovanju je vse v neredu: gospodinja je organizirala četrtletno temeljito čiščenje njegove sobe. V takih primerih so pajki in Tone največji reveži v lej tuši. Kam bi se dejal, kam bi Je dejal? Ko bi «ga hotel kdo povabiti!
, Tone se ustavi pred slaščičarno kot ukopan. Obšla ga je sijajna misel.
Stopil je v slaščičarno in vprašal, ali mu lahko napravijo majhno srčkano torto
»Se-e.in. gospod! Z veseljem vam radi ustrežemc. Mi naj bo čokoladna ali pa...«
»Čokoladna čokoladna...«
»Dobro. Kako velika?«
. »Tako nekako , kot tista tamle.«
»Izvrstno. Čez dve uri jo lahko dobite.« ; »Prav; Nasvidenje.«
Natanko čez dve urj se Tone vrije in .slaščičar mu prinese lepo majhno čokoladno torto,
»Želite še kaj?«
»Ampak, prosim, če bi to torto malo, o. krasili,«
»Zakaj pa ne? Izvolite povedati, kako želite!«	' ■
»Recimo, če bi okrog torte napravili belo vijugasto črto ali dve.«
»Kakor želite. V četrt ure bo izvršeno.«
Tone se vrne' čez četrt • ure in ogleduje svojo tòrto z dvenia belima vijugastima črtama okoli in okoli. Torta je kar srčkana videti. samo...
»Prosim, ali bi znali napraviti tudi kakšen napis?«
•	»Kakšen napis naj denemo?«
•	»Recimo, recimo ..	-
»Morda kakšno ime ali pa ."'moji-dragi’.«
»Ne. Veste kaj, napišite na< torto:: .'Vesele velikonočne praznike’«
»Dobro! Toda, oprostite, veliko naročil imamo, zato bo treba nekoliko počakati.«
»Nič ne de. Čez čas se vrnem.«
»Kakor izvolite.«
V pol ure mi bodo gotovo še to napravili, si misli Tone, ko se sprehaja po parku.
»Sedaj boste prav gotovo zadovoljni«, pravi slaščičar, ko mu ; zopet prinese torto. »Poglejte, kako krasna je.«
»Res je lepa. Ali žele! bi, ree.mo, okoli ob teh vijugah takole, ob vsaki vijugi po eno češnjo, čisto drobno češnjo.«
»Tudi v tem lahko ustrežemo, če ravno želite. Škoda le, da niste tega že takoj skraja naročili ker imamo silno veliko dela. .Kar je v naši moči Vam radi napravimo. V nekaj minutah bo gotovo. Izvolite počakati?«
»Da. Počakal bom.«
čez pet minut prinese slaščičar torto na papirnatem podstavku in jo hoče zaviti.
. »Kako silno lepo bi bilo, če bi bil ob vsaki češnji majhen zel-n listič,«
»Oprostite, imamo toliko naročil, da skoraj ne utegnemo. Zakaj spočetka niste vsega natančno naročili?«.
Tone je nekoliko v zadregi.
»Naj bo Se bomo potrudili, da va popolnoma zadovoljimo Trenutek, »prosim!«
Tone čaka in v kratkem je pred njim srčkana čokoladna torta z .napisom 'Za velikonočne praznike’, z dvema vijugastima belima črtama ob robu, ob vsakem zavoju vijuge krvavordeča češnja, ob vsaki češnji jzélen listič. Pred tako torto pač nobena priti, cesa ne- bi mogla vihati nosu.
»Aii veste kaj bi se lepo podalo tej torti?« pravi Tone. »Tu pod napis bi lepo pri-stojal majhen bel zajček iz sladkorja.«
»Morda. Boste že oprostili, toda preoblo. ženi smo z delom, zato res ne’utegnemo. Saj veste, prazniki...«
»Naj bo. Pa ni treba,«,
»Kam želite, naj jo pošljemo?«
»Nikamor, jo bom kar iu {iojedel.«
Odgovarja dr. MIRKO KORŠIČ.— Založba Primorskega dnevnika, Trat.