Ce smo novo leto pričakali v skoraj spomladanskem vremenu, je zadnji dan praznikov nastopila prava polarna zima, saj so se temperature ponekod na Gorenjskem spustile tudi do 20 stopinj pod ničlo. Mraz je izpraznil tudi kranjsko tržnico, saj sta v sredo dopoldne vztrajali le dve branjevki, medtem ko kupcev skoraj ni bilo. — Foto.F. Perdan Leto XXXII. Številka 1 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka i« Tržič — Izdaja Časopisno podjetje <3la8 Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 5. 1. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Želje vseh Jugoslovanov Predsednik Tito je novo leto dočakal na Brionih — V imenu vseh Jugoslovanov mu je nazdravil Fadil Hoxha — V odgovoru je Tito dejal, da je za nami plodno leto, pred nami pa vrsta nalog pri gradnji socializma Predsednik republike Josip Broz-Tito je novoletno noč preživel na Brionih v krogu večjega števila vodilnih funkcionarjev iz federacije, republik in pokrajin. S predsednikom Titom so bili v hotelu Neptun Fadil Hoxha, Vladimir Bakarič, Cvijetin Mijatovič, Petar Stambolič, Vidoje Žarko vič, Dra-goslav Marković, Veselin Djuranovič, Branko Mikulič, Stane t&olanc, Todo Kurtovič, Mika Špiljak, Sergej Kraigher, Nikola Ljubičić, Vida Tomšič, Lidija Šentjurc, akademika Anton Av-guštinčič in Božidar Jakac, prof. France Novak in drugi. Predsedniku Titu so za novo leto najprej čestitali njegovi Najbližji sodelavci, v imenu vseh pa mu je nazdravil na dolgo življenje in zdravje podpredsednik predsedstva Jugoslavije J^adil Hoxha. Med drugim je dejal: »To so tudi želje vseh 22 milijonov Jugoslovanov, ki vas od srca ljubijo in spoštujejo. Vedno smo vam pripravljeni slediti po poti, po kateri ste nas vodili in nas vodite k vse boljšemu in srečnejšemu življenju. Vsi narodi so vam vedno hvaležni za tisto, kar ste storili ne le pri graditvi socializma in samoupravljanja v Jugoslaviji, temveč tudi za uveljavitev naše države v svetu.« V odgovoru na zdravico Fadila Hoxhe je predsednik Republike Tito poudaril, da je bilo leto, ki je pravkar minilo, izredno plodno. Bilo je veliko konferenc, kongresov in na vseh teh velikih srečanjih naših ljudi je bilo čutiti enotnost, ki prežema vse narode in narodnosti Jugoslavije. V nadaljevanju Je predsednik Tito spregovoril tudi o vprašanjih gibanja Neuvrščenih in pripravah na letošnjo konferenco na vrhu, ki bo V Havani. Zlasti je opozoril na veliko vlogo, ki jo imajo Neuvrščene dežele v združenih narodih. Ko je govoril o letošnjem letu, je dejal, da moramo še naprej delati v korist naših narodov, njihove enotnosti in nadaljnje graditve socializma. Prizadevati si je potrebno za nadaljnji dvig standarda naših ljudi in za reševanje problemov, ki se pojavljajo. To je med drugim tudi vprašanje b-ezposelnosti, ki se V nekaterih aelih države še poraja. Moramo pa biti nekoliko Skromnejši v trošenju, da bi naša država brez večjih težav Napredovala pri gradnji socializma. »Prepričan sem,« je dejal predsednik Tito, »da bo Jugoslavija svojim samoupravnim sistemom, z enotnostjo delovnih ljudi in občanov naše večnarodnostne skupnosti dosegala vse Večje in boljše rezultate na vseh področjih. S to mislijo želim vsem delovnim ljudem Jugoslavije veliko Uspehov v letu 1979.« &REZJE — Pred novim letom na naši magistralni cesti %l*s%nice- Ljubljana ni bilo malo prometnih nesreč zaradi poledice. Nesreče so se zgodile zaradi neprevidne in prehitre vožnje pa tudi ■tato ker cestišče večkrat ni bilo primerno posuto. Tako je nekaj dni ared novim letom na Brezjah zdrsnil s ceste tudi tovornjak in se prevrnil na bok. Nastala je le materialna škoda. - Foto: D. Sedej Nov otroški vrtec Kranjska gora — Predšolski otroci iz Kranjske gore in okolice so imeli doslej varstvo le v otroškem vrtcu, ki gostuje pod streho kranjskogorske osnovne šole. Ker tod ni bilo dovolj prostora za vse, so se Kranjskogorci odločili za izgradnjo novega vrtca. Tako so tik pred novoletnimi prazniki svečano odprli otroški vrtec v kranjskogorskem blokovskem naselju Bezje. To pridobitev, ki je najdragocenejše darilo za otroke in starše, so krajani dosegli s skupnimi močmi in pomočjo širše družbene skupnosti. Denar za odkup stanovanja v bloku, kjer so uredili vrtec, pa nabavo dela opreme je zagotovila skupnost otroškega varstva občine Jesenice, nekaj sredstev so prispevali kranjskogorska krajevna skupnost in osnovna šola ter delovne organizacije, v katerih delajo starši otrok, ki imajo varstvo v novem vrtcu, okrog 10 milijonov starih dinarjev pa so zbrali prebivalci Kranjske gore, Martuljka in Podkorena, s samoprispevkom. -Celotna naložba je veljala okrog 110 starih milijonov, kraiani Da so za dokončno ureditev prostorov žrtvovali tudi prek 200 ur prostovoljnega dela. V novem kranjskogorskem vrtcu je od začetka letošnjega januarja dalje v varstvu 40 otrok od tretjega do sedmega leta starosti. Dva oddelka otrok bosta ostala še naprej v starem vrtcu. Tako je vprašanje varstva predšolskih otrok iz Kranjske gore in okoliških krajev zdaj zadovoljivo rešeno. S. SAJE Ob mednarodnem letu otroka Na svetu je danes poldrugo milijardo otrok, od katerih jih 650 milijonov nima možnosti, da bodo dočakali zrelo življenjsko dobo. Zakaj? Samo v deželah tretjega sveta strada okoli 460 milijonov ljudi, 40 odstotkov od njih je otrok, več kot milijarda ljudi pa je v teh deželah podhranjenih. Po ugotovitvah mednarodne organizacije za delo ILO na svetu dela 52 milijonov otrok pod 15 let, pretežno v deželah južne in vzhodne Azije, v Afriki in Latinski Ameriki, nekateri že od 7. leta naprej. Tričetrt vseh otrok nima zdravstvenega varstva, približno toliko pa je tudi nepismenih. Z resolucijo 31. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov 21. decembra 1976 je bilo letošnje leto proglašeno za mednarodno leto otroka. Ob tej priložnosti bodo tudi proslave 20-Jetnice razglasitve deklaracije o pravicah otrok. Kako veli-častnejše mednarodno zasedanje sicer ni predvideno, ampak so vsi napori in sredstva usmerjeni v akcije, s katerimi bodo pomagali najbolj ogroženim otrokom po svetu. V UNICEF predvidevajo, da se bo v tem letu v skladu za pomoč otrokom sveta zbralo okoli 20 milijonov dolarjev. Razen prispevkov vlad posameznih dežel in OZN so že najavljene številne prireditve, ki bodo dobiček namenile otrokom. Ob mednarodnem letu otroka je generalni sekretar OZN Kurt Waldheim v svoji poslanici med drugim dejal, da mora biti svet, v katerem danes odraščajo otroci, svet, v katerem naj bi se nacionalna bogastva izkoriščala pravično in modro, v katerem ne bi bilo vojn in spopadov in v katerem bi prevladovalo mednarodno sodelovanje in upi za mir. Praznovanju mednarodnega leta otroka se pridružuje tudi Jugoslavija. Težišče naše aktivnosti bo usmerjeno predvsem v uresničevanje že ustaljenih družbenih stališč in samoupravnih odločitev o izboljšanju položaja otroka zlasti v krajevnih skupnostih in občinah. Gorenjska po praznikih Srečen izid novoletnih praznikov — Praznični weekend brez resnejših nesreč — Vreme ponaga-jalo komunalcem — Dva letošnja prvorojenca v jeseniški in kranjski porodnišnici Po burni silvestrski noči, preživeti bodisi doma bodisi v najbolj luksuznih hotelih v Kranjski gori ali na Bledu, smo se soočili s hladnim, zaspanim in nič kaj veselim novoletnim jutrom, ko smo lahko napravili bolj ali manj uspešen obračun s preteklim letom in s prazničnimi dnevi. Nič dobrega sluteč smo zavrteli številko stalne službe, gasilcev, reševalcev. Cestnega podjetja in se pozanimali, kako živahna je bila njihova najbolj nora noč v letu. ('prav so jo tudi tokrat preživeli v delovnem napetem razpoloženju, njihove dobre volje ni prekinila nobena resnejša prometna nesreča, niti požar ali kako drugo neprijetno presenečenje. Se tistim cestnim nezgo- piccadilh -piccadill} - piccadilh - piccadilh - piccadilh - piccadill} - Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke dam. ki so se za tako divjo noč presenetljivo srečno iztekle, je botrovalo morda le nekoliko preveč maliga-nov v krvi, novoletna naglica, predvsem pa spremenjene cestne razmere. Tudi s pretepi, ki navadno sledijo nočnemu veseljačenju. je bilo delavcem UJV letos prizanešeno Tudi reševalci so povedali, da so imeli pred nastopom praznikov dosti več dela kot med njimi. Gasilci niso gasili požarov, pač pa so zaposlili svoje moči pri manjših novoletnih nezgodah kot je preplavljena cesta ali avtomobil v obcestnem jarku. Se najbolj so jo letošnji prazniki zagodli Cestnemu podjetju in komunali. Brozga na cestah se je prvi večer novega leta spremenila v led. živo srebro na barometru je padlo krepko pod ničlo, komunalci pa niso mogli takoj reagirati na hitre spremembe. Troti nizkim temperaturam^ ki gladijo ceste, tokrat ne pomagajo nobene zaloge soli in nobeno posipanje. Poklicali smo tudi obe gorenjski porodnišnici, kranjsko in jeseniško in se pozanimali za letošnja rojstva. V Kranju smo zabeležili dvoje novorojenčkov. V pustem krmežljavem novoletnem jutru je glasno naznanil svoj prihod drugorojenec Marije Cevke, triindvajset'«'!"«' mamice iz Sidraža pod Krvavcem, šele pozno popoldne je absolutnemu prvencu sledila deklica. Na Jesenicah je prva rodila Slavica Marjanae. prav tako dečka. Kranjska mamica se ob novorojenčku srečno smehlja: »Pred dvema letoma sem prvič rodila, prav tako dečka in tudi med prazniki. V bolnišnico me je pripeljal mož prav na silvestrovo. sinko pa se je rodil zjutraj ob pol sedmih.« Marija je zaposlena v Kamniku, srečni očka novoletnega prvorojenca pa pri RTC Krvavec. Čeprav novega Nadaljevanje na IS. str. NAROČNIK piccadilh - piccadilh - piccadilh' ~ piccadilh - jpccadilh - piccadill} -» Darilo za Tita Uredništvo založniškega oddelka ČZP Forum in Združenje kolekcionarjev Jugoslavije sta ob novem letu izdala majhno knjižico, katere naslov in besedilo je izraženo v stavku »Srečno novo leto tovariš Tito«. Knjižica je natisnjena v 15 jezikih, torej v jezikih vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, v esperantu, angleščini, francoščini, španščini, nemščini, ruščini in še nekaterih drugih jezikih. Prvi primerek knjižice, katere velikost je 4x4 cm, so izročili predsedniku Titu kot novoletno darilo. Potrjeno soglasje Usklajevanje besedila gospodarske resolucije za leto 1979 je še enkrat potrdilo vse prednosti jugoslovanskega delegatskega in skupščinskega sistema, predvsem načela celovitega soglasja pri sprejemanju tako pomembnih planskih dokumentov, kot je resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana za letos. Odbor zbora republik in pokrajin za družbeni plan in razvojno politiko, ki je opravil največji del dela pri usklajevanju, je imel enotno politično-ekonomsko stališče. Vse republike in pokrajine so se nedvoumno izjasnile za politiko gospodarske stabilizacije in dinamično gospodarsko rast. To sicer ne rešuje vseh problemov in tudi ne družbene odgovornosti, vsebuje pa usklajevanje odnosov v proizvodnji, dinamično gospodarsko rast, realen obseg naložb, izboljšanje mednarodnega gospodarskega položaja države in podobno. SejaCKZKS Seja predsedstva CK ZKS, ki je bila v sredo, je bila zadnja priprava na sejo centralnega komiteja, ki bo v ponedeljek, 8. januarja. Osrednja tema razprave — uvodno poročilo bo imel član predsedstva CK ZKS Lojze Briški -bo organiziranost zveze komunistov in njen razvoj. Spregovorili bodo predvsem o vlogi osnovnih organizacij ZK, ki morajo krepiti odločujoč položaj delovnega človeka v temeljni organizaciji, o občinskih konferencah kot političnih vodstvih in občinskih komitejih kot politično-izvršilnih organih. Dinar v letu 1978 Če primerjamo srednje tečaje dinarja do tujih denarjev po tečajih Narodne banke Jugoslavije, vidimo, da se je lani domača cena dinarja v primerjavi z nemško marko znižala za 15,1 odstotka. To je več kot kdajkoli v zadnjih nekaj letih. Tako se je leta 1974 marka podražila za 172 odstotka, leta 1975 za 1,1 odstotka, 1976 za 10,4 odstotka in leta 1977 za 15,1 odstotka. Nasprotno pa se uradna jugoslovanska cena dolarja ni pretirano dvignila, ker je dolar v primerjavi do drugih krepkih valut močno padel. Lani se je namreč podražil komaj za 0,9 odstotka, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Manjši uvoz Jugoslovanske delovne organizacije so izvozile lani za 101 milijardo in 575 milijonov dinarjev blaga, kar je šest odstotkov več kot leto prej, vendar je izvozna rast dosegla komaj polovico planirane. V tujini pa smo kupili za 179 milijard in 843 milijonov dinarjev blaga, kar je dva odstotka več kot leto prej, vendar manj kot je bilo planirano. KRANJ — Skupščine gorenjskih občin so v dneh pred novim letom izvolile predsednika in sodnike Temeljnega sodišča v Kranju in imenovale javnega tožilca in namestnika temeljnega javnega tožilstva v Kranju. Svečano so zaprisegli, z izvolitvijo in imenovanjem pa je bilo dano priznanje njihovemu delu ter izraženo zaupanje k njihovi pripravljenosti, da se vključijo v prizadevanja za uveljavljanje sodne funkcije v sistemu socialističnega samoupravljanja. Predsednik temeljnega sodišča v Kranju je diplomirani pravnik Franc Korošec-Dane, javni tožilec temeljnega javnega tožilstva v Kranju pa je diplomirani pravnik Dušan Rihtaršič. — Foto: J. Zaplotnik Študij novinarstva — več povezovanja s prakso Glede kvalitete študija novinarstva na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo je tako med študenti kot tudi med delovnimi organizacijami, ki jih zaposlujejo po zaključeni diplomi, vedno dovolj pripomb. Čeprav že v 3. letniku, študentje še vedno ne poznajo praktičnega dela, saj so le štipendisti nekoliko bolj povezani s svojimi uredništvi. Fakulteta izobražuje ka-kadre, ki naj bi s svojo široko razgledanostjo in strokovnostjo obogatili delo množičnih medijev. Toda delovne organizacije za diplomante novinarstva ne kažejo posebnega zanimanja; raje kot »univerzalno neznalico« — kakor so radi skeptični do novinarjeve vsestranske razgledanosti — na delovno mesto novinarja postavijo pravnika, ekonomista ali katerega koli manj vprašljivega strokovnjaka. Sama novinarska katedra si doslej tudi še ni prizadevala, da bi tako stanje presegla, saj se ni niti enkrat sestala s svojimi uporabniki. V začetku letošnjega študijskega leta pa so se študentje 3. letnika odločili s pomočjo svojih predavateljev rešiti te probleme. Kritično so ocenili sociološke in politološke predmete, ki so predavani na abstraktni akademski višini, namesto, da bi se vsebinsko bolj povezovali z družbeno stvarnostjo. Se večji pa je problem praktičnih novinarskih izkušenj, ki bi si jih želeli pridobiti vzporedno s študijem teoretičnega. Predlagali so, naj bi seminarske vaje potekale v uredništvih časopisov, kjer bi se družno z izkušenimi novinarji izurili v pisanju. Manjše ljubljanske redakcije — Ljubljanski dnevnik. Komunist, Kmečki glas — ki po mnenju predavateljev najbolj ustrezajo temu cilju, so se predlogu odzvale in decembra že sprejele študente na delo. Po doseženih prvih uspehih študentje kujejo nove načrte; organizirati nameravajo strojepisni tečaj, ko bodo dostopna večja finančna sredstva, tudi fotografski tečaj, nameravajo pa si ogledati tudi druga časopisna uredništva in radijske hiše. Študentje so pokazali veliko zanimanje za sodobna dogajanja v svetu, posebno še za manjšinsko Darujmo kri Medtem ko velika krvodajalska akcija v kranjski občini poteka prav zdaj in bo končana v torek in sredo, se pripravljajo nanjo tudi v Škofji Loki. Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije 11. in 12. januarja, saj je dajanje krvi odraz človečnosti, kri pa nenadomestljivo zdravilo. problematiko in položaj Slovencev v tujejezičnem območju. Spričo narave svojega študija pa se najbolj zanimajo za delovanje sredstev javnega obveščanja v teh sredinah. Sedemnajst študentov novinarske smeri je v petek, 15. decembra, obiskalo redakciji Primorskega dnevnika v Trstu in Radia v Kopru. Po prijaznem sprejemu tržaških rojakov so si s predstavniki Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria (ustanovljena je bila pred tremi leti) ogledali tiskarno, ki pa zaradi tradicionalne vsakoletne stavke ni obratovala. Potem so za okroglo mizo razpravljali o pomenu tega zamejskega dnevnika, o njegovi vlogi pri krepitvi narodne zavesti Slovencev ter o njegovem položaju v italijanski demokraciji. D. Z. Dinar za napredek TRŽIČ - Od novega leta naprej bodo v tržiški občini razen prispevka od uporabe stavbnega zemljišča zbirali še dinar od kvadratnega metra poslovnega prostora. Vsako leto se bo na ta način nateklo približno 1,500.000 dinarjev, ki jih bodo namensko uporabili za izgradnjo infrastrukturnih objektov v industrijski coni. Pobuda za tak način zbiranja denarja za hitrejši razvoj industrijske cone v Tržiču ni nova. O njej so razpravljali že na spomladanski seji zborov skupščine občine, vendar pa tedaj ni naletela na ugoden odmev, češ saj plačujemo že prispevek od uporabe stavbnega zemljišča. Pred novim letom je bil predlog ponovno na dnevnem redu skupščine. Tudi tokrat ni šlo gladko. Upirala se je delegacija Bombažne predilnice in tkalnice, ki menda nima nikakršnega zanimanja za izgradnjo industrijske cone niti za novo vpadnico in križišče pri Zlitu in pri vhodu v tovarno, saj je docela zadovoljna s tem, kar ima zdaj. Vendar; kam bi prišli, če bi predstavniki vseh delovnih organizacij tako menili? Napredek je namreč mogoč le s precejšnjimi žrtvovanji in napori vseh. Sicer bo pa industrijska cona skupaj z novimi križišči in cestami koristila »najbrž« vsem delovnim ljudem in občanom, ne samo tistim, ki se bodo tjakaj preselili. In — nikoli se ne ve — morda bodo nekoč tam tudi prostori BPT, če bo seveda znala najti izhod iz »večnih težav tekstilne industrije«. H. Jelovčan KRANJ V torek, 26. decembra, se je na zadnji letošnji seji sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine in razpravljal o predlogu odloka o grbu kranjske bočine in o odloku o prispevku uporabnikov za gradnjo komunalnih objektov in naprav. Govora je bilo o delovnem času v organizacijah združenoga dela, delovnih skupnostih in organih posebnega pomena in o ustanovitvi Gorenjske obrtne zadruge. Konferenca ZKS Kranj je sklenila na predlog komiteja prispevati za dograditev objekta politične šole Josip Broz-7Tito v Kumrovcu 400.000 dinarjev iz skupnih sredstev pobrane članarine. Denar bo nakazan v štirih obrokih na poseben račun. To pa ne pomeni, da posamezniki ali organizacije ne morejo tudi prispevati sredstev za ta namen. Dograditev bo veljala 145 milijonov dinarjev, od tega bo zbrala Slovenija približno 9,5 milijona dinarjev. jk Svet v tem tednu Kampučija krvavi Spopadi med Vietnamom in Kampučijo, ki je terjala posredovanje OZN, so prerasli v vojno — Umirjeno v Iranu in Turčiji — Kuba proslavila 20. obletnico obstoja — Španija bo volila — Alžirija pred pomembno odločitvijo BANGKOK — Srečni in optimistični smo zadnje dni starega in prve dni novega leta 1979 prisluhnili besedam državnikov, da bo mlado leto prineslo človeštvu več miru in manj trpljenja ter prelivanja krvi. Vendar že prvi dnevi leta 1979 kažejo, da povsod temu ne bo tako in da bo v marsikaterem delu sveta, ki je lani prvič odštelo za orožje nad 400 milijard dolarjev, puška zamenjala srečo. To v prvem tednu novega leta še posebej velja za Kampučijo in za Iran ter deloma tudi za Turčijo. Kaže, da bo letos jugovzhodna Azija v središču pozornosti. Spor med Vietnamom in Kampučijo, neuvrščenima in socialističnima sosedoma, med katerima je meje postavil kolonializem in jih nobena od držav še ni potrdila, čeprav sta se skupno borili zoper kolonialiste, se je v dobrem letu razširil od občasnih spopadov do vojne. Vietnamskokampučijski spor se bo zanesljivo našel v Organizaciji združenih narodov, saj je Kampučija • že uradno zaprosila varnostni svet, naj Vietnam obsodi in prepreči, da bi še naprej dobival pomoč. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov K u rt Waldheim, ki je na obisku v Mehiki, (tu je med drugim še posebno ugodno ocenil sporazuma med Kitajsko in Združenimi državami Amerike in med Kitajsko in Japonsko), je potrdil zahtevo Kampučije. Kakršnakoli končna sodba o sporu med Vietnamom in Kampučijo je za zdaj še nemogoča. Spopadi skrivajo toliko zagonetnosti. Kampučija, Združene države in Kitajska menijo, da je edini agresor Vietnam ob pomoči Sovjetske zveze in drugih članic Varšavskega sporazuma. Vietnam pa trdi, da ne gre za agresijo Vietnama na Kampučijo (po nekaterih vesteh je v vietnamskih rokah že petina kampučijskega ozemlja — op. p.), temveč za oborožen upor združene fronte za nacionalno rešitev Kampučije, ki ob pomoči Vietnama deluje v Kampučiji in ima v ljudeh veliko oporo. Težko je reči, na katerega strani je pravica. Povsem točna pa je ugotovitev, da se veliki ponovno vpletajo v zadeve jugovzhodne Azije, izčrpane v preteklih vojnah, in da kampučij-skovietnamski spor hromi neuvrščeno gibanje in maje ugled obeh držav, ki navzven zagovarjata, da je treba vse spore reševati na miren način. Pomirljivejše vesti prihajajo iz Irana in Turčije. Tur&ki parlament se pripravlja na zasedanje, na katerem bo govora o zaupnici Ecevitovi vladi, za katero pa sodijo, da se bo obdržala kljub zadnjim nemirom. Zadnje dneve ni bilo spopadov. Policijska ura še vedno velja, aretirali pa so nekatere skupine, ki so zbirale denar za politične jetnike, kar pa je po zakonu o izrednem stanju prepovedano. Zaradi zadnjih nemirov je odstopil turški notranji minister. Iranska kriza pa se utegne razplesti. Tudi uradno so v Teheranu povedali, da bo šah Reza Pahlavi odpotoval iz dežele. Nekateri člani kraljevske družine vključno s šahovo mamo so že odpotovali v Los Angeles, kjer so jih pričakali tudi demonstrantje, vendar jih je policija razgnala. Zadnji nemiri so v Iranu terjali okrog 700 mrtvih. Opozicijski politik dr. Šapur Bahtiar je po odstopu generala Azharija dobil mandat za sestavo nove vlade. Bahtiar obljublja Iranu veliko in zagotavlja obnovitev svoboščin in vlado socialne demokracije. Kako globoko je segla iranska kriza, občuti že nekaj časa tudi mednarodna javnost. Tretja najbogatejša naftna država sveta sedaj ne proizvede niti nafte za svoje potrebe. Pred nemiri jo je na veliko izvažala. Iransko krizo najbolj občutijo največji porabniki nafte na svetu, spretno pa jo izkoriščajo tudi drugi proizvajalci, člani OPEC, ki na račun pomanjkanja pritiskajo na dviganje cen. Zadnja, še ne tako stara podražitev, je dosegla 15 odstotkov, uveljavljena pa bo še pred koncem tega leta. Pomemben zunanjepolitični dogodek je proslava 20. obletnice obstoja socialistične Kube. 1. januarja leta 1959 je odvetnik in veleposestniški sin Fidel Castro po več kot petletnem gverilskem boju vkorakal v Havano in pregnal ameriško usmerjeno Batistovo diktaturo. Castru je poslal čestitko tudi predsednik Tito, naši delegaciji na proslavi pa je načeloval član predsedstva SFRJ in ZKJ Stevan Doronjski. Španija bo po sprejemu nove ustave 1. marca volila. Kralj Juan Carlos je že razpustil parlament. Volilna mrzlica se je začela. Kraljev sklep podpirajo vse stranke vključno s komunisti, ki so dolgo menili, da naj bi sedanja vlada ostala. Volilni boj bi potrošil preveč moči, potrebnih za razreševanje drugih, pomembnejših problemov. Palestinska osvobodilna organizacija je mednarodno vedno bolj aktivna in izraža voljo pogovarjati se o reševanju problema Palestincev. Presenetila je novica, da kani.PLO osnovati v tujini svojo vlado. Alžirija pa enotno izraža podporo politiki umrlega predsednika Bumediena. Najostrejše obsodbe so deležni vsi, ki nasprotujejo tej usmeritvi. Iz Alžira so tudi sporočili, da je svet revolucije sklenil sklicati kongres fronte nacionalne osvoboditve (FLN), ki se bo odločil o kandidatu za naslednika umrlega velikega alžirskega voditelja. J. Košnjek Naloge otroškega varstva Škofja Loka - Med perečimi problemi, ki jih bodo v škofjeloški občini reševali v prihodnjem letu, je tudi področje otroškega varstva. Največje težave imajo na širšem mestnem območju Škofje Loke. Mnogo bolje je za najmlajše poskr-beljeno v Zireh in v Gorenj] vasi, kjer jim ni treba odklanjati prošenj za sprejem v otroške vrtce, ter Železnikih kjer so letos zavrnili le nekaj prošenj. V Skofji Loki je v gradnji vrtec v Podlubniku, ki bo predvidoma sredi prihodnjega leta sprejel 206 otrok. Toda potrebe so še večje. Poleg tega bodo v prihodnjih dveh letih ...Idelki otrok v vrtcih številčno manjši, kar je vsekakor potrebno, naj so bili doslej normatiki preseženi! Izhod iz težav je torej v gradnji novih otroših vrtcev. Vendar pa so sredstva za gradnjo pri skupnosti otroškega varstva dosežena. Zato se bo treba o angažiran ju sredstev za novogradnje dogovarjati na osnovi dodatnih samoupravnih 'sporazumov. Interes za dodatno združevanje sredstev so že pokazale neka tere škofjeloške organizacije združenega dela. /Jasti Gorenjska predilnica pozdravlja takšno obliko reševanja pereči' problematike in bo verjetno podprla gradnjo prizidka pri vrtcu na Trati. Drugi ponii inlin «klo|i iiiv: j>.. i povezovanje M krajevnimi skup- pa (K I). nostmi. Takih stikov je bilo doslej premalo. Prav v krajevnih skupnostih bi lahko predstavljali potrebe in iskali možne rešitve, hkrati pa tudi sodelovali pri združevanju sredstev za gradnjo novih vrtcev. Tudi tako imenovani 80-urni dodatni program je bil doslej v marsikateri krajevni skupnosti predvsem na plečih vzgojiteljic in učiteljic, ki so vodile potujoče vrtce, v krajevni skupnosti pa so jim zagotovili le prostor. Prispevek k poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov bo nov način organiziranja skupščine skupnosti otroškega varstva. Pri. vzgojno-varstvenih zavodih bodo podobno kot pri šolah ustanovljene enote, ki bodo delovale kot skupščine ter hkrati delegirale delegate v skupščino občinske skupnosti otroškega varstva. Na eni od prihodnjih sej bo izvršuj odbor skupnosti otroškega varstva ocenil tudi sedanji sistem zagotavljanja sredstev za dejavnost vzgojno-varstvenih zavodov. Otroški vrtci so namreč preveč naravnani na materialni prispevek staršev, kar jmi ne daje učinkovite materialne osnove za delo. Hkrati pa bo potrebno tudi normiranje materialnih stroškov nadaljnjega delovanja. M. Volčjak Na podlagi 162. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) izdajajo davčne uprave skupščin občin JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1979 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba 31. januarja 1979. vložiti do vključno Napoved za odmero davkovvrrorajo"'vložiti: Za leto 1978 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1978; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku o dohodkih doseženih v letu 1978; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1978. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000,(X) dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1978. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1978 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih Članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1978. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1978 presega 142.000,00 dinarjev; 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1978, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi: pogodbe o delu v letu 1978 presegli 142.000,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 17.438,40 dinarja. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, Če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, Če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1978 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1979 1. Zavezanci davka od osebnega dohisci, organizatorji, ljudje, ki jim je podeželje blizu, s svojo pisalo besedo in delom postavili kulturo na vasi tja, kamor v današnjih časih sodi. „ Marjan Petemelj ' Kultura v novoletnem praznovanju Vzdušje novoletnih dni ima v sebi nekaj posebnega, kar vsevprek navdaja ljudi s pričakovanjem in hrepenenjem po nečem, kar bo drugače, boljše in lepše. Zdi se, da je ta čas primeren tudi za kulturne prireditve. Dolga leta smo poznali le kratke igrice in druge predstave za otroke, odrasli pa so se zadovoljevali s silvestrovanjem v bolj ali manj veseli družbi. Saj je še tako, nekaj pa je tudi v naši bližnji deželi pojavov, ki napovedujejo, da se bo starim navadam pridružila nova; novoletno pričakovanje naj z dramskimi predstavami, koncerti in razstavami dobi še dodatno, oplemeniteno in obogateno vsebino. KUD Stane Žagar iz Krope je s takimi koncerti začel pred šestimi leti in počasi že postajajo nepogrešljivi. Možnost za nastop pa dajejo tudi mladim recitatorjem. Letos so si ponovitev tega koncerta zaželeli in dobili tudi v Podnartu. Ljudske pesmi, še posebno stare koledniške, so zares pripravne za ustvarjanje primernega občutja, seveda pa niso nujne le take. Novoletni koncert z ženskim zborom, opernimi solisti ter recitatorji so pripravili na Jesenicah. Zanimiva novost je radovljiška prodajna razstava, na kateri deset bližnjih likovnikov daje ljubiteljem možnost nakupa in s tem pestrejše izbire vrednejših daril. Novoletni nastopi učencev, od predšolskih malčkov do večjih, že bolj rutiniranih glasbenikov, so v radovljiški glasbeni šoli prav tako že kar tradicionalni, staršem in drugim obiskovalcem v veselje. Lep dogodek, skorajda bi se lahko reklo izjemen, je bil koncert Akademskega komornega zbora iz Kranja. Tak je bil po obisku, petju in celotnem poteku. Ljubitelji petja, znanci pevcev in prijatelji zbora so prišli v takem številu, da je zmanjkalo prostora. Zbor je ponovno pokazal in dokazal svoje zmogljivosti, ki daleč segajo iz meril, prirejenih za naše amaterske razmere. Te trditve veljajo za težavnost skladb kot tudi za izvedbo, ki je intonančno zanesljiva, interpretacijsko jasna in prepričljiva, v celoti gledano učinkovita in utrjena. Ni boljšega dokaza za vse te pohvale od dejstva, da je občinstvo z nenehnim ploskanjem izsililo kar sedem dodanih pesmi. Lahko pričakujemo, da bo novoletni koncert kranjskih pevcev tako kot doslej tudi v prihodnje privabil številne obiskovalce. Ti primeri naj spodbudijo k snemanju še druga naša društva, ki dostikrat tožijo, da ni pravih priložnosti za živ in neposreden stik s poslušalci. EG Pavel Šivic v Kranju Konec decembra je bil v dvorani Glasbene šole v Kranju zanimiv nastop učencev klavirskega oddelka. Učenci so pod mentorskim vodstvom prof. Marije Bezlaj in prof. Janje Zupančič pripravili program skladb Pavla Šivica. Izbrane recitacije iz slovenske in svetovne poezije sta povezovali Maja Bezlaj in Tea Mezeg. Likovno so dvorano opremili učenci osnovne šole Helene Puhar iz Kranja. Poseben pečat prireditvi je dal skladatelj Pavel Šivic, ki je z zanimanjem poslušal mlade izvajalce. Po njegovem izrazu je bilo čutiti, da je bil zadovoljen. Po koncertu se je razvil sproščen pogovor, v katerem je skladatelj pripovedoval zanimivosti o nastanku svojih skladb. Jasmina Pogačnik JESENICE — Ženski pevski zbor z Jesenic že vrsto let zelo uspešno deluje. V njem pojejo delavke in gospodinje iz mesta in okoliških krajev pa solistka Marica Balo h in Radovljice. Zbor, ki ga vodi profesor Milko Skoberne,je za svoje prizadevno delo prejel že veliko priznanj. Pevke jeseniškega ženskega zbora so zaradi svojih kvalitetnih nastopov znane širom po Sloveniji. Zadnji samostojni koncert je zbor priredil konec lanskega decembra v jeseniškem gledališču, kjer je tudi nastal ta posnetek. Živilski kombinat ŽITO Ljubljana TOZD Triglav n. sol. o. tovarna mehkega peciva in pekarna Lesce Šobčeva 15. Na osnovi sklepa DS z dne 20. 11. 1978 objavlja javno dražbo POSLOVNEGA PROSTORA NA BLEDU, GRAJSKA 3 V IZMERI 23,69 kv. m. Javna dražba bo v četrtek, 25. 1. 1979, ob 12. uri za družbeni sektor in istega dne ob 13. uri za privatni sektor v upravnih prostorih ŽITO Ljubljana TOZD Triglav Lesce. Izklicna cena znaša 95.000,00din. Kavcijo v višini 10 % od izklicne cene je treba položiti pred javno dražbo. Vse informacije lahko dobijo interesenti na upravi ŽITO Ljubljana, TOZD Triglav Lesce. Ogled poslovnega prostora je možen po dogovoru oziroma na dan licitacije od 9. do 11. ure. Amaterski oder »Junona in pav« v Naklem Tisti sobotni večer konec decembra sem ne nakelsko postavitev Junone in pava prišel z dobrimi priporočili, češ da so navdušeni ljubitelji iz Naklega za letošnjo sezono pripravili igro, ki sodi po izvedbi med najboljše v zadnjih letih v kranjski občini, razen Prešernovega gledališča, seveda. Junona in pav, tragedija v treh dejanjih Seana 0'Caseva, ki jo je za Slovence prevedel Ciril Kosmač, je pravzaprav precej neznano delo na naših odrih. Prav zato je pogum mladih amaterjev treba še posebej poudariti. Zgodba se odvija med državljansko vojno 1922. leta v Dublinu na Irskem. 0'Casev prikazuje ljudi, ki sami po sebi niso ne dobri ne hudobni. Vsakega od njih postavlja v njegovo družbenozgodovinsko okolje. Vsi bi lahko bili boljši, če bi svet, v katerem bivajo, imel bolj človeške poteze. Deformacija človeka, ki jo povzročajo družbene razmere, njegova nevednost in zapostavljenost — vse to je vsebina te tragedije. V resnem vidi 0'Casey komično, v smešnem pa odkriva vzroke tragičnega. Ta nagla menjava tragičnega in komičnega, prizadetosti in ravnodušnosti, trpljenja in radosti, leži najbrž v irskem značaju. Glavni junaki te tragedije so »anti-junaki«, smešni sanjači in strahopetci. Osebe, kot so Jack Boyle, »kapitan« (v nakelski uprizoritvi ga pristno in prizadeto interpretira Jože Mohorič) ali pa Joxer Daly (duhovito, čeprav včasih z malce preveč histerije v glasu, ga je predstavil odlični Iztok Ahdič) so sicer simpatične osebe, sanjači in prikriti pesniki, pripovedovalci prigod, hkrati pa tudi fantasti, ki gledajo mimo stvarnosti. Nasprotno so žen- ski liki (mati Junona Boyle, ki jo je predstavila že precej izkušena Romana Pipan; hči Mary Boyle, v katere vlogi je bila vznemirljivo prikupna, v svoji tragediji pa hkrati plaha in naenkrat močna Janja Trampuž; gospa Maisie Madigan v izvedbi Darje Legat) navezani na stvarno življenje in so polni poguma in energije. Te ženske so 0'Caseye-va Irska, dežela mater in žena, gospodinj, prepojenih z duhom stvarnosti, pametnih, razmišljajočih, neodvisnih žena. Vzporedno s tragedijo teče komični motiv: zgodba o obljubljeni dediščini. Iluzije in lažni liki so razkrinkani, pojavijo pa se — vsaj za gledalce — trenutki pravega upanja. Režiser Miha Stefe, čisti amater, je pod mentorstvom Toneta Terpina 0'Caseyevo Irsko precej verno postavil. Vendar pa me je vseeno precej zmedel prizor, ko pijani Irci prepevajo »Nazaj v planinski raj«, besedilo slovenskega pesnika. V glavnih vlogah velja pohvaliti še igro Danila Gyorkoša (sin Johnny Boyle), medtem ko je Sašo Gantar (Jerry Devine) s svojo togostjo ter ohlapno dikcijo na trenutke razbijal vzdušje, kar pa mu kot debitantu velja oprostiti. - Kazimir Mohar LELJA, PLEMELJ IN RISTIČ - V galeriji v Prešernovi hiši v Kranju je odprta razstava likovnih del Irene Lelja, v katerih prevladuje zven simbolov in impresivna moč barve, Antona Plemlja z Bleda, katerega slike ne pripovedujejo o našem, temveč o povsem drugem svetu, polnem fantastike, nenavadne barvitosti in svetlobe, in gosta iz Srbije Petra Rističa, ki oljne podobe na steklo odeva v oblike naivnega slikarstva. Novo v kinu Ko smo si že skoraj oddahnili od prazničnega sporeda dokaj kvalitetnih filmskih del, nas v kranjskih kino dvoranah že čakajo novi, manj zahtevni filmi. Prvi od njih nosi naslov Vesoljska postaja št. 1, nekakšen grozljivo-fantastični pustolovski film, ki pripoveduje o vesoljski odpravi na Mars brez napovedanih živih potnikov. Ti ostanejo zaradi tehničnih napak na zemlji, vendar jih kol nezaželene priče lažnega poleta čaka nezavidljiva usoda. Francoski komik Coluche debitira s filmom Bitka za Alzacijo in Loreno tudi kot režiser. Delo je zgodovinska komedija o kralju, je želel ponovno osvojiti krono s tem, da bi odstopil Belgijcem Alzacijo in Loreno. Zgodba italijanskega filma Ujetnica samostanskih zidov je postavljena v 16. stoletje, v dobo romantike in skrivnosti, razvrata in spletk. Pripoveduje o lepi Karmeli, ki mora v samostan in beži iz ene stvarnosti v drugo, še težjo. Tudi zadnji film, ki ga bomo te dni gledali na kranjskih platnih, ni zahteven. To je hongkongški karate film Roka smrti, ki ga bodo veseli predvsem mladi gledalci. Krajevna samouprava v tržiški občini Varčno potrošena milijarda Od 22. oktobra, ko so v tržiški občini na neposrednih volitvah občani izvolili nove samoupravne organe v krajevnih skupnostih, je minilo skoraj tri mesece. Ob začetku leta čaka na novo izvoljene organe veliko odgovornih nalog, med katerimi izstopa graditev krajevne samouprave na temeljih, ki so bili z veliko požrtvovalnega dela ustvarjeni v preteklosti. LE ŠTIRJE »STARI« PREDSEDNIKI Potem ko so tržiški volivci 22. oktobra izrekli svoj glas o predlaganih kandidatih za krajevno samoupravo, so se konstituirali vsi na novo izvoljeni organi. Kot zanimivost velja omeniti, da nove svete krajevnih skupnosti vodijo le štirje »stari« predsedniki, v vseh drugih pa so to izjemno odgovorno ter zahtevno nalogo zaupali novim kandidatom. V obeh največjih tržiških krajevnih skupnostih so izvolili skupščini, ki sta potem oblikovali sveta krajevne skupnosti. Nasploh velja v sicer majhni tržiški občini — cela občina ima dobrih 13.000 prebivalcev in kar nekaj krajevnih skupnosti, npr. v Ljubljani in Mariboru, je po številu prebivalcev večjih kot cela tržiška občina — izpostaviti pisanost palete krajevnih skupnosti. Obe največji Bistrica in Tržič-mesto imata po več kot 4000 prebivalcev, ostale jih imajo okrog 1000, najmanjši Senično in Lese pa manj kot 500. Vseh krajevnih skupnosti je 13, v vseh pa velja, da velikost krajevne skupnosti ni merilo njenega samoupravnega utripa. Medtem ko se na primer v maloštevilčnem Seničnem vse samoupravne in družbenopolitične aktivnosti odvijajo vzorno, pa se v Bistrici kot največji krajevni skupnosti po številu prebivalcev srečujejo s kadrovskimi, prostorskimi in drugimi težavami. ŠKOFJA LOKA — Do vseh stanovanjskih hiš na Kamnitniku še ni napeljan vodovod in deset gospodinjstev je odvisnih od deževnice. Kap-niče pa v daljših sušnih obdobjih usahnejo in vodo dovažajo gasilci. Težko pa je, ko zapade sneg inje cesta slabo prevozna. Na širšem mestnem območju Škofje Loke zlasti v zadnjem času vse bolj uspešno urejajo preskrbo z vodo. Na Kamnitniku je v gradnji nov zbiralnik, ki bo zagotovil večji trenutni odjem vode, in cevovod do industrijske cone na Trati. Morda bo bližina novogradnje vzpodbuda, da bo voda pritekla tudi do teh desetih hiš. Krajani so pripravljeni veliko prispevati, da bo rešen problem, kijih vse bolj pesti. KRMILNICE ZA DIVJAD — Letošnja zima je zgodaj prinesla kar precej globok sneg, v katerem se divje živali le s težavo prebijajo do hrane. Zato gorenjski lovci še posebno prizadevno skrbe za prehrano divjadi. V številne krmilnice polagajo seno, v solnice pa sol. S tem se divjad nakrmi v dneh, ko sneg prekrije naravo in zmrzal obda sleherno bilko. Na sliki: krmilnica nad Belim poljem pri Hrušici, ki jo oskrbujejo člani lovske družine Dovje. — B. B. DENAR JE VEĆNI PROBLEM Tržiške krajevne skupnosti bi bilo moč razvrstiti v razvite in nerazvite, a takšna označba bi lahko nepoučenega bralca zavedla. Nobena niti najbolj razvita krajevna skupnost, še ni rešila vseh komunalnih problemov, da o drugih niti ne govorimo. Vendar pa je prav zagotovljen osnovni komunalni standard velikokrat pogoj tudi za živahnejšo dejavnost na drugih področjih. Trenutno dobivajo krajevne skupnosti denar za svoje delo iz treh virov: iz občinskega proračuna namensko za delovanje delegatskega sistema in družbenopolitičnih organizacij, iz sredstev samoupravne komunalne interesne skupnosti za komunalno dejavnost ter iz istega vira še za investicije. Na ta način so vse tržiške krajevne skupnosti v zadnjih treh letih dobile okroglo staro milijardo dinarjev. To niti ni veliko, če primerjamo to vsoto z zneskom, ki ga na primer večja delovna organizacija v enem samem letu potroši za reprezentanco. Poudariti pa velja, da je bila ta milijarda resnično varčno potrošena, da so požrtvovalni krajani praktično vsak dinar trikrat obrnili ter ga nemalokrat z lastnim delom in samoprispevkom tudi oplemenitili. Samoprispevek vseh delovnih ljudi in občanov, izglasovan konec 1976. leta, je bil tudi močna injekcija za hitrejši razvoj krajevnih skupnosti. V programu samoprispevka so se občani odločili, da za investicije v krajevnih skupnostih namenijo precej, skoraj deset milijonov novih dinarjev. Prvi rezultati razvoja so že vidni. TEŽAVE NISO NEREŠLJIVE Čeprav bi bil spisek težav, s katerimi si belijo glave v tržiških krajevnih skupnostih predolg, imajo vse en skupen imenovalec; niso nerešljive. Veliko jih izhaja iz nerazumevanja krajevne skupnosti kot posebnega dela združenega dela. Vse preveč je mnenj, da je tovarna eno, krajevna skupnost pa drugo. Z oktobrskimi volitvami, ko so tudi osnovne organizacije sindikata delegirale svoje člane v svete in skupščina krajevnih skupnosti, je prva zapreka premagana. Tudi s sistemskim ukrepom o bolj samoupravnem odločanju o sredstvih v višini 3 odstotkov za takoimenovane negospodarske investicije je storjen velik korak. Najpomembnejša rešitev pa je še vedno v povojih: samoupravno planiranje mora biti stalno in mora zagotoviti srečevanje planskih potreb in realnih možnosti tako gospodarstva kot krajevnih skupnosti. Sedanji plani krajevnih skupnosti so vse prevečkrat »seznami želja«, ne pa stvarni, usklajeni dokumenti. Tudi družbenopolitični utrip v vseh 13 krajevnih skupnostih je kaj različen. Volitve v krajevne konference SZDL, ki so jih opravili ob koncu leta, bodo morda stanje presegle. Prav tako še ni povsod utečen delegatski sistem. Nenazadnje velja omeniti tudi vprašanje odnosa med krajevno skupnostjo in občino. Veliko je bilo ostrih besed zaradi nerazčiščenih odnosov. Pot gre iskati v novih statutih občine in krajevne skupnosti pa tudi v boljšem sodelovanju med temeljno delegacijo ter svetom krajevne skupnosti, ki sta ponekod dva izrazito ločena tabora. Navkljub vsem težavam velja poudariti: v leto 1979 se organi krajevne samouprave v tržiški občini podajajo na zdravih, dobro utečenih temeljih. To pa je tudi porok, da bo samoupravni utrip tržiških krajevnih skupnosti še boljši. _mv Draga mamica in ati! Na novoletno pregrnjeni mizi me je čakala otroška voščilnica, zataknjena ob šopek rdečih nageljev: »Draga mamica in ati! Ob novem letu vama želi obilo delovnih uspehov, osebnega zadovoljstva, zdravja in sreče vajin sin Mirko!« Lepo, razveseljivo, ganljivo, ko bi čestitko sprejela lahko oba naslovnika, mamica in ati. Pa je nisva mogla oba, ker atija nimava doma. Voščilnica je bila napisana v šoli, prepisana s šolske table ali po nareku, vsi učenci nižjega razreda osemletke so jo napisali enako. Zato, ker je bila za vse enako napisana, me je malce prizadelo. Moj otrok sicer hladno izgovori atijevo ime, kadar je tako zelo neobhodno po- trebno za vse tiste neobhodno potrebne šolske in druge obrazce naše preljube administracije in mu je bilo ob tej voščilnici čisto vseeno, stavim pa, da ni bilo vseeno nekaterim drugim, če nanje le pomislim: vsaj trije učenci v razredu so otroci nezakonskih mater, ki nikoli ne bodo Uvele z ati-ji, vsaj dva sta otroka ločenih staršev, dvema sta očeta umrla, fantku pa se je mati ponovno poročila in on očima niti približno ne kliče ati. Ob mojem tehtanju in obračanju tiste voščilnice — v bistvu dobronamerne, vsekakor — me je sin spregledal: »A veš, mami, da je sošolec Simon dejal, da on že ne bo napisal ati, ker on atija sploh nima. Ej, povej, zakaj Simon nima atija, a?« Mamic in atijev, ki živijo v srečnih zakonih, seveda tole ne bo bolelo, nekatere matere pa bodo vendarle rekle z mano: Tovarišice in tovariši po šolah! Malo taktike, malo pametne taktike v glavo, pa bo! J Na podlagi 8. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, St. 15/75 in 23/76) skupščina občine Kranj po sklepu Komisije za odlikovanja in priznanja z dne 26/12-1978 RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1979 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 8. členom odloka so predlagatelji družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazloženi pismeni predlogi za podelitev nagrad morajo biti predloženi Komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1979. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kran( Razpisna komisija pri izvršnem odboru Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj ponovno razpisuje prosta delovna opravila in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za vodenje oddelka transportnih in kreditnih zavarovanj Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in, da pasivno obvladajo angleški jezik, 2. da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj, 3. da imajo primerno zavzetost za razvijanje samoupravnih odnosov ter do sprejetih norm socialistične morale in pravilen odnos do dela in sodelavcev. Kandidati naj vlogo s pismenimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, kratkim življenjepisom s poudarkom na družbenopolitičnem delovanju naslovijo na gornji naslov v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. ■P 4 Temeljna banka Ljubljana n. sub. o. Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju za novo ekspozituro v Kranju: 1. 4 sodelavce za področje dela s strankami po hranilnih vlogah, tekočih in žiro računih ter devizno-valutnih poslih 1 sodelavca za blagajniška opravila 2. snažilko za 4-urno delo v popoldanskem času Od kandidatov pričakujemo, da imajo: pod 1.: srednjo izobrazbo ekonomske smeri ali gimnazijo, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, veselje za delo s strankami, da so pripravljeni delati v dveh izmenah; pod 2.: osemletko, smisel za red in eno leto delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati, ki bi želeli postati delavci nase delovne skupnosti, naj vlože pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: delovna skupnost Jugobanke temeljne banke Ljubljana, Titova 32, oddelek kadrovskih zadev, v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 20 dneh po objavi. J Pred novim letom smo se na pokopališču v Gorenji vasi poslovili od Frančiške Čadež, Čadeževe mame iz Lajš nad Gorenjo vasjo. Rojena je bila pred 92 leti v Podobenem pri Poljanah v kmečki družini in se je v Lajše primožila. Bila je napredna kmečka žena, ki je v ljubezni do domovine vzgajala tudi svoje otroke, kar se je zlasti pokazalo med narodnoosvobodilno borbo, ko je vsa družina podpirala partizane. Seveda ta aktivnost okupatorju in belogardistom ni ostala prikrito, še zlasti ne, ker je mlajši sin odšel v partizane. Zato so ju skupaj z očetom zaprli, potem pa sto pobegnila z doma in sto konec vojne dočakala v ilegali. Po vojni sto se vrnila na povsem izropano domačijo. Čadeževa mama je bila tudi dolgoletna dopisnica časopisa Glas naroda, ki so ga izdajali ameriški Slovenci in ga je urejala Ana Krasna-Pračkova. S svojimi dopisi je rojake v Ameriki seznanjala z napredkom povojne Jugoslavije, zlasti Poljanske doline in Gorenje vasi in je tako pomagala širiti resnico o novi Jugoslaviji. Bila je priljubljena med vaščani, kar se je pokazalo tudi na njeni zadnji poti, saj so jo poleg sorodnikov pospremili tudi številni prijatelji in znanci. Glas jeseni '78 LOTERIJA ŽREBANJE 1. JANUARJA 1979 Srečka M. Din Srečka *t. Din 20 80 846 200 6670 700 0896 700 9340 600 2576 800 80180 7.000 2856 2.000 012800 80.000 3026 1.000 220700 10.000 6536 3.000 273590 10.000 9386 181916 600 10.000 038351 10.000 320766 100.000 042561 30.000 373426 395056 500.000 40.000 532 400 0232 500 37 60 7582 500 3107 500 09112 7.000 9767 1.000 208952 10.000 008617 083577 700.000 10.000 33 60 234137 20.060 63 80 473 300 88 60 823 200 1658 600 6453 700 7088 560 6703 600 7708 500 7673 700 220568 20.000 00423 7.000 14243 7.000 029 179 200 200 4 40 429 300 4284 740 1349 600 4684 5.040 1659 500 18204 7.040 5799 800 264884 20.040 7189 9479 500 600 15 80 092639 10.000 85 100 223779 300.000 1755 800 272939 60.000 013855 10.000 183715 50.080 280715 20.080 ŽREBANJE 4. JANUARJA 40 40 0874 500 7370 400 7704 500 25760 2.000 00104 1.000 27400 1.000 21054 1.000 56160 1.000 219824 10.030 75070 5.000 448114 10.000 102090 10.000 70 317450 50.000 05 403550 10.000 395 100 465510 10.000 32645 1.000 48015 1.000 11 50 082045 10.000 21 30 497215 10.000 41 50 572315 10.000 61 40 71 50 06 J 81 40 086 100 05641 1.050 02826 1.000 30261 1.040 22146 5.000 70181 5.040 77166 1.000 91721 2.030 528316 10.000 561321 10.030 564956 10.000 32 40 7 20 82 30 03657 1.020 92 30 69717 2.020 162 80 498627 10.020 49222 2iKX) 98 30 88572 1.000 471972 10.000 618 200 561962 10.000 27838 1.000 549338 500.000 713 80 20 4413 400 9 287313 10.000 53229 1.020 94439 1.020 24 30 007519 10.020 014 80 592649 10.020 Kranj — V četrtek, 21. decembra, smo bili v kranjskem kinu Center priča že četrti zaporedni prireditvi Glas jeseni, ki jo vsako leto pripravljajo mladi iz DPD Svoboda Šenčur, letos pa je k sodelovanju priskočila še občinska konferenca ZSMS Kranj. Organizatorji so na razpise prejeli kar petdeset prijav, medtem ko so jih za nastop izbrali dvajset. Poslušalci so za najboljšo nastopajočo spet izbrali Kranjčanko Neven k o Sfiligoj, drugo mesto so prisodili dvanajstletni Olgi Kemperle iz Kamnika, na tretjem mestu pa je pristal Kranjčan Stane Mara. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Meri Avsenak (glasbena redak-torica Radia Ljubljana), Vasja Re-pinc (skladatelj zabavne glasbe) in Bojan Adamič (nestor slovenske glasbe), pa je bila drugačnega mnenja. Prvo mesto je osvojil Lado Bmot iz Kamnika z rodoljubno skladbo Jugoslavija, drugi sta bili Cilka Škafar in Darinka Balažič iz Murske Sobote, na tretje mesto pa se je tudi po oceni strokovne žirije uvrstil Stane Mara. Posebno pohvalo za dobro interpretacijo je dobil Franc Deržič iz Kranja. K. Mohar Dežurne trgovine V soboto, 6. januarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila - prodajalna PC Vodovodni stolp, Ul. Moša Pijade, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6 ŠKOFJA LOKA: SP Mestni trg, Mesnica Mestni trg, poslovalnica 2 JESENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, C. Maršala Tita 7 TRŽI C: Poslovalnica Mercator, Cankarjeva 1, poslovalnica ABC Bistrica, poslovalnica Mercator, Slap Bi želeli delati v »Savi Kranj« industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov K sodelovanju vabimo sposobne in ambiciozne sodelavce, kateri izpolnjujejo zahtevane pogoje, za opravljanje naslednjih del in nalog: PLANIRANJE PROIZVODNJE — visoka strokovna izobrazba organizacijske ali kemijsko tehnološke smeri s poznavanjem sistemov, metod in tehnik planiranja. VODENJE REALIZACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA (dva delavca) — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri, — delovne izkušnje na področju investicijske dejavnosti, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. ASISTENTA PROGRAMERJA IZOBRAŽEVANJA — visoka strokovna izobrazba andragoške ali industrijsko pedagoške smeri, — nagnjenje do dela z ljudmi in pripravljenost za strokovno ter družbenopolitično izobraževanje delavcev v proizvodni in strokovni dejavnosti, — predložiti koncept organizacije usposabljanja v OZD. KONSTRUIRANJE IN PROJEKTIRANJE investicijske opreme, strojev in naprav (tri delavce) — višja strokovna izobrazba strojne smeri ali — srednja strokovna izobrazba z več leti delovnih izkušenj na področju konstruiranja in projektiranja. PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV — višja ali srednja izobrazba gradbene smeri s pooblastilom za projektiranje. ORGANIZIRANJE OBDELAV PODATKOV na nivoju poslovne funkcije — visoka strokovna izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri ali — višja strokovna izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri in delovne izkušnje na področju računalništva. — vsaj pasivno znanje angleškega jezika. VZDRŽEVANJE ELEKTRONIKE — višja strokovna izobrazba elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali — srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok z več leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju elektronike. KONSTRUIRANJE ELEKTRO ENERGETSKIH NAPRAV — višja strokovna izobrazba elektro smeri (jaki tok) in 2 leti delovnih izkušenj ali — srednja strokovna izobrazba elektro smeri — jaki tok z več leti delovnih izkušenj pri konstruiranju elektro energetskih naprav. Istočasno vabimo k sodelovanju več STRUGARJev. odloČite se - nudimo vam: — stimulativne osebne dohodke, — organizirano usposabljanje, — strokovno izpopolnjevanje doma, in v tujini, — možnost napredovanja, — gibljivi delovni čas. Za vsa objavljena dela oz. naloge velja poskusno delo b() delovnih dni, razen v primerih, ko se kandidati že lahko izkažejo z ustrezno strokovno usposobljenostjo, preverjeno v praksi. Zahtevajte informacije na telefon (M>4-254(>1, interna .177. Ponudbe sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, v 10 dneh od dneva objave. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (101. zapis) Zadnjič sem le omenil lepo prisojno dolino Poljane, imenitno prometno povezavo med Bledom in Jesenicami. In seve, tudi najbližjo. V dolino vstopimo v Spodnjih Gorjah, izstopimo pa pri Blejski Dobravi. In tako je naneslo, da skoraj moram reči nekaj besed ne le o Poljani pač pa tudi o Blejski Dobravi — četudi s tem že stopam na ozemlje jeseniške občine. POLJANE - ZBIRALIŠČE REVOLUCIONARJEV Najbrž večini Gorenjcev ni znano, da so bile Poljane pod Me-žakljo že pred vdorom okupatorja v naše kraje, eno od najbolj priljubljenih zbirališč jeseniških in javorniških naprednih delavcev. Zakaj prav tu? Ker je kraj ravno pravšnje oddaljen od večjih vasi, ker je nekako odmaknjen, skoro skrit — a vendar naravno tako lep in mikaven. Saj je ravnica, obdana z velikimi skalnimi balvani in posajena s skoro negovanim gozdnim drevjem en sam velik naravni park. Tako, da oba pomnika kar skladno sodita v to sredino. Na prvi večji skali je vklesano: OB 20-letnici VSTAJE, v juliju 1961 Na visokem balvanu ob urejenem platoju za priložnostne nastope, je vklesan — žal danes le slabo čitljiv napis: NA TRATAH TEH ENOTNOST, PEST JE DELAVSKA SKOVALA POTEM S KRVJO NAJŽLAHTNEJŠO TEPTANIM VSEM MOGOČEN KRES SVOBODE JE PRIŽGALA Bližnji zaselek — nekaj hiš na obeh straneh ceste — se imenuje sicer Poljane a sodi že v območje Koč-ne pri Blejski Dobravi. Sredi vasice, nad zahodnim robom ceste je postavljen nenavadno čvrst pomnik NOB. Z v bron vlitimi črkami, ki so pritrjene na živo skalo, so domačini počastili spomin na svoje štiri padle borce in eno žrtev fašističnega terorja: 1941 -1945 KRNICAR IVANKA KRNICAR JOŽE PRETNAR ANICA TRCEK IVAN ZUPAN FRANCI V Poljane so prihajali jeseniški in javorniški železarji že pred vojno praznovat Prvi maj. Prihajali so z rdečimi zastavami in z nagelji v gumbnicah. Orožniki so skušali ta delavska slavja ovirati — vendar se je kljub temu na takih prireditvah kovala delavska enotnost in zavest. Tu se je kalilo jeklo revolucije! Prešemovska plošča na zidu cerkve »v. Štefana na Blejski Dobravi. Zato je odbor Delavske enotnosti železarne prevzel tovarno v upravljanje 9. septembra 1945 prav tu, v Poljanah. V neposredni bližini je bila 28. avgusta 1941 izvedena prva partizanska akcija — Blejska Dobrava slavi ta dan kot svoj krajevni praznik. PREŠERNO VSKA PLOŠČA Blejska Dobrava je sprejela v zemljo svojega starega pokopališča (ob cerkvi) dve sestri našega prvega poeta. Skrben in prizadeven Prešernov rodoslovec (pa tudi pesnikov daljni sorodnik) Tomo Zupan je dal že v letih med obema vojnama na svoje stroške pritrditi na vnanji osojni zid cerkve sv. Štefana na Blejski Dobravi skromno kamnito ploščo z vklesanim napisom: Tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova (8. 4. 1799 - 2 . 9. 1873) in J era Ambrožič-Prešer-nova (13. 3. 1798-12. 3. 1876); postavil Tomo Zupan. Nam, še živečim pesnikovim častilcem, pa je častitljivi monsignor takole naročal: »Če si pripotoval tu sem, daruj Prešernovima sestrama korak na njun grob. Pesniku pisalka na Dunaj, J era, in njegova oskrbnica Katra do zadnjega vzdiha, sto tu. Skupaj ležita v nevzdramnem spanju. Naj ti ne bosta premajhni ti kmečki pesnikovi sestri!« Žal je bila plošča ob mojem zadnjem obisku na Blejski Dobravi le slabo čitljiva — le imeni obeh pesnikovih sester sta bili s črno barvo poudarjeni, a kar grobo. Oskrbništvo cerkvice bo gotovo znalo bolje poskrbeti za ploščo — če bo zato zaprošeno od prešernolju-bov ... Ali pa od Prešernovega spominskega muzeja v Kranju, morda celo od medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo. Seveda bi bilo najbolj prav, če bi to reč uredili kar Dobravčani sami; seveda s pravim smislom za mero in estetski izgled. — Rahlo pa se bojim, da niti cerkveno predstojništvo, niti krajani sami za obstoj te plošče, sploh ne vedo ... Če bi vedeli, bi bila stvar kdaj že urejena! Mar ne? r VAŠA PISMA KOMU JE MAR ZA PRIREDITEV? Begunje — V soboto, 23. decembra, lani je bila na pobudo krajevnih družbenopolitičnih organizacij iz Begunj svečanost ob dnevu JLA. Prireditelj OO ZSMS.. Do sem vse lepo in prav. Proslave morajo biti. Toda zakaj? Za koga in zaradi koga? Tako so se spraševali prireditelji, ki so z večjimi ali manjšimi stroški pripravili bolj ali manj kulturno-umetniški program. Zakaj? Za prazno dvorano. O ja, nastopajoči so bili: odličen pevski zbor iz Lesc, prisrčni učenci osnovne šole, vedno pripravljeni za nastop pa seveda mladinci. Ja, gledalcev pa ni bilo. In je bilo več ljudi na odru kot pod njim. Mama nastopajoče, predstavnik KO ZRVS s priznanji, ki jih ni imel nikomur podeliti pa še en predstavnik za vse ostale. Pre-štejmo: 3 individuumi. Tudi vojakov ni bilo — bili so povabljeni. Pravijo, da je bilo premalo plakatov. Morda. A na teh maloštevilnih plakatih je pisalo, dwbo po proslavi ples. Pravijo da je bilo na njem več kot dvesto ljudi. Pravim, da smo se vsi skupaj malo osmešili. Ne prvič. Najbrž tudi zadnjič ne. J a, nekateri niste vedeli. Naslednja prireditev bo ob slovenskem kulturnem prazniku. Da bomo vedeli. Janko Berlogar Begunje ZATRNIK v SEZONI Ob prvem smučanju na Zn< -niku, 23. decembra lani, sem i.:f neprijetno presenečen. Takoj sei. ugotovil, da jih še niso dosegle obveznosti iz dogovora med slovenskimi žičnicami, kakor tudi ne zakonska določila o redu na smučiščih. Navedeno oceno utemeljujem s temi ugotovitvami: mnogo sider je pokvarjenih, vlečna proga ni vzdrževana (globoki nevarni jarki razritega snega, ki ga nihče ne ureja, ni nameščenih predpisanih smučarskih prometnih znakov, vlečnino so podražili za 25 odstotkov (na primer lani 4 točke, letos 5). Take razmere na Zatrniku prav gotovo niso najbolj obetavne ob začetku smučarske sezone niti za smučarje niti za žični-čarje. L. B. J Obojestransko zadovoljstvo Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju Se nobeno silvestrovo ni gostilo tako široke množice kot letošnje. Preko 1800 ljudi je privabila kvalitetna glasba — na prireditvi je igral ansambel Matička Slaka — pa tudi ugodna cena. saj je bilo treba za karto odšteti le 100 dinarjev, vanjo pa je bila vračunana tudi vstopnica za prihodnjo sejemsko prireditev. Ob tolikšni množici je poseben prnMrni ptwl«*t -nI i:i |,m iuk-i iv'li'i t:, katero je bila zmogljivost skr aj d i tisoč gostov nekoliko pretit n«. Oe > novo plesišče s petstotimi kvad" . -nimi metri je komaj zm< le vso množico. Kljub temu je kaz.rji zadovoljni. Slednjim je letošnjt silvestrovo pomenilo predvsem Unuš-njo. da bodo v pripravah za prihodnje silvestrovanje upoštevali vse možnosti, ki jih letos niso mogli izkoristiti. D. Z. 8. stran._. Prihodnji teden, 9. januarja, praznujejo Železniki krajevni praznik. Posvetili so ga spominu na legendarno dražgoško bitko januarja 1942 in množičnemu odhodu Železmkarjev v partizane leto kasneje. Počastili ga bodo s številnimi prireditvami, ki se vklapljajo v prireditve ob škofjeloškem občinskem prazniku, ki je prav tako 9. januarja. Pripravili bodo več kulturnih in športnih prireditev, slavnostna seja samoupravnih organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, združena s podelitvijo priznanj krajevne skupnosti pa bo 11. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu v Železnikih. Krajevna skupnost Železniki je ena največjih v škofjeloški občini in poleg Železnikov obsega še vasi Podlonk, Prtovč, Studeno, spodnji del Predsednik skupščine KS Lojze Cufer Zalega loga, Potok, Ravne, Martinj vrh in Ojstri vrh. Ima 3400 prebivalcev, od tega jih 2300 živi v Železnikih. Kmečko prebivalstvo oziroma čiste kmetije so v manjšini. Večina krajanov je namreč zaposlenih v eni od železnikarskih podjetij: Alplesu, Iskri, Niku, Tehtnici, Čevljarni Ra-titovec in Domopremi. Imajo tudi sodobno blagovnico Loka, podružnico Ljubljanske banke — Škofja Loka, pošto, zdravstveni dom z lekarno in osnovno šolo, katere šolski okoliš je večji od krajevne skupnosti, saj višje razrede obiskujejo tudi otroci iz Sorice, Davče, Dražgoš in Sele. V Železnikih, imajo plavalni bazen, ki ga upravlja krajevna skupnost. Glede na razvejano dejavnost v krajevni skupnosti je razumljivo, da se srečujejo z najrazličnejšimi problemi in, da bi jih rešili, ne čakajo pomoči od drugod, temveč so vedno pripravljeni sami poseči v žep in delati udarniško. Tako že vrsto let plačujejo samoprispevek — najprej občinskega za izgradnjo osnovnih šol in vrtcev, sedaj lastnega, krajevnega, ki so ga izglasovali 27. februarja lani in ga bodo plačevali do leta 1982. Ob tem velja povedati, da samoprispevka ne plačujejo le krajani, temveč tudi temeljne organizacije in sicer po odstotek od bruto dohodka. Cesta v Podlonk, Ojstri in Martinj vrh Program del za katerega plačujejo samoprispevek je zelo obsežen in je razdeljen po posameznih vaških odborih in na mestno področje. Ker so programi posameznih odborov različni, je različna tudi višina samoprispevka. Če je delavec tudi krajan, QŠT) so sadovi bogatejši Železniki postajajo pravi simbol zglednega sodelovanja med temeljnimi organizacijami in krajevno skupnostjo. Pri njih namreč sodelovanje ni le beseda; načelo, da je vsak delavec tudi krajan in obratno, ni le pojem, nekaj kar bi moralo biti pa niti ne vemo kako uresničiti. Napredek kraja kot celote je skupna želja vsem Železnikarjem; ko so delavci v tovarni ali člani delavskega sveta; ko so delegati v skupščini krajevne skupnosti ali delajo i vaškem odboru in, ko zastopajo krajevno skupnost ali temeljne organizacije združenega dela v zborih občinske skupščine ali samoupravnih interesnih skupnostih. Rezultati skupnih prizadevanj so dobro vidni, saj Železniki postajajo eden najmočnejših • industrijskih centrov v škofjeloški občini. Po izredno hitrem rta- • predku mesta in celotne krajevne skupnosti pa se lahko zgleduje- • # jo veliko večji kraji, ne le na Gorenjskem, temveč v vsej Sloveniji. Predsednik sveta KS Niko Sedej Krajani Podlonka, Martinj in Oj-strega vrha so se odločili za boljšo zvezo z dolino — za asfaltiranje cest iz doline do svojih vasi, čeprav ležijo visoko v hribih. Tako vsi, ki so iz Podlonka ali Ojstrega vrha in so zaposleni, plačujejo za gradnjo ceste po 3 odstotke od osebnih dohodkov, kmečka gospodarstva pa po 20 odstotkov od letnega katastrskega dohodka. Samoprispevek plačujejo tudi upokojenci, ki imajo pokojnine večje od 2.000 dinarjev in sicer po 2 odstotka. Enako prispevajo kmetje in upokojenci tudi v Martinj vrhu, medtem ko delavci plačujejo po 2 odstotka od osebnih dohodkov za gradnjo ceste, prebivalci zahodnega dela vasi pa še po 1,5 odstotka za gradnjo pokopališča v Zalem logu. Cesta v Ojstri vrh je že asfaltirana in so dela veljala 1,870.000 dinarjev, s tem, da so domačini cestišče v celoti sami pripravili za polaganje asfalta. Vsa dela so opravili udarniško in sicer so položili oziroma zgradili 120 metrov opornih zidov in uredili vse odvodnjavanje in opravili vsa druga zemeljska dela. Tudi za asfalt v Martinj vrh so vse pripravili domačini in je sedaj trasa že pripravljena in čaka, da jo bodo spomladi »oblekli« v asfalt. Po predračunu bodo dela veljala 2 milijona 500.000 dinarjev. Tudi cesta od Železnikov do križišča Podlonk —Prtovč naj bi bila letos asfaltirana, investicija pa bo znašala 4.500.000 dinarjev, seveda s tem, da bodo krajani sami pripravili cestišče. Krajani Zalega loga pa plačujejo samoprispevek v višini 2 odstotkov od osebnih dohodkov in še 1,5 odstotka za ureditev pokopališča. Slednji prispevek bodo plačevali tri leta, prvega pa pet let. Denar od prvega bodo porabili za urejanje komunalnih objektov. V Zalem logu plačujejo kmetje 20 odstotkov od katastrskega dohodka, obrtniki pa 4 odstotke od dohodka za dobo pet let. Za vse omenjene gradnje, kakor tudi za »mestni program« prispevajo denar tudi TOZD in sicer odstotek od bruto osebnih dohodkov. Ta denar se deli tako, da TOZD prispeva denar tja, kjer je delavec doma. Obsežen »mestni program« Tudi program za mestno območje je široko zasnovan. Obsega obnovo ceste skozi mesto, izgradnjo 3port-norekreacijskega parka, komunalne ureditev mesta in posameznih ulic, ureditev javne razsvetljave in kanalizacije, ureditev okolice Plavža, «. boljšanje TV sprejema in dograditev kulturnega doma. Za izvedbo tega programa plačujejo Zeleznikarji po 2 odstotka od zaslužka, naselji Kres ir. Tajnik KS Marjan Smid Zavetišče Lubnikar Lubnik je priljubljena izletniška točka Ločanov. Pravimo, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju osvojiti vrh Triglava. Ločani pa trdijo, da pravi Ločan mora hiti vsaj enkrat na Lubniku. Vrsta poti vodi na vrh. Strma steza nad Sotesko, dve uri planinske hoje po gozdni poti, ki se dvakrat strmeje vzpne v breg, pol urice od lovske koče, do katere vodi makadamska cesta. Vsekakor si lahko krepko razgibate okorele ude, saj je pohod odlična rekreacija v današnjem hitrem tempu življenja, ko celo do bližnjega soseda ne znamo več peš. Športniki si z tekom nabirajo kondicijo in porabijo od vznožja do vrha le pol ure. Z vrha se odpre čudovit razgled. Kot na dlani je mesto Škofja Loka. za njo pa prostrano Sorsko polje z obronki visokih gora. Pogled sega tja do Šmarne gore. ki je bila v jesenskih dneh navadno ovita v umazano, megleno morje. Ob megli v dolini pa je sonce na vrhu toliko lepše grelo. LUBNIK JE VSE BOLJ OBISKAN Prav na vrhu. na 1025 metrov nadmorske višine, so škofjeloški planinci postavili planinsko kočo. Dom je dobil ime po domačinu Borisu Ziherlu, ki je tudi v poznih letih rad prihajal na Lubnik. čeprav ni več živel v Škof ji I.oki. Koča je zlasti ob sobotah in nedeljah polna planincev Obisk se je še povečal z osnovanjem Loške planinske poti. ki se vleče čez Škof jeloško hribovje in Polhograjske Dolomite. Za dom skrbijo člani planinskega društva i/ Škofje boke. ki imajo tako koncem tedna polne roke dela. Oskrbnik sam ne zmore vsega, zato mu priskočita na pomoč po dva dežurna planinca. Dom zaprejo koncem novembra iti vrata ostanejo zapahnjena do me- Lanije bila vpisna knjiga na varnem v omarici, poleg nje pa okrepčilo za najhujši mraz. — M. V. seca marca. Toda nikar ne mislite, da planincev tudi v snegu in mrazu ni gor. Toda začeti moramo od začetka. LUBNIKARJI Štiri leta so minila, odkar so se na Lubniku srečali štirje planinci, njegovi redni obiskovalci. Toda tistega dne so se domenili, da se bodo odslej srečevali ob isti uri. Njihov krog se je kmalu razširil. Pokazalo se je. da ima Lubnik vrsto zagnancev. ki jim je vzpon tedenska obveznost. V letu 1 f»74 se sicer še niso vpisovali v posebno knjigo, toda že tedaj se jih je prijelo ime Lubnikarji. Ob koncu sezone pa so v mesecu oktobru pripravili piknik, na katerem so se š»> enkrat srečali vsi. REKORDERJI Lubnik je postal gora zanimivosti in rekordov. Lubnikarji so uvedli posebno knjigo, v katero so vpisovali število vzponov, (""lan je lahko postal vsakdo, ki je v eni sezoni prišel na vrh najmanj desetkrat. Rekreacija je dobila tudi malce tekmovalne-ga prizvoka. V letu 1975 je največ krat prišel na vrh Franc Peternelj. ki se je vpisal kar 78-krat. V naslednjem letu ga je prehitel Dušan Smid, ki je zabeležil HH> vzponov v enem letu. torej je bil na vrhu skoraj vsak t ivt ji dan. Zdi se, kot da so prav ti rekordi prinesli Lubniku še večjo popularnost. V naslednjih dveh letih je število Lubnikarjev močno poraslo in letos je bilo vpisanih že 105. Tudi norma se je dvignila od deset na petnajst vzponov v eni sezoni Torej se je treba tudi za članstvo v klubu malce potruditi SEKCIJA PLANINSKEGA DRUŠTVA Klub Lubnikarjev danes deluje že v okviru škofjeloškega planinskega društva kot sekcija za rekreacijo. ViBe več jih je, ki so jim vzponi na Lubnik postali rekreacijska obveznost. Zato pa je v koči vse več dela Tik pod vrhom je imel nekdaj svoj hlev preuredili v zimsko zavetišče. - Lubnikarji zato planincem krepko pomagajo, saj so letos opravili skoraj tri četrtine vseh dežurstev v koči. Za spodbudo so izdali posebne v.načke svojega kluba — bronasto, srebrno in zlato. V treh letih si lahko vsakdo, ki izpolni lubnikarsko normo, pridobi celo kolekcijo. Hkrati pa so izdelali tudi značke za druge obiskovalce, kar je vsekakor zanimivost za zbiralce značk. Toda treba je priti pon jo na Lubnik. OKREPČILO V SKALI Koča je v zimskih mesecih zaprta. Toda Lubnikarji se niso ustavili pred snegom in mrazom. Ni jih malo. ki tudi pozimi prihajajo na vrh. Toda kam s knjigo za vpisovanje Skrili so jo v škarpo pod domom in jo zavarovali s skalo Zraven pa so primaknili steklenico domačega za najhujši mraz. Toda okrepčilo v skali je bilo vabljivo in steklenica je bila prehitro prazna. Ko so monterji postavljali pretvornik na Lubniku. so v skalo vzidali posebno omarico. kjer je lula knjiga, seveda pa tudi steklenica bolj na varnem. dom lubniški konj. Lubnikarji ( - M. V. ZAVETIŠČE LUBNIKAR Toda šalo na stran. Vse več jih bilo, ki so se odločili za zinis planinsko rekreacijo. Zato so \e\ sklenili, da uredijo majhno zimš zavetišče, kjer bodo lahko i>of lopel čaj, pomalicali in preob|f» premočeno obleko Tik pod vrhom propadala lesena baraka. Tu je i moval konj. ki je prinašal hrano druge stvari na vrh. Danes ga nin jo več in hlev je ostal prazen Tre ga je bilo le preurediti. /idaril Prane Jamnik. popravili so streho uredili notranjost. Vsakdo je f speval nekaj, pesek so znosili na \ kar v nahrbtnikih. Zraslo je majht toda prijetno zavetišče. Odprto je nedeljah, ko dežurata dva. Lub kana. Na vrh prideta že pred še-uro in vse potrebno prinesetl seboj. Prišlekom postrežeta s topi čajem, odlično, po posebnem recel pripravljeno kuhano vino pa hi! prežene mraz iz kosti rl udi za p zob se da dobiti kaj. hlebec kruh« kar na mizi in vsakdo si ga lah odreže po mili volji. L<' .|',Ka**t boste dobili, saj so Lubnikarji g ti ili. da v majhnem prostoru ne U zasmraiali zraka. Tudi na,l strastni kadilci cigarete ne P"** M. Volčji! 9. stran O LAS V načrtu imajo tudi izgradnjo otroških igrišč na Racovniku in ureditev celotnega območja tega dela Železnikov. Hkrati z vsem tem pa bodo tekla dela pri odstranjevanju komunalnih problemov. Celotni »mestni« program bo veljal K S 20.360.000 dinarjev, s tem, da bodo krajani in temeljne organizacije sami zbrali 18 milijonov dinarjev, za ostalo vsoto pa računajo na pomoč republiške skupnosti za ceste, občinske komunalne skupnosti in drugih interesnih skupnosti. Program vaških odborov pa so ovrednotili z 8.800.000 dinarji. Krajani in temeljne organizacije bodo zbrale 4.200.000 dinarjev, za 1 milijon 500.000 dinarjev pa bodo domačini opravili udarniškega dela, svoj prispevek pa bo dala tudi občinska komunalna skupnost. Na Kresugradyo dve osemnadstropni stolpnici Dašnjica pa po 3,5 odstotka. Dodatni denar zbirajo za ureditev javne razsvetljave in za asfaltiranje naselja. Kmetje tako kot povsod prispevajo po 20 odstotkov od katastrskega dohodka in 10 odstotkov od dohodka iz gozda. Upokojenci pa odstotek od pokojnine, če je večja od 2.000 dinarjev. Do sedaj so že zgradili kulturni dpm, asfaltirali dohode do šole, uredili otroško igrišče pri vrtcu, javno razsvetljavo proti Rudnemu in na Češnjici, na Kresu II ter skozi Studeno. Uredili so okolico pokopališča in odstranili so že več črnih točk na cesti skozi mesto. Zato so morali odstraniti več hiš in sicer so porušili Mohoričevo hišo na Češnjici in staro zadrugo, skladišče pa bo porušeno, ko bodo urejeni novi prostori za trgovino. Prav tako so porušili Skovincovo hišo v Železnikih, odkupljena pa je že tudi Jernačeva hiša na Studenem, ki jo bodo porušili prihodnje leto. Odkupiti pa morajo še Bajželnovo hišo na Trnju v Železnikih. Za vse to je zagotovljen denar. Nekaj iz samoprispevka, na pomoč pa ie priskočila tudi republiška skupnost za ceste, ki je prispevala do sedaj 3,9 milijona dinarjev Tudi načrt, za elotno rekonstrukcijo i este skozi Z dežnike je že narejen ii po predračun naj bi dela veljala 8,600.000 dinarjev Seveda pa bo pri gr dnji morala riskočiti na pomoč republiška skupi >st za ceste in drugi, i so zainteres.. ani za dobro cesto i-kozi ta konec Selške do-ine. Za športni pi rk že izdelujejo načrte, zgradili pt ga bodo v bližini bazena v Železnikih. Najprej bodo zgradili igri za igre z žog atletiko, kasneje pa imajo v nac tudi športno halo z vsemi spremljaj čimi objekti. Tak n športni par' i ,upaj z bazenom predstavljal rekrea ijsko središče Železnikov. Nekaj de >arja bodo prispevale tudi delovne organizacije in izobraževalna skupnost. Letos bodo odkupili zemljišče in pripravili vse potrebno za gradnjo. Letos so delovne organizacije iz Železnikov zgradile čistilno napravo Kulturni dom v Železnikih je obnovljen Za plavalnim bazenom bodo zaće'i graditi športni park Nova transformatorska postaja ob tovarni Niko Program je izredno obsežen in uspešno ga uresničujejo, ker so znali združiti interese delavcev in krajanov. Delovne organizacije v kraju in njihovi delavski sveti, sindikati in osnovne organizacije ZK ter mladine izredno dobro sodelujejo s krajevno skupščino, vaškimi odbori SZDL, Zveze borcev in mladine. In tako so lani poleg programa, za katerega so se odločili na referendumu in zanj plačujejo samoprispevek, uresničili še vrsto drugih skupnih akcij. Skupaj so dogradili čistilno napravo in začeli urejati zbiralnik. Pri tem menijo, da je potrebno pohvaliti TOZD Komunala SGP Tehnik in njihovega vodjo Ivana Kepica, ki se je osebno zavzel, da so dela potekala kakovostno in brez zastojev. Podobna akcija, ki tudi že teče in je stvar vseh Železnikov, je izgrad-' nja toplovoda in toplarne, ki jo sofinancirajo vse TOZD, krajevna skupnost, izobraževalna skupnost, skratka vsi, ki koristijo to energijo. Nosilec akcije pa je Alples. Investicija poteka na podlagi sovlaganja in jo vodi poseben organ. Tretja zelo pomembna akcija je poživitev stanovanjske gradnje v Železnikih. S sprejemom urbanističnega programa občine Škofja Loka so predvideli individualno gradnjo v Dašnjici, kjer je zemljišče manj kakovostno, je pa zato gradnja nekoliko dražja. Bloke pa bodo gradili na Kresu, kjer prav sedaj rasteta dve osemnadstropni stolpnici. Slike: J. Zaplotnik Besedilo: L. Bogataj Neposredna priprava na tekmovanje Neposredna priprava na tekmovanje je odjek v&sj ostali: kondicijski, tehnični in taktični. Gre za postopno privajanje posameznikov in moštev na tekmovalne zahteve. Privajanje je v ustvarjanju dobrega in veselega kolektiva, v dvigu tekmovalne vneme in v vzgoji športno tekmovalne zavesti. Ta mora biti odporna do vseh dejavnikov, ki povzročajo napetost, pretirano vznemirjenost ali pa omahljivost in malodušje. Raven napetosti se kaže v hitrejšem utripanju srca, v pospešenem dihanju in v drugih organskih spremembah. Stopnje napetosti zajemajo čustvena stanja strahu, negotovosti, jeze; večkrat se v odgovornih trenutkih pred tekmovanjem pojavlja pomanjkanje samozaupanja, prikrit občutek manjvrednosti, ki lahko izniči vso dolgotrajno pripravo, kar se kaže v izidu tekmovanja. Ta je pod dejanskimi možnostmi športnika. Odporne osebe do vznemirljivih okoliščin so polne energije, življenjske moči, omahljive se odrekajo dejanskim ciljem. Velika želja po uspehu je lahko breme, ko športnik hrepeni po priznanju in naleti na ovire. Aktivna priprava zavesti se uresničuje že v dolgoročnem predštartnem obdobju, v zadnjih treningih, ko je že čutiti utrip bodočega tekmovanja, predvidevanje uspeha ali uvrstitve. Zavestna dejavnost je najbolj očitna v neposrednih predtekmovalnih razmerah. Njej dajejo poseben ton moč in slabost značaja, bistrost, samostojnost, urav-novešenost temperamenta, osebna trdnost, sposobnost predvidevanja gibanja in gibljivost v odločanju. Pred nastopom so značilna stanja bojevitosti, primerne vzburjenosti in potrtosti. Bolje je, če je športnik bolj bojevit kakor potrt. Vendar je v stanju bojevitosti preprečevati gibalno in čustveno napetost. Ta hromi prostost in povezanost prvih zamahov, zavojev, udarcev in obratov. S primernimi ogrevalno spro-s ilnimi vajami, dihanjem in z usmerjanjem počutja je zagotoviti bolj tekoče in skladno gibanje. V skrbnem usmerjanju gibanja t>e uveljavljajo utrjene gibalne navade, ki zagotavljajo večjo tehnično popolnost. Prevelika štartna razburjenost ruši način gibanja. Dobrodošlo je bolj bodril-no počutje, ko športnik ohranja prisebnost, se zna umiriti in je popolen gospodar lastnega vedenja, ravnanja in izvedbe vseh težjih gibalnih prvin. Učinek neposredne gibalne, miselne in čustvene pripravljenosti je v tem, da športnik doseže njegovi stopnji kakovosti, čim boljši izid ali da moštvo uresniči zamišljen uspeh. Če so od stopnje pričakovanj — aspiracij preveliki odkloni, športnik ali moštvo na tekmovanjih ni izkoristilo dejanskih možnosti. Navzlic tre-niranosti, izurjenosti in zadostni kondiciji mnogi na tekmovanjih razočarajo, ker niso bili dovolj uravnovešeni, ne dovolj močni, da bi zmogli premagati notranje slabosti in zunanje ovire. O neposredni pripravi na tekmovanje ni enotnega navodila, priprava je prilagojena športnikom in panogam. Vsak športnik je svojstven po značaju in temperamentu, pre-nekatere je potrebno bolj spodbujati, druge umiriti, jim dati dober nasvet. Dobri nasveti zaležejo tedaj, kadar se uresničuje složno sodelovanje zavestne z gibalno dejavnostjo, kadar športnik v tekmovalnih pogojih doseže ali celo preseže najboljše lastne storitve. To pa želimo vsem, ki bodo v prihodnjem letu merili moči na športnem in na ostalih področjih. Jože Ažman OD VSEPOVSOD NLPprvič na filmu Italijansko nebo je bilo v novoletni noči menda kar precej na gosto posuto z neznanimi letečimi predmeti, ki sicer ie nekaj časa burijo duhove naših sosedov. Res ali ne, vendar pa je melburnska televizija sporočila, da so uspeli prvič v zgodovini zabeležiti neznan leteči predmet na filmski trak. Ekipa avstralske televizijske mreže je NLP posnela v soboto ponoči nad Novo Zelandijo. NLP se jasno vidi na filmu, je ovalne oblike, po sredini pa ga obkrožajo trije pasovi. Posadka letala in reporter, kije krožnik posnel, trdita, da je letalo spremljala eskadrilja kakih 40 NLP, kar so potrdili tudi tehniki na bližnjem letališču. Belmondo in vinograd Jean-Paul Belmondo je v Beaumu na Ažurni obali kupil velik vinograd, v katerem bo tudi sam delal v premorih med snemanjem filmov. Pravi, da misli na kasneje, ko bo njegova filmska 'zvezda morda ugasnila, vino pa bodo ljudje pili tudi takrat. Zastavil družino Brezposelni Indijec Francis Mal je svojo ženo in hčer zastavil pri posojevalcu denarja za 4000 rupij (okoli 7500 dinarjev). Kako ju bo spet odkupil, še ni znano, bržkone pa bo moral vrniti denar. Policija gaje prijela na meji, koje poskušal z zastavnino ilegalno odpotovati iz dežele. TE DNI PO SVETU LAŽJE V TUJINO Madžarski državljani, ki bodo po novem letu želeli potovati v Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo, Sovjetsko zvezo. Poljsko. CeSkoslovaSko in NDR. poleg prošnje za potni list ne bodo morali predložiti tudi mnenja svoje delovne organizacije ter svoje biografije, kot so morali to doslej. Karakteristike in biografije bodo madžarski državljani morali odslej prilagati le za prošnje za potovanje v zahodne države. »VIDETI JUGOSLAVIJO« Ugledni francoski novinar Georges Bortoli je v zbirki »Hachette Realites« objavil knjigo z naslov jm Videti Jugoslavijo, v kateri je priitazal narodno in kulturno zgodovino jugoslovanskih narodov, današnjo podobo Jugoslavije, njene dosežke, naćin življenja in turistične lepote. Georges Bortoli je tudi avtor najuspešnejšga francoskega televizijskega filma o predsedniku Titu in socialistični Jugoslaviji. KENNEDY ŽRTEV ZAROTE Komite za atentate pri ameriškem kongresu je za novo leto presenetil svet z uradno izjavo, da je bil predsednik John Kennedv verjetno res žrtev zarote. To sklepajo po ugotovitvah dveh strokovnjakov za akustiko, Marka VVeissa in Ernesta Asch-kenasvja, ki sta na slučajnem magnetofonskem posnetku nedvomno ugotovila Štiri strele (in ne tri), ki so priSli z dveh različnih mest »Na temelju doslej, znanih dejstev komite meni, da je uboj predsednika Kennedvja plod zarote, ne more pa identificirati drugega morilca niti razsežnosti zarote,« pravi uradno sporočlo in dodaja, da je bil verjetno žrtev zarote tudi vodja ameriških ćrncev Martin Luther King. Komite je predlagal ministrstvu za pravosodje, naj vnovič odpre preiskavo o obeh atentatih. »ZIMA STOLETJA« Medtem ko je pri nas prevladovalo veselo novoletno razpoloženje, pa so iz severnoevropskih dežel prihajala poročila o vremenski katastrofi, ko so namesto tovornjakov že vozili tanki, da so reševali življenja in pomagali normalizirati promet. Najhuje je bilo na Švedskem in v obeh Nemčijah, v Franciji, na Danskem ter na Poljskem, kjer je vlada proglasila izredno stanje. Hudo zimo so označili za »zimo stoletja«, ki se je podobno kot v drugih krajih severne Evrope začela že 30. decembra. V pol ure je živo srebro padlo za 16 stopinj. Nametlo je na metre snega in posamezne predele dobesedno odrezalo od »sveta«. Precej ljudi je tudi zmrznilo. Ambasada SFRJ v Berlinu priporoča našim zdomcem, naj za nekaj dni odlože povratek na delo, predvsem če so zaposleni v severnih predelih Evrope v Skandinaviji. Snežne razmere onemogočajo varno in hitro vožnjo, zatrpane so predvsem ceste v Nemški demokratični republiki. Prvi letošnji dan je mraz pridivjal tudi nad naše kraje. Od 10 stopinj Celzija se je temperatura zelo naglo spustila globoko pod ničlo, sneg je pobelil vso Jugoslavijo, ceste so poledenele, ob Jadranu pa je pihala močna burja, kakršne že dolgo ne pomnijo. O Lr A S 10. stran rz-:---v Smučarski teki - XXIV. mednarodno FIS A tekmovanje v smučarskih tekih Bohinj '79 Petek, 5. januarja 1979 Dobra mednarodna udeležba BOHINJSKA BISTRICA -Smučina na znani FIS progi je nared za današnje mednarodno FIS A tekmovanje v smučarskih tekih Bohinj '79. Na štiriindvajseti izvedbi bo nastopilo nad osemdeset tekačev v moški in ženski ter mladinski konkurenci. Organizatorji to leto nimajo težav pri pripravi prog, saj je v tem koncu Bohinja dovolj trdega snega. Tudi mednarodna udeležba bo močna, saj bo v vseh treh konkurencah nastopilo nad šestdeset tujih tekačev in tekačic. Tako bodo danes v tekih nastopili tekmovalci in tekmovalke iz Avstrije, NDR, ČSSR, Francije, Finske, Bolgarije, Poljske, SZ ter Švice. Pričakujejo, da se bodo na startu pojavili tudi predstavniki Italije in ZRN. Ti dve reprezentanci sta namreč reden gost bohinjskih tekov. Med naiimi pa bo nastopilo osemnajst tekačev. Največje zastopstvo v današnji prireditvi in v jutrišnjih štafetnih tekih bodo imeli prav Avstrijci, NDR, Finci, SZ, Švicarji in Bolgari. To pa še ni rečeno, da med temi reprezentanti lahko že iščemo zmagovalca. Komu bo pripadla letošnja lovorika še ni nič rečenega, saj organizacijski odbor še nima poimenskih prijav. Vsekakor pa bo trda borba v vseh treh kategorijah. Na lanskem tekmovanju je v članski konkurenci slavil Jurij Skobov iz SZ, najboljši Jugoslovan pa je bil Franc Tajnikar na odličnem petem mestu. Enako kot pri članih so glavno besedo imeli predstavniki SZ. Zmagal je Aleksander Ponomarev, od naših pa se niti enemu ni posrečilo, da bi se uvrstil med prvo deseterico. V konkurenci članic so bile najhitrejše reprezen-tantke NDR. Zmagala je Mar-lies Rostock pred rojakinjo Marion Buechner. Med našimi dekleti se je najbolj izkazala Milena Kordež, ki je bila odlična osma. Bohinjci so pripravili dve stezi — 10 in 5 km. Start solo tekov bo danes ob 9.30 uri z nastopom članov na 15 km, članice in mladinci pa bodo tekli 10 km. Jutri bodo na sporedu teki štafet. Člani bodo tekli 3 X 10 mladinci in članice pa 3x5 km. -dh Kegljanje V kegljanju Gradiš Občinskega sindikalnega prvenstva Jesenic v kegljanju se je udeležilo 23 moških, 6 ženskih ekip in preko 100 posameznikov ter 22 posameznic. V disciplini 4 x 50 lučajev so med moškimi ekipami zmagali tekmovalci Gradisa v postavi Rupnik, Pristo-lič, Vidok in Tarman pred ekipo Železniške postaje v postavi Stern, Džambič, Mi-tič in Jug ter Jeklar no v postavi Soklič, Doki, Sabulič in Velor. Pri ženskah je ..... ekipno zmagala SEO-TKR-NOV v postavi Grilc, Pintar in Lotrič pred Gradisom v postavi '-Gašperšič, Trampuš in Baloh ter Buspom v postavi Smolej, Vavpotič in Ropret. Med posamezniki je zmagal Pavel Smolej j'"— Universal pred Josipom Vida-koin>- Železniška postaja in Tonetom Aubefjem iz Livarne. Pri kegljavkah pa Marina Kelvisar - Tobak pred Cilko Baloh - Gradiš in Sonjo Lotrič - SEO-TKR-«>OV. Rezultati: moški ekipno — 1. Gradiš 1. 827, 2. Železniška postaja 822, 3. Jeklarna 817, 8. Upokojenci 809, 5. Vzdrževanje 794; ženske ekipno - 1. SEO-TKR-NOV 476, 2. Gradiš 4S5. 3. BUSP 448, 4. Bolnica 411, 5. Tobak 410; moški posamezno — 1. Smolej - Universal 234, 2. Vidak - Železniška postaja 224, Pintar 3. Avber - Livarna 221, 4. - Vzdrževanje 218, 5. Čufar -Upokojenci 217; ženske posamezno — 1. Kelvisar - Tobak 191. 2. Baloh - Gradiš 190, 3. Lotrič - SEO-TKR-NOV 169, 4. Ru- pa rt 160. Iskra -bef V Dupljah se pripravljajo DUPLJE - Organizatorji četrtega tekaškega maratona se skrbno pripravljajo na letošnje tekmovanje Po poteh Kokrškega odreda. Priprave za januarski maraton, 21. januarja, so v polnem teku in če bo slo tako naprej, ni bojazni, da bi Dupljanci tudi te prireditve ne izpeljali tako, kot je treba. Proga bo potekala tako kot lani. Moški bodo morali preteči dva kroga ali 30 km. Vendar je ta dolžina samo za moške do 40 in nad 45 let, ženske do 30 in nad 35 let pa imajo enako dolžino kot moški. Ostali pa bodo imeli le 15 km. Organizacijski odbor smučarskega maratona Po poteh Kokrikega odreda že zbira prijave. Kdor se bo prijavil do 15. januarja, bo startal v prvi skupini in tisti, ki so se na tretjem maratonu uvrstili do 200. mesta. V drugi skupini pa bodo startali vsi ostali. Prijave bodo sprejemali tudi na dan tekmovanja do 9. ure. Start prve skupine bo 21. januarja ob 9.30. -dn - Bolnica 162, 5. Klavžar - Stražišče zmagovalec KRANJ - Na kegljišču Triglava v Kranju se je končalo finalno kegljasko tekmovanje krajevnih skupnosti iz kranjske občine za leto 1978. Pokrovitelj tekmovanja je bila komisija za kegljanje pri TKS Kranj. Udeležba je bila rekordna, saj je tekmovalo 59 moških in 22 ženskih ekip. To tekmovanje postaja vedno bolj priljub-Ijano in je bilo že peto po vrsti. Namenjeno je predvsem za krajane občine Kranj in poteka pod geslom VAŽNO JE SODELOVATI. KS Stražišče je ponovila uspeh iz lanskega leta in tudi za leto 1978 osvojila najvišji naslov v kranjski občini. Na končni razpredelnici si moštva sledijo: Stražišče, Huje-Planina, Vodovodni stolp, Orehek, Cerklje, Primskovo, Mavčiče, Britof, Center, Bela, Zalog in Preddvor. Med moškimi posamezno so bili najbolj-šit: Česen (Britof), Turk (Stražišče) in Fen-de (Primskovo). Pri ženskah pa Zaje (Huje-Planina). Žumer (Vodovodni stolp) in Novak (Brnik). Med ženskimi ekipami pa so bile najboljše Huje-Planina, Vodovodni stolp in Brnik. L. Glavar Triglav in Ljubelj KRANJ - Končano je moštveno gorenjsko prvenstvo v kegljanju. Tega ekipnega gorenjskega prvenstva se je udeležilo 8 moških moštev. Potekalo je izmenično na kegljiščih Triglava v Kranju in Jesenicah. Gorenjski ekipni prvak je postala ekipa Triglava iz Kranja, ki seje tega prvenstva udeležila z mladimi obetajočimi kegljači, ki so tudi največ pokazali. Ker pa se je ekipa Triglava avtomatsko uvrstila že v nadaljnje tekmovanje je bil iz kola v kolo ogorčen boj za drugega gorenjskega predstavnika za nadaljnje tekmovanje med moštvi Ljubelja iz Tržiča, Jesenicami in kranjsko Savo. Ljubelj si je pravico nadaljnjega tekmovanja zagotovil šele v zadnjih kolih, Jesenice in Sava pa sta ravno v zadnjih kolih popustili in se tako morali posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Rezultati ekipnega gorenjskega prvenstva: 1. Triglav 32.042, 2. Ljubelj 31.411. 3. Jesenice 31.354, 4. Sava 31.094, 5. Simon Jenko 30.577, 6. Bled 30.562. 7. Kranjska gora 30.291, 8. K rvavec 28.107. L. (1 lavač Godcev in Jakopičev memorial V Bohinju slavil Cvajnar BOHINJSKA BISTRICA - Tu je bilo tekaško tekmovanje za Godcev memorial. Na startu so bili skoraj vsi najboljši Jugoslovani, ki so že spoznali smučino, kjer bo jutri mednarodna tekaška prireditev. Med člani je bil tokrat najhitrejši Olimpijce Cvajnar, ki je prehitel v končnem obračunu Burgarja iz Gorij. Rezultati: člani (15 km) - 1. Cvajnar (Olimpija) 56:48,66, 2. Burgar (Gorje) 57:21,79, 3. Bešter (Triglav) 1;00:28,59, ml. člani (15 km): 1. Brezovšek (Olimpija) l;00:33,39, st. mladinci (5 km): 1. Kršinar (Olimpija) 19:15,91, 2. Lipovšek (Triglav) 20:50,84, 3. Lapajne (Bohinj) 21:07,57, ml. mladinci (5 km): l. Pustavrh (Olimpija) 19:21,79, 2. česnik (Gorje) 20:02,81, ml. pionirji (2 km): t. Velepec (Olimpija) 6:30,39, 3. Kerštajn (Jesenice) 6:38,90, ml. pionirke (2 km): I. Smrekar (Dol) 7:04,20, 2. Nagode (Gorje) 7:7.77, 3. Mlakar (Triglav) 7:38,11, st. pionirji (3 km): 1. Slaba-nja (Dol) 8:30,59, 2. Mašovič (Jesenice) 8:38,98, st. mladinke (5 km): 1. Blaževič (Skrad) 14:21,28, 2. Korošec (Triglav) 24:27,87, 3. Repe(Ge-je) 26:38,42. OB BAKLAH POKLUKAR GORJE — Domači Partizan je pripravil tekmovanje v spomin na tekača Jakopiča. Ob baklah je imel pri članih najhitrejšo smučino domačin Vinko Poklukar. Vrstni red — člani — 1. Poklukar (Gorje), ml. člani: 1. Podlogar (Gorje), st. mladinci: 1. D. Djuričič (Jesenice), ml. mladinci: 1. Brezovšek (Olimpija), st. pionirji: 1. Oblak (Gorje), ml. pionirji: 1. A. Kosmač (Gorje), članice: 1. Kordež (Triglav), st. mladinke: 1. Jelovčan (Triglav), ml. pionirke: 1. Nagode (Gorje), -h XXVII. mednarodna novoletna skakalna turneja Intersport Izreden skok Bogdana Norčiča GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Prenovljena olimpijska skakalnica — preuredili so jo po načrtih Lada Goriška — bo še dolgo ostala v spominu Kranjčana Bogdana Norčiča in vseh ljubiteljev smučarskih skokov. Član naše državne reprezentance Bogdan Norčič je v torek v edini seriji v konkurenci dvaindvajsete novoletne skakalne Intersport turneje skočil 100 metrov in si s tem skokom zagotovil izredno drugo mesto. Pred njim je bil le skakalec iz ČSSR Samek, ki je skočil nov rekord skakalnice 101 meter. Podvig je uspel tudi drugemu Jugoslovanu Marku Mlakarju, ki je dosegel svoj največji uspeh, saj je bil štirinajsti. Kaže, da to zimo vsem prirediteljem smučarskih tekmovanj v smučarskih disciplinah nagaja vreme. Skoki te turneje v GA-PA bi morali biti že v ponedeljek, ven- Marko Mlakar iz Logatca je na prenovljeni skakalnici v GA-PA dobro odrinil in lepo ujel skok. Dolžina 94,5 metra mu je prinesla odlično Štirinajsto mesto. Alpsko smučanje Nastop najmlajših KRANJSKA GORA - V Kranjski gori so se preteklo soboto pomerili med seboj najmlajši alpski smučarji Gorenjske. Tekmo v veleslalomu je organiziral SK Kranjska gora, nastopilo pa je nad 150 najmlajših tekmovalcev. Največ uspeha na tekmi so imeli smučarji Jesenic, Škofje Loke in Kranja, najboljši posameznik pa je bil Jeseničan Robi Zan. Rezultati: mlajši pionirji: 1. Zan (Jesenice) 71,54, 2. Robič (Jesenice) 74,71, 3. Pene* (Triglav) 75,24, 4. Krapež (Tržič) 76,37, 5. Likozar (Jezersko) 76,49; mlajše pionirke: 1. Hafner (Alpetour) 75,88, 2. Dežman 77,54, 3. Tomažič 79,06, 4. Lea Dežman (vse Triglav) 79.95, 5. Lužnik (Radovljica) 81.20; cicibani: 1. Grašič (Alpetour) 81,97, 2. Potočnik 82,61, 3. Markež (oba Jesenice) 84,69, 4. Teran (Tržič) 85,03, 5. Jemc (Alpetour) 85,96; cicibankc: 1. Žemva (Bled) 87,80, 2. Žmitek (Radovljica) 89,56, 3. Kotnik (Kranjska gora) 90,95, 4. Novak (Jesenice) 90,62, 5. Stražišar (Jsenice) 95,21. -bef Akcija Kaveljc in Korenina LJUBLJANA - Predstavnik Visoke šole za telesno kulturo. Plavalne in Kolesarske zveze Slovenije ter predstavniki PZ Slovenije so dokončno sprejeli naloge, ki jih bodo morali opraviti udeleženci in udeleženke, ki se bodo potegovali za TV lovoriko »Kaveljc in Korenina«. Na Trnovskem maratonu bodo moški morali preteči 42, ženske pa 21 km, pri pohodu Po poteh partizanske Ljubljane bodo moški prehodili 25, ženske pa 8 km. Prišlo je do spremembe v plavanju. Od prejšnjih 4 km bodo zdaj oboji morali preplavati le dva kilometra. Dvodnevno kolesarjenje je ostalo enako. Moški bodo v dveh dneh pri-kolesarili 200 km, ženske pa le 120. Akcija je namenjena moškim, ki bodo v letu 1979 dopolnili 30 let, ženske pa 25. Znani pa so tudi vrhovi, ki jih bodo udeleženci te akcije morali prehoditi. Teh je pet in vsi so višji od 2000 m. Povzpeti se bodo morali na Skuto, Storžič, Stol, Kanin in Prisojnik. -dh Dopisniki poročajo ŠKOFJA LOKA - V telovadnici OS Petra Kavčiča je bil v počastitev občinskega praznika že četrti rokometni turnir. Za najboljšega so se tokrat potegovala štiri moštva. Prvo mesto so osvojili rokometaši SSD Mladi rod. Tako je to moštvo obranilo pokal. Izidi - Ratitovec : Kokrški odred 23:28, Preddvor : Mladi rod 16:20, Preddvor : Ratitovec 22:23, Kokrški odred : Mladi rod 19:21. R. Pogačnik SENCUR — V Srednji vasi je bilo posamično kegljasko prvenstvo KS Srednja vas. Enaindvajset posameznikov se je potegovalo za naslov, samo tekmovanje pa je bilo v počastitev krajevnega praznika. Vrstni red: 1. Bogataj 428. 2. Mali 414, 3. Kosem 405. M Mali KRANJ - V občinski C kegljaški ligi so bila odigrana že štiri kola. Vodstvo je prevzelo moštvo Triglava (mladinci), ki v teh kolih še niso priznali poraza. Med sedmimi moštvi so na drugem mestu kegljači iz Podbrezij, tretji pa kegljači KS Center. Izidi IV. kola - KS Center : Krvavec B 2660:2164. Podbrezje Tekstilindus 2304:2301. Trim-Zalog i Triglav (mladinci) 2347:2365. M Mali STRAŽIŠČE - Tako kot že nekaj let nazaj bodo kegljači desnega brega Save na kegljišču Benedik imeli svoje tekmovanje. Le-to bo 8. januarja. Za to tekmovanje sprejemajo prijave v gostilni Benedik. -h HRASTJF - Pod pokroviteljstvom tovarne Zvezda bo Si) Jakob Stucin iz Hra-stja — Prebačevo v nedeljo organiziral drugi Štucinov smučarski trim tek. Prijave bodo sprejemali še dve uri pred pričetkom tekmovanja, start pa je ob 9. uri. -h KRANJ - V nedeljo ob 10. uri bo SK Triglav na Krvavcu organiziral odprto občinsko prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu. Nastopili bodo starejši in mlajši pionirji in pionirke. -h dar je organizatorju ponagajalo vreme, tako da so drugo tekmo Intersport turneje morali prestaviti na torek. In tudi v tej ni šlo vse po računih, saj je veter onemogočil normalen potek tekmovanja. Rezultati - 1. Samek (ČSSR) 120,5(101), 2. Norčič (Jugoslavija) 117,6 (100), 3. Kok-konen (Finska) 114,4, 4. Duschek 113.2 (96,5), 5. Buse (oba NDR) 112,5 (96,5), 14. Mlakar 105,9 (94,5), 36. Kajzer 93,0 (86), 39. Tepeš 91,5 (86), 69. Bogataj (vsi Jugoslavija) 74,2 (76,5). SKUPNO (po dveh tekmah): 1. Kokko-nen 346,8, 2. Danneberg 344,6, 3. Duschek 335,8, 4. Tanczos 334,3, 5. Sumi 331,4, 6. Norčič 330,8, 7. Skoda 326,6, 8. Tuch-scherer 324,8, 9. Buse 321,6, 10. Ivanov 320,6. NA PRVI TEKMI BOGDAN TRINAJSTI OBER8TDORF - Letošnja Intersport skakalna novoletna turneja se je začela z zmagoslavjem reprezentanta SZ Ivanova. V obeh serijah v konkurenci uvodne tekme je bil najboljši in ni dovolil presenečenja. Že v prvi seriji je imel lep in dolg skok in tega je potrdil tudi v drugi. Čeprav so ga nasprotniki še tako ogrožali, si vendar ni dal vzeti že si priskakanega prvega mesta. Naš edini up za visoko uvrstitev Bogdan Norčič ni razočaral. Čeprav je za nekatere trinajsto mesto slabo, ni tako. Bogdan je dokazal, da sodi v sam vrh svetovne skakalne elite, saj je za seboj pustil vrsto zvenečih imen svetovnega skakalnega športa. Od ostalih naših je bil soliden le še Tepe*. Rezultati: 1. Ivanov (SZ) 235,4 (100,5 -105,5), 2. Danneberg (NDR) 234,5 (101,5 -103,5), 3. Kokkonen (Finska) 232,4 (101 -105). 13. Norčič 213,2 (94,5 - 101), 45. Tepež 184,5 (86,5 - 92,5), 57. Mlakar 171,1 (85 - 8»), «9. Bogataj 154,7 (81,5 - 84), 72. Kajzer (vsi Jugoslavija) 138,0 (76 - 79). -dh EP na Kobli preložen? RADOVLJICA - Smučišča na Kobli bi v soboto in nedeljo morala gostiti alpske smučarke iz desetih evropskih držav in Amerike, ki bi se dva dni borile v slalomu in veleslalomu za točke v ženskem evropskem pokalu. Vendar so nam iz organizacijskega odbora Radovljice sporočili, da tekme na Kobli ne bo. Ves trud organizatorja SK Radovljica je torej propadel. Čeprav so v pripravo prog vložili že ogromne napore je zadnja odjuga in nato ponovo-letni mraz opravil svoje. Snega na Kobli praktično ni. Le nekaj centimetrov snežne zmrzali je premalo, da bi tekmo lahko izpeljali. Radovljičani so tekmo odpovedali in na to opozorili tudi mednarodno smučarsko organizacijo FIS. Zaprosili so za nov termin tekmovanja. Škoda, da ga FIS ne bi našla, saj bi bil to za Koblo največji mednarodni naval. -dh V vodstvu Blejska Dobrava TRŽIČ - V gorenjski hokejski ligi tekmovanje poteka brez težav. Rezultati II. in III. kola: Tržič : Kokrica 7:5, Naklo : Borovlje 2:6; Žabnica : Peter Majr — Ljubno 3:2; prosta Blejska Dobrava; Kokrica : Žabnica 3:5; Blejska Dobrava : Naklo 7:2; Borovlje : Tržič 11:7; prosto moštvo Peter Majr — Ljubno. Lestvica: 1. BI. Dobrava 2. Tržič 3. Borovlje 4. Žabnica 5. Kokrica 6. Peter Majr — Ljubno 7. Naklo 12: 4 23:17 19:14 8: 5 16:14 3:12 6:21 .1 Kikel Kranjčan Bogdan Norčič je na drugi tekmi Intersport turneje v Garmisch-Partenkirchnu v edini seriji skočil tako dobro, da je bil drugi. S tem skokom je dokazal, da se lahko enakovredno kosa z najboljšimi skakalci na svetu. C Hokej Dokončna odločitev Preteklo kolo v prvi zvezni ligi je prineslo dokončno odločitev o naslovu letošnjega prvaka v hokeju na ledu. Jeseničani so si s porazom v Zagrebu zaigrali vse minimalne možnosti za uspeh. Tudi tri zaporedne zmage proti Olimpiji v preostalih srečanjih jim ne morejo prinesti prav ničesar več, razen zadovoljstva, da so premagali še nekronanega prvaka. Jeseniško moštvo je v letošnji sezoni imelo preveč slabih trenutkov, da bi lahko iztržilo kaj več in bo nov naslov več kot zasluženo pri-padel boljši Olimpiji. Vse preveč slaba in nezanesljiva je bila v letošnji sezoni jeseniška obramba, poceni so prejemali zadetke in jih težko dajali nasprotniku. Napadalci so se popolnoma razigrali le na parih tekmah in to tedaj, ko so igrali kolektivno. In ravno na tekmah, kjer jim očitno ni šlo, so pozabili na kolektivno igro in vsak zase skušali rešiti, kar se pač rešiti še da. Poleg pomanjkljive borbenosti pa je ekipo zapustila v najbolj odločilnih trenutkih še športna sreča in zbranost. Vsekakor pa ekipa moralno ni bila pripravljena za večje podvige. V opravičilo pa naj napišemo, da so ekipo prav vso sezono pestile poškodbe ključnih igralcev, kar je bil tudi precejšen vzrok za slabše igre in nepovezane akcije. Tudi pomanjkanje ustrezne opreme ni ugodno vplivalo na razvoj situacije, odločilno vlogo pa je vsekakor odigralo dejstvo, da je ekipo zapustilo nekaj ključnih igralcev, ki so znali voditi ekipo in ji dajati moralo v odločilnih trenutkih. Vsekakor je ekipa Jesenic v letošnji sezoni doživela največjo pomladitev od vseh ekip, vseeno pa so ti igralci imeli dobre pogoje za trening. Tako lahko ugotovimo, da včasih tudi navidez kvalitetno delo ne rodi takoj sadove, le največji optimisti pa so od tako mlade ekipe lahko pričakovali največji uspeh. Pri vsem tem pa je največji tekmec Olimpija v letošnji sezoni nastopala zanesljivo v močnejši sestavi kot preteklo sezono, saj sta se vrnila iz JLA odlična Puterle in Kavec, iz Stavbarja pa izredni strelec Banč. V vratih pa je veterana Albrechta odlično zamenjal Prusnik. Tako močno Olimpijo pa bi lahko nadigrali le z najboljšo ekipo in pa seveda z zares kvalitetnim delom preko celega leta. Naša ekipa pa žal v letošnji sezoni ni bila vedno sposobna nadigrati tudi slabše nasprotnike od Olimpijo in je npr. v Celju celo prepričljivo klonila, -bef Komentiramo Gorenjska moštva uspešna KRANJ — Končal se je jesenski del prvenstva v rokometu v zveznih, republiških in občinskih rokometnih ligah. Živ-žav z rokometnih igrišč je utihnil do zadnje nedelje v mesecu marcu. Lahko rečemo, da si nobeno moštvo pred nadaljevanjem ni zagotovilo odločilne prednosti v borbi za vrh. V drugi zvezni rokometni ligi — sever niso odigrali vseh srečanj in jih bodo odigrali pred pričetkom pomladanskega dela prvenstva. Med moškimi ekipami je največ točk zbrala ekipa Zagreba 17, rokometaši Jelovice jih imajo 13, vendar jim primanjkujeta še dve srečanji. Tekma Partizan TUS : Jelovica še ni dokončno registrirana, tekma Slatina : Jelovica pa je prestavljena na pomladanski del. Ce bodo Skofjeločani zmagali s Slatino, se lahko povzpnejo na odlično drugo mesto, kar je rezultat nadvse uspešnega in strokovnega dela trenerja Igorja Stupniška. V ženski ligi so v vodstvu rokometašice Podravke, rokometašice Alplesa, ki jih vodi uspešno Jože Rakovec, pa so s sedmimi točkami na osmem mestu in tekmo manj. Z malo več športne sreče bi se lahko uvrstile v zgornji del prvenstvene lestvice. Će bodo spomladi nadaljevale z uspešno igro, lahko računajo na uvrstitev okrog petega mesta. V letošnji republiški rokometni ligi nastopa 16 moških in ženskih ekip, ki so razdeljene v dve skupini na vzhod in zahod. Prvak v ženski kot moški republiški rokometni ligi bo Usta ekipa, ki bo zmagala v medsebojnih srečanjih in se uvrstila v drugo zvezno rokometno ligo — sever. Naalov jesenskega prvaka je po devetih kolih osvojila ekipa Prul s 15 točkami, na odličnem drugem mestu pa so rokometaši Tržiča s 13 točkami, n« /adnjem pa so rokometaši Kamnika s štirimi točkami. V ženski republiški rokometni ligi so naslov jesenskega prvaka osvojile v zahodni skupini rokometašice Kočevja s 16 točkami pred moštvom Preddvora, ki je zbralo v devetih srečanjih 14 točk, kolikor jih ima tudi selekcija Obale. Rokometašice Preddvora, ki jih zelo uspešno vodi Božo Crijevič imajo vae možnosti, da osvojijo prvenstvo ter v finalnem srečanju obakrat zmagajo ter si pridobijo pravico igrati v drugi zvezni rokometni ligi. Tržičanke so bile s 4 točkami osme. V občinski rokometni ligi so gorenjski prvaki postali rokometaši Storilca s 16 točkami pred Preddvorom 15 in Žabnico 14 točkami in imajo največ možnosti, da se uvrstijo v drugo republiško rokometno ligo. Katera od ekip bo v nadaljevanju imela največ moči, bomo videli v začetku, junija prihodnjega leta. V skupini B občinske rokometne lige ne poznajo poraza le rokometaši I Hipci j (veterani), prav tako pa ne poznajo poraza mladinci Jelovice v občinski mladinski rokometni ligi, saj so v vseh sedmih srečanjih zmagali. J. Kuhar L DRUŽINSKI POMENKI PORABA: 25 dkg govedine, 20 dkg svinjine, 1 jajce, 3 žlice drob ti n, sol, popre, mleko ali juha, svinjska mrežica. Domače klobasice v mrežici IZDELAVA: Drobno zmletemu govejemu in svinjskemu mesu primešajte jajce, sol, poper in z mlekom ali juho prepojene drobtine. Dobro premešano meso oblikujte v klobasice. Vsako posebej zavijte v oprano, na primerno velike kose zrezano svinjsko mrežico. Klobasice pecite v lastni maščobi dobre četrt ure. ^ r Jasmina — Kranj Prosim, narišite mi model krila, ki bi ga nosila za v službo. Košček blaga prilagam. Imam pa še eno prošnjo, da mi svetujete model brezrokavnika. Tudi vzorec volne vam prilagam v pismu. MARTA ODGOVARJA Odgovor Krilo je skoraj ravno in ima gubo spredaj. Zapenja se z zadrgo v stranskem šivu, sega pa ca. 15 cm pod koleni. Brezrokavnik je raven, daljši le v pasu ima trak, s katerim lahko brezrokavnik stisnete. Imate azalejot Azaleja (Rhododendron simsii) je pozimi med najbolj zaželenimi rastlinami. Ob ustrezni skrbi je zelo hvaležna in se je z njo vredno potruditi, da jo več let obdržimo ne le pri življenju, marveč tudi tako, da zmore izdatno cveteti. Azaleja navadno pride k hiši kot razcvela rastlina. V tem stanju je posebno občutljiva za vlago. Gruda se ji nikoli ne sme izsušiti, najbolje je, če je ne zalivamo, pač pa potopimo lonec v mlačno vodo, da se prst temeljito prepoji. Azaleja je občutljiva za apneno vodo; če je ta zelo trda, bo šlo z rastlino narobe, zato je najbolje rabiti" deževnico, snežnico ali mehko potočnico. Slabo se počuti na močnem soncu in v suhem ozračju. Ko odcvete, jo je najbolje prenesti v hladen prostor in zalivati le toliko, da se ne izsuši, maja pa prestaviti v vrt in lonec zakopati na sončnem mestu (ali na balkonu v zaboj s prstjo). Čez poletje mora obvezno na zrak. Presajati je pri tem ni treba vsako leto. Će je dobro hranjena, zadošča presajanje na 2 do 3 leta. Za to rabimo mešanico listovke, šote ali resovke in peska, torej kislo prst. Ko jeseni zahladi, pade slana, mora azaleja v hladno sobo (do 10 stopinj) in tam prezimi. Ko se začno popki napenjati, navadno proti koncu leta, sme v topel prostor, da tam vzcvete. Rastline, ki so siljene za zgodno cvetje, pred novim letom, je težko uspešno gojiti več kot eno leto. Iz Lobodo ve ga programa jesen zima 78/79 so tudi tile trije lepi zimski plašči. Oba moška plašča sta iz čiste runske volne, ženskemu pa je dodanega še malo mohaira. V naših trgovinah se dobe ženski plašči v velikostih od 36 do 48, moški pa so prilagojeni tudi zahtevnejšim postavam (88-116/7, 44-58/7, 44-56/7 m 88 —112 / 7). ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA KOŽA KOTO Koteks tobus In zbiralnic« kmetijskih zadrug se zahvaljuje cenjenim strankam za obisk in želi srečno novo leto 1 979 ■■I »lllllflllHHII Starkina novoletna želja Na kraju naše vasi živi v samotni koči stara osamljena žena. Njena koča je slaba. Pred leti je žena ostala sama, ker ji je umrl mož. Najbolj postane Žalostna, kadar se spomni na sinove, ki so ji vsi pomrli. Vsa leta žaluje in nosi skrito bolečino. Ostala ji je edino hčerka, ki pa je odšla z možem v Novake in jo zato bolj malo obiskuje. Starka je vesela vsakega obiska. Velikokrat se spominja, kako je bilo med vojno. Pekla je kruh za bolnico »Švico«. Dajala je mleko in krompir za partizane. Velikokrat so bili sami zaradi tega lačni. Vojno je preživela v strahu, da jo bodo dobili Na Dovjem je gorelo V naši vasi sta gorela dva hleva. Požar se je hitro širil. Prišli so gasilci. Bali smo se, da bo zagorela še naša hiša. Bili smo prestrašeni. Gasilcem so pomagali vsi ljudje. Tudi jaz sem gasilec. Poganjal sem črpalko. Ogenj smo pogasili. Cena Legat, 1. r. osn. šole 16. december, Mojstrana Nemci. Srečna je, da je lahko pomagala, samo to jo boli, ker nima nič partizanske pokojnine. Nekaj dobi le po možu. Ker dobro vidi, se kratkočasi s klekljanjem. Dela zelo lepe čipke. Rada gre tudi v gozd, kadar rastejo jurčki. Njena največja novoletna želja je, da bi bila lahko pri domačih ali sorodnikih, da ne bi bila vedno tako sama. Najbolj pa si želi, da bi bila še naprej zdrava. Martina Mijatovič, 6. b r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Padla sem Ko sem šla v šolo, sem padla, kajti zelo je drselo. Tatjana in Mirjana sta se mi glasno zasmejali. Jaz pa sem ju samo grdo gledala. Nato sem jima rekla, da bi si lahko zlomila nogo. Nehali sta se smejati. V šolo smo prišle srečno. Majda Pintar, 2. a r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Ptički in fantič Snežec beli pada z neba, ptičkom zrna bo nasuti treba. Lačni letajo okoli hiše, ko po snegu tanek veter piše. Nek fantič pa se usmili, drobnim ptičkom pomaga v sili. Brž polno jim zrna nasuje, saj ga ptiček vsak potrebuje. Lačni ptički zrna zobajo, vsi veseli fantku pojejo, saj jim rešil je življenje, jim podaril je veselje. Ptički zdaj so vsak dan siti, bolj veseli, bolj nabriti, s petjem krajšajo fantiču čas, pa čeprav je strašno mraz. Tomaž Križnar, 4. b r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj k. Nov vrtec na Bledu Naša vojska Na Bledu je vse več otrok, zato je bil vrtec že premajhen. Odločili so se za izgradnjo večjega in sodobnejšega. I a res je bil v enem letu zgrajen. Odprli so ga pred mesecem dni. V starem vrtcu so bili štirje oddelki, v novem pa jih je še šest. Tako Mir za vse Ob novem letu kar dežuje želja, skrivnosti in pričakovanj. Moja največja novoletna želja je, da bi naš dragi predsednik Tito, neutrudni borec za mir, za svobodo vseh narodov sveta, simbol Jugoslavije in njenih naprednih idej, še dolgo in uspešno vodil našo lepo, neuvrščeno republiko Jugoslavijo po poteh svobode, miru, ustvarjalnosti in samoupravljanja. Da bi zasijala sreča vsem. Vsem ljudem tega sveta želim, da bi v novem letu uživali mir in srečo. Tudi narodom, ki niso svobodni, želim, da bi jih novo leto osvobodilo in jim prineslo najlepše darilo: trajni mir, enakost in enakopravnost, medsebojno spoštovanje in pomoč. Nives Križnar, 8. c r. osn. šole France Prešeren, Kranj je zdaj skupaj deset oddelkov, od teh sta dva za dveletne otroke. V starem vrtcu je 200 otrok, v novem pa je prostora še za 250 otrok. Imajo veliko moderno kuhinjo. Za otroke skrbijo vzgojiteljice, v pomoč pri delu pa so jim varuhinje. Vzgojiteljic je deset, varuhinj šest. Otroci so v vrtcu lahko od pol šestih zjutraj do treh popoldne. Vrtec se imenuje po otroškem zdravniku dr. de Gleriu. Na Bledu je služboval pred vojno, ko pa se je ta začela, so ga odpeljali fašisti v Italijo in ga obsodili na nekaj let težke ječe. Po vojni se je vrnil domov na Bled. Za njegovo vztrajno delo smo se mu oddolžili in po njem nosi vrtec ime. Novega vrtca so predvsem veseli malčki, saj imajo preskrbljeno dobro varstvo. Metka Blaževič, 6. c r. osn. šole Josip Plemelj na Bledu C 9-f> 'Q-Z 'ei :A Z£I§3U ) Čeprav je bila naša narodnoosvobodilna vojska manj in veliko slabše oborožena kot sovražna vojska, je v S ŠOLSKIH KLOPI TRIJE PARI — P° dva lika od šestih sta enaka. Katere številke nosijo parif spopadih velikokrat zmagala. To so dosegli naši vojaki s pogumnostjo in hrabrostjo ter ljubeznijo do svoje domovine. V spopadih je veliko ljudi podleglo sovražnim kroglam, še več pa je bilo ranjenih. Tujci so imeli moderno orožje, letala, dovolj hrane in obleke. Vse to pa je našim borcem primanjkovalo. Posebno so rabili zdravila, ki pa so jih zelo težko dobili. Bolnišnice so gradili v gozdovih, kjer je bilo najbolj varno. Ena najboljših in najbolj znanih bolnišnic je bila na Primorskem bolnica Kranja, saj so v njej pozdravili veliko ranjencev. Partizani so se borili z orožjem in pogumom. Zdaj živimo v svobodni domovini. Fantje odhajajo k vojakom, da se naučijo najosnovnejših pravil v ravnanju z orožjem in obrambi Jugoslavije. Upamo, da jo bomo tudi mi, če bo potrebno, tako branili kot so jo nekoč partizani. Vendar pa vsi želimo, da vojne ne bi bilo. Venja Velkavrh, 6. a r. osn. šole J. in S. Mlakar, Šenčur Po novem letu Novo leto je že mimo, dobro vse vam mi želimo. Dosti zdravja in še sreče za tri velike polne vreče. Konec je že praznovanja, konec je pričakovanja. Novo naj se vse začne, staro naj v pozabo gre. Potice vse smo že pojedli, kolače dobre vse smo snedli. Vince sladko smo izpili, kozarce prazne pa razbili. Hitro učiti se začnimo, da kaj ne zamudimo. Ob nalogah se spotimo, a na praznike ne pozabimo. Monika Kunšič, H. r. osn. šole na Jesenicah Drobcene snežinke male Drobcene snežinke male tiho so na zemljo pale, iz zvezdic belih tančico stkale, z njo so žemljico odele, od veselja se objele, drobcene snežinke male tiho so na zemljo pale. Sergeja Malovrh, 3. r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja Loka Živali pozimi Zapadel je sneg in vsi se ga veselimo. A uboge živali se trudijo in iščejo hrano. Gozdne živali same skrbijo zase. Pomagajo jim lovci. Živali pridejo v sadovnjake. Srne pobirajo jabolka, ki so jih ljudje pustili. Zajci pridejo glodat mlada drevesa. Zato jih zaščitimo. Živali bodo lovci hranili toliko časa, dokler ne bo skopnel zadnji sneg. Mateja Buh, 4. b r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka j RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.60, 8.00, 9.00, 10.06 (Dane« dopoldne). 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 18.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA 6. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.&3 IvanSček: Miniature za rog in klavir 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Aleksander Kravos: Nekaj izkušenj pri razvoju sadjarstva v zasebnem sektorju 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 - posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevcem Aleksandrom Mežkom 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.05 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z . . . 20.00 Koncert iz naših krajev 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih 20 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.;i 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo ČETRTEK 11. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 0.08 Radijska šola za višjo stopnjo Ali potrebujemo odrasla 9.35 Narodne in nonarodele 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 I /ganite, pa vam zaigramo . .. 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — dr Julija Smole: Razmnoževanje nekaterih rast lin s pomočjo oroševanja ali megljenja 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vremenska napoved in poročila 18.05 Z opernih odrov 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19..35 Lahko noč, otroci' 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer »Glas ubogih« (sodobna indijska poezija) 21.40 Lepe melodije 22.20 »Romantični« harmonij (VVeber, Bizet, Franck. Liszt. Berlioz, Smetana) na Pedalni harmonij igra Franz Haselbock 23.05 Literarni nokturno A. Avguštin: Izpovedi 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 14.20 Za mlade radovedneže 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori Odločitev za poklic je težavna 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 Kn mikrofon za dve izkušnji 17 10 S popevkami po Jugoslaviji 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo 12. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Prinesi mi kozarec mareličnega soka 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz t ujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Slavko Gliha: Gospodarnost pitanja govedi 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14 23 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušal« i čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 1600 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment niusical 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute /.ansamblom Bratov Avsenik 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jaz/, pred polnoč|o C laike-Bola nd Bul Banri - Rhvthm Combination and brass 0.05 Nočni program - glasba KOMPAS HCT E t i Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13 33 Glasba iz socialističnih de/e 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo Prinesi mi kozare« mareličnega soka I I 25 Z vami m za vas Ui.oo Prometni leksikon 16.08 Vodomet melodij 1640 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva I 7.40 Odmevi / gora - Stane Belak-.Šrauf: Zli/ani oprimki. VI. oddaja I 7 50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jaz/ Bennv Bailev — Dave Kamien 1 )ivision 18.40 Glasba /a vsakogar 18.55 Minute /.a kulturo Rešitve pošljite do srede, 10. januarja , na naslov: Glas Kranj, Moše Pij a dej a 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Vodoravno: 1. tunel, 7. smetana; skorja; drevesna bolezen, 13. igra z žogo, pri kateri se meče z rokami na gol, 15. etiketa, nalepnica, 16. Srečko Kosovel, 17. računar, kdor se ukvarja z matematiko, 19. Rajko Ranfl, 20. nekdanji ruski vladar, 22. najlepša gora v Julijskih Alpah, 23. bajka, bajeslovna pripoved, 24. vzpetina južno od Beograda z grobom Neznanega junaka, 26. ograda za svinje, prostor okoli hifte, 27. ime Svetine, pisatelja trilogije »Ukana«, 28. otroški naziv za medveda, 30. država na jugozahodu ZDA, 32. ime za vrsto okusnih jabolk, 34. teža posode ali omota, 35. italijanska reka skozi Firence, 36. množično športno udejstvovanje, 38. starorimska boginja usode, 41. ime italijanske igralke »Ane Karenine« Massari, 42. mali, pokončni klavir, 44. turško ime za arabskega žrebca, at, 45. Anton Vakselj, 46. dan v novembru, ko se po narodnem običaju pripravi martinova gos, 48. Rodnev Laver, 49. naš družbenopolitični delavec, Miha, 51. francoski pisatelj romanov in del za otroke, član Pokreta odpora, Claude, 53. podelitev, dovolitev kake pravice, 54. nudist. Navpično: 1. majčkene prsi, 2. krajši naziv za Rokavski zaliv, 3. Edvard Kardelj, 4. pr«o-stor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder iz-haja, 5. prva mohamedanska dinastija kalifov, 6. veliko rešeto, rehta, 7. nebesno telo, ki kroži okoli-planeta, zvezda spremljevalka, 8. poziv, klicanje, 9. ljudska modrost, izražena v enern stavku, pregovor, 10. oznaka za Long plav gramofonsko ploščo, 11. desni pritok Save v Bosni, 12. osmrtnica, 14. korpus, trup, 15, vzvod, 18. indijansko obuvalo, lahka kožnata obutev, 21. zgornji deli na obeh straneh trupa, 23. vladar na čelu monarhije, 25. italijanska gora v severni Kalabriji, Monte L .. ., 27. ime za petero Mojzesovih knjig, 29. ljudski izraz za krčmarico, gostilničarko, 31. velenje zap<> vednika, 32. iz debla iztesan čoln, 33. muza ljubezenskega pesništva, 35. ameriški kraj v južni Nevadi, znan po istoimenskem filmu, 37. eksplozivno telo, 39. ilirsko-keltsko pleme, naseljeno v antični dobi na področju od Alp do Tržaškega zaliva v Karniji, 40. kdor goji atletiko, 42. uokvirjeno polje, večja slika ali risba, 43. zvezda, ki nenadno zažari in postopno izgine, 46. čas brez vojne in spopadov, 47, vzdevek italijanske pevke Gigliole Cinquetti, 50. skrajni konec polotoka, 52. Ivan Mrak. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA KOTO Koleni robu j ll zbiralnic« kmort|jkih zadrug J KINO Kranj CENTER 5. januarja amer. barv. srhi j. CARRIEob 16.. 18. in 20. uri 6. januarja amer. barv. srhi j. CARRIE ob 16., 18. in 20. uri. prem. amer. barv. fant. thril. VESOLJSKA POSTAJA ST. 1 ob 22. uri 7. januarja amer. barv. ris. NORA DIRKA TOM IN JERRYJA ob 10. uri. amer. barv. srhlj. CARRIE ob 15., 17. in 19. uri, prem. ital. barv drame UJETNICA SAMOSTANSKIH ZIDOV ob 21. uri 8. januarja amer. barv. fant. thriler VESOLJSKA POSTAJA ŠT. 1 ob 16., 18. in 20. uri 9. januarja amer. barv. fant. thriler VESOLJSKA POSTAJA ST. 1 ob 16., 18. in 20. uri 10. januarja franc. barv. kom. BITKA ZA ALZAS IN LORENO ob 16.. 18. in 20. uri 11. januarja franc. barv. kom. BITKA ZA ALZAS IN LORENO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 5. januarja franc. barv. kom BEDRCE ali perutnicka ob 16.. 18. in 20 uri 6. januarja franc. barv. kom. bedrce ali perutnicka ob 16. in 18. uri, amer barv. ljub. ljubezen samo PO polno Čl ob 20. uri 7. januarja franc. barv. kom. bedrce ali perutnicka ob 14. in 18. uri, ital. barv. krini. kaliber 9 ob 16. uri, prem. hong-kon. barv. karate roka SMRTI ob 20. uri 8. januarja hongkon. barv. karate roka smrti ob 16., 18. in 20. uri 9. januarja hongkon. barv. karate'roka smrti ob 16. 18 in 20. uri 10. januarja jap. barv. fant. propad japonske <>b k;, ih in 20. uri 11. januarja ital. barv. krim. kaliber 9 ob 16., 18. in 20. uri Trii* 6. januarja amer. barv. kom. NAJBOLJ NORA DIRKA ob 16. uri, amer. barv LJUBEZEN IN NOČNA SAMOPOSTREŽBA <>!> 18 in 20 uri, prem franc. barv. kom BITKA ZA ALZAS IN LORENO ot) 22. uri 7. januarja amer barv. ris. NORA DIRKA TOM IN JKRRYJA ob 15. uri. amer barv thriler LJUBEZEN IN NOČNA SAM0P0 STREŽBA ob 17. in 19. uri, prem amer. barv. fant. thriler VESOLJSKA POSTAJA ST. 1 ob 21. uri 8. januarja ital. franc. barv. ljub. drama PRVA SPOKOJNA NOC ob 17. uri. prem. meh. barv. ZGODILO SE JE V MARUŠI JI ob 19. uri 9. januarja amer. barv. srhlj. CARRIEob 17. in 19. uri 10. januarja amer. barv. srhlj. CARRIEob 17. in 19. uri 11. januarja jap. barv. fant. PROPAD JAPONSKE ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 6 januarja amer. barv. drama MOZ NA M02A ob 16.. 18. in 20. uri, prem. hongkon. barv. karate ROKA SMRTI ob 22. uri 7. januarja jap. barv. fant PROPAD JAPONSKE ob 15. uri, amer. barv. drama MOZ NA MOZA ob 17. in 19. uri, prem. franc barv kom. BITKA ZA ALZAS IN LORENO ob 21. uri 8. januarja amer. barv thriler LJUBEZEN IN NOČNA SAMOPOSTREŽBA ob 18. in 20. uri 9. januarja franc. barv. kom. BEDRCE ALI PERUTNICKA ob 18. uri, prem. ital. barv. UJETNICA SAMOSTANSKIH ZIDOV ob 20. uri 10. januarja franc. barv kom. BEDRCE ALI PERUTNICKA ob 18. in 20. uri 11. januarja ital. franc. barv. ljub. drama PRVA SPOKOJNA NOC ob 18. in 20. uri Duplica 6. januarja prem. ital. barv. UJETNICA SAMOSTANSKIH ZIDOV ob 20 uri 7. januarja hongkon. barv. karate ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 15 uri, dan croti«\ HOPLA V POSTELJI <>b 17. in 19. uri 10. januarja ital. barv krim. KALIBER 9 ob 20 uri 11. januarja amer. barv Fant. thriler VESOLJSKA POSTAJA ŠT 1 ob 20 uri Radovljica 5. januarja amer barvni risani TOMY IN JERRY - VEČNA NEPRIJATELJA Ob 20. uri »i lanuarja amer barvni risani TOMY IN JERRY - VEČNA NEPRIJATELJA ob 18. uri. hongkon bar. karate BRUCE LEE POGREŠAMO TE <>b 20 uri 7. januarja hongkon barv. kara'. BRUCK LEE POGREŠAMO TE ob 20. uri 8 januarja amer barv NISEM TI OBLJUBLJALA VRT ROŽ ob 20. uri 9. januarja hongkon. barv. karate BRUCE LEE POGREŠAMO TE ob 20. uri 10. januarja amer. barv. NISEM TI OBLJUBLJALA VRT ROZ ob 20. uri 11. januarja ital. barv. ŽELEZNI PREFEKT ob 20. uri Bled 5. januarja amer. barv. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 20. uri 6. januarja amer. barv. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 18 uri. ital. barv OČE GOSPODAR ob 20. uri 7. januarja angl. barv. vohun. NOC ORLOV ob 18. uri, amer. barv. VISOKA NAPETOST ob 20. uri 8. januarja amer. barvni risani TOMY IN JERRY - VEČNA NEPRIJATELJA ob 20. uri 9. januarja amer. barv. NISEM TI OBUUBLJALA VRT ROZ ob 20. uri 10 januarja hongkon. barv. karate BRUCE LEE POGREŠAMO TE ob 20. uri 11. januarja amer. barv NISEM TI OBLJUBUALA VRT ROZ ob 20. uri Jeaenice RADIO 5. januarja amer. barv. kom. HOLLYWOOD ALI PROPAD ob 17. in 19. uri 6. januarja ital. barv. TOLPA GRBAVCE V ob 17. in 19. uri 7. januarja ital barv. TOLPA CRBAVCEV ob 17. n 19 uri 8. januarja amer. barv JUNAKJ 3. ČETE ob 17. in 19. uri 9. januarja amer. barv JUNAKI .1. ČETE ob 17. in 19 uri Jesenice PLAVŽ 5. januarja amer. barv. BASTER JE LJUBIL BILY ob 18. in 20 un o. januarja amer. barv JUNAKI 3 ČETE ob 18. in 20. uri 7. januarja amer. barv. JUNAKI J. ČETE ob 18. in 20. uri 8. januarja ital. barv. TOLPA GRBAVCEV ob 18. in 20 uri 9. januarja ital. barv. TOLPA GRBAVCEV ob 18. in 20. uri Dovje - Mojstrana 6. januarja ital. barv. SVAKINJA ob 19. uri . 7 januarja nem. jug barv. MM> JASTREBI ob 19 uri Kranjska gora 6. januarja nem. jug. barv. MED JASTREBI ob 20. uri B). januarja amer. barv .JUNAKI.»ČETE oh 20 uri Petek, 5. januarja 1979 13. stran G L, A S TELEVIZIJA 6. JAN. ■ 8.00 Poročila 8.06 Stare japonske pravljice 8.20 Z besedo in sliko - G. Vitez: Zrcalce 8.30 Babičin vnuček - oddaja TV Beograd 9.00 Pisani svet 9.40 Kdor seje, naj tudi žanje, dokument, oddaja 10.40 625 11.00 M. Dombrowska: Noči in dnevi, TV nadaljevanka 12.25 Bischofshofen: Smučarski skoki, prenos 15.35 Poročila 15.40 Povest o ljubezni — mladinski film 17.00 Košarka Radnički: Cibona — prenos v odmoru Propagandna oddaja 18.40 Naš kraj 18.50 Očka, dragi očka - humoristična oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prevost: Manon, TV nadaljevanka 21.05 Okus po uspehu, film 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Test 18.15 TV novice 18.30 Narodna glasba 19.00 Tatvine umetnin 19.30 TV dnevnik 20.00 M. P. Musorgski: Boris Godunov — I. del 21.00 Poročila 21.10 Terenci, feljton TV Zagreb - I. program: 9.00 TV v šoli 11.00 TV vsoii: Rubens, Risanka, 12.25 Bischofshofen: Smučarski skoki 15.45 Poročila 15.50 TV koledar 16.00 Otroška oddaja 17.00 Košarka Radnički : Cibona 18.45 Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kandidat - film 21.45 TV dnevnik 22.00 V soboto zvečer NEDELJA 7. JAN. 9.00 Poročila 9.05 Za nedeljsko dobro jutro — Cez tri gore: Srečanje oktetov 9.35 S. Matavulj: Beograjske povesti 10.35 Čebelica Maja - otroška oddaja 11.00 Jossy postane indijanec — otroška oddaja 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 15.10 15.25 16.10 17.10 17.15 17.35 17.40 19.15 19.30 20.00 21.00 21.30 21.45 21.55 Okrogli svet Perry Como in havajske melodije Dosje našega časa: Leto 1961 Športna poročila Odpisani Poročila Imeti ali ne imeti — film Risanka TV dnevnik A. Marodič: Sirene opoldne, oddaja iz cikla Poti in stranpoti Zelena maternica, odd. iz cikla Iz tropskega deževnega gozda TV dnevnik Risanka Športni pregled TA TEDEN NA TV Sobota Glavni junak angleške zabavne serije OČKA, DRAGI OČKA je Pa-trick Glover, slaven pisatelj napetih zgodb za lahko branje, drugače pa ločen mož in oče dveh najstnic, ki živita pri njem in ga neštetokrat spravljata v neprijeten položaj. Z njimi živi tudi samska gospodinja, sramežljiva in zelo potrpežljiva ženska v najboljših letih. Službeno in založniško plat Patrickovega življenja ureja njegova zastopnica Georgie. V seriji nastopa tudi neskončno pozabljiva Patrickova mati in še vrsta drugih oseb, nenazadnje tudi družinski ljubljenec, veliki bernardinec. A bbč Prčvost sodi med najuglednejše francoske romanopisce 18. stoletja. V svoji nerodni, blodni in strastni mladosti je prebil šest let v Angliji; bil je med prvimi, ki je Franc(ji odkril to deželo in njeno književnost. Njegovi dolgi romani prigod in strasti, v katerih podrhtava življenje in kjer se vrste strašni in presenetljivi dogodki, vsebujejo čustvene analize in prikazujejo junake kot ujetnike njihovih strasti. Zgodba o Manon Le-scaut in o vitezu des Grieuxu (1931) je s svojim sijajnim uspehom skoraj povsem zatemni-la ostala Prčvostova dela. Ta kratka mojstrovina je prva razodela Evropi zgodbo nebrzdane strasti z njenimi slabostmi in moralnim propadanjem. Nadaljevanko v treh delih MANON je posnela italijanska televizija. OKUS PO USPEHU je predvsem film obeh glavnih igralcev Burta Lan-castra in Tonyja Cur-tisa. Prvi igra pomembnega, vase zaverovanega urednika vplivnega newyorškega časopisa, drugi pa nesramnega in brezznačajnega tiskovnega agenta. Nedelja Film IMETI ALI NE IMETI je posnet po romanu Ernesta Heming-waya. Napravljen je bil še med vojno z jasnim idejno-propagand-nim sporočilom. Pripoveduje namreč zgodbo lastnika čolna, ki se sredi vojne vihre znajde med dvema taboroma. Po zaslugi odličnih dia- logov, izjemno uglašenega igralskega para (Humprey Bogart in Lauren Bacali) ter vešče režije mojstra akcijskih filmov Hoivarda Haiuksa predstavlja film v svoji zvrsti mojstrovino, vredno naše pozornosti. Torek Serija oddaj ZAPISI ZA MLADE bo predstavila dvanajst skladateljev, sodobnikov, ki so ustvarili in še ustvarjajo za mlade zborovske ali instrumentalne skladbe. Sami bodo pripovedovali o sebi, o spominih na mladost in kako ustvarjajo skladbe za mladino. Nadaljevanka POTA POLJSKE prikazuje obsežno panoramo dogodkov na Poljskem v letih med drugo svetovno vojno. Zgodbe se odvijajo v velikih mestih kot sta Varšava in Krakov pa tudi na podeželju, na različnih koncih države. Prikazane so raznovrstne usode, zgodbe in socialne sredine. Razvijajo pa se ne le dogodki, ampak tudi osebnosti, tako da ob gledanju nadaljevanke dobimo prepričljivo sliko poljske družbe v letih 1939 do 1943. Glavni junak je oficir-kadet Niwinski, predstavnik predvojne inteligence, ki se z razvojem vojne vse bolj nagiba k levici. Sreda ČUDNA ŽENSKA, sovjetski barvni film, predstavlja izrazito sodobno temo, vendar družbeno docela neraz-burljivo. Ima tudi precej melodramatičnih primesi, vendar pa mu prepričljiva igra lrine Kup-čenko pomaga, da je film kar privlačen. Petek Film DVAJSETO STOLETJE režiserja Bernarda Bertoluccija je velika freska o najpomembnejših postajah našega stoletja. Dva otroka sta rojena na prelomu stoletja, sin veleposestnika in bajtarja. Skozi njuno odraščanje sledimo romantično obarvanemu obdobju veleposestnikov. Pride do prve svetovne vojne, do vzpona fašizma, ki se kmalu prelevi v drugo svetovno vojno. Oba predstavnika dveh slojev, Alfredo in Olmo, sta udeležena v dogodkih, vsak po svoje, po politični opredelitvi. Oddajniki II. TV mreže: 8.40 Test 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 15.40 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dediščina za prihodnost — dokumentarna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Lev Tolstoj, dokumentarni film in film Kozaki TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Zlata nit, otroška oddaja 10.30 Crna puščica - serijski film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 13.40 Gledalci in TV 14.10 Holandski pes — mladinski film 15.40 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 TV nadaljevanka 20.45 7. mladinska, dokumentarna oddaja 21.15 Glasbeni album 21.30 T V dnevnik 21.50 Risanka 21.55 Športni pregled PONEDELJEK 8. JAN. 9.00 11.15 17.25 17.30 17.40 18.05 18.25 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.00 21.40 22.00 TV v šoli TV v šoli: V živalskem vrtu, Radijski sprejemnik, Risanka, Narodni park Mljet Poročila Vrtec na obisku: Gradič Kaj vemo o ..., dokumentarni film Spekter Šola smučanja Obzornik Mladi za mlade Risanka TV dnevnik TV drama Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob 18.15 Samoupravljanje 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni folm T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.00 Moj prijatelj Piki Jakob 18.15 V Savinjski dolini — dokumentarna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.25 Glasbeni trenutek. 21.30 Kulturna oddaja 22.15 T V dnevnik 22.30 Glasbena oddaja 9. JAN. 10.25 do pribl. 11.30 in 12.25 do pribl. 13.30 Crans-Montana: Slalom za moške — prenos lfi.30 Slalom za moške — posnetek iz Crans-Montane 17.30 Poročila 17.35 P. Šivic: Otrokom 18.05 Daljnogled 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kako živijo borci, dokumentarna oddaja 20.45 Janicki: Pota Poljske - TV nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.25 Razvoj popularne glasbe — serijska oddaja Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Moja zlata dolina, otroška oddaja 18.15 Nove knjige 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.55 Premor ob glasbi 21.10 Včeraj, danes, jutri 21.30 Znanost 22.15 Ročk koncert TV Zagreb — I. program: 9.00 TV v šoli 11.25 TV v šoli: Dnevnik 10, Radijski sprejemnik, Risanka, Narodni park Risnjak 16.35 Slalom za moške -posnetek iz Crans-Montane 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Moja zlata dolina — otroška oddaja 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.55 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 10. JAN. 9.00 TV v šoli 11.10 TV v šoli: V živalskem vrtu, Radijski sprejemnik, Risanka. Dubrovniški vrtovi 17.15 Poročila 17.20 Tako so živeli: Ariel — I. del 17.45 Londonska narodna galerija — serij, oddaja 18.10 Ne prezrite 18.25 Obzornik 18.35 Puntarska pesem — 7. del 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Čudna ženska 22.20 Na zvezi 22.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Zlata nit - otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.30 Zabavno glasbena oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zlata nit, otroška oddaja 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.30 Zabavno glasbena oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Kurir GoceDelčeva 18.15 Samoupravljanje 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 79 20.50 A. Marodič: Marija — TV nadaljevanka 22.05 Akcije 22.10 TV dnevnik 22.25 Glasbena oddaja 12. JAN. 9.00 TV v šoli 11.00 TV v šoli: Zimska zgodba, Radijski sprejemnik, Narodni park Plitvička jezera 17.15 Poročila 17.20 Zverinice iz Rezije: Volk išče drva v Črnem potoku 17.40 Mathis, otroška serija 18.10 Radenci 78, glasbena oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Geološka preteklost, oddaja iz cikla Spoznavajmo naše morje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert za Evropo 21.35 TV dnevnik 21.50 625 22.10 Nočni kino: 20. stoletje - I. del Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet, otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: Franko Winter 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Dokumentarna oddaja 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.40 Simfonična glasba TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Magnet - otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert za Evropo 21.30 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Lutka - serijski film 22.55 TV dnevnik 23.10 Dosje našega časa: Leto 1966 Gostilna Češnar Cerklje Viktorija in Dušan Štefe Cenjene goste obveščamo, da je ponovno odprta gostilna Cešnar s kegljiščem v Cerkljah. Ob dobri kapljici nudimo jedila po naročilu: • krvavice in pečenice z zeljem, • krače, • suhe klobase, • domačo šunko, • jedi na žaru, • malice odprto vsak dan do 23. ure. Ob četrtkih od 9. do 11. ure. Za obisk se priporočamo. IZBRALI SMO ZA VAS ČETRTEK 11. JAN. 9.00 11.15 16.50 16.55 17.10 18.00 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.40 22.20 T V v šoli TV v šoli: Pravljica, Radijski sprejemnik, Lovčen, Narodni park Paklenica Poročila Stare japonske pravljice Najdragocenejša vseh dobrin — oddaja iz cikla Pogled v prihodnost Trimska televizija Obzornik Babičin vnuček Risanka TV dnevnik Oči kritike Zrak po obrokih, feljton in pogovor TV dnevnik Se že dalj časa odločate za nakup daljnogleda? Mogoče je prav zdaj prilika. Pri FUŽINA R JU na Jesenicah so jih dobili z Japonske. Optika 8x30 in 8 X 40. Cena: 1.134 in 1.217 din Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Test 16.15 Košarka Bosna : Real — prenos 17.45 Kurir Goce Delčeva — oddaja TV Skopje 18.15 Samoupravljanje 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 To sem jaz 21.(X) Zabavna oddaja 21.50 Včeraj, danes, jutri 22.05 Ženska danes, dokumentarna oddaja Tako odlično krojeni in sešiti moški smučarski kompleti, kot so prišli zdaj na trg, še niso bili pri nas naprodaj. Hlače so elastične, podložene na kolenih, v pasu podaljšane v naramnice, vetrovka pa je v hrbtu iz elastičnega materiala in se lepo oprime života. V velikostih od 44 do 52 se dobe na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU. Cena: vetrovka 1.368 din 4 hlače 1.577 din Pa smo gospodinje dobile spet eno potuho: zaloškega piščanca. Polovice piščancev so namreč povsem pripravljene za peko, osoljene, odi-šavljene in začinjene, lepo spravljene v folijo. Le porinete ga v pečico (s folijo vred!) in speče-te. Zelo okusno. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU jih imajo. Cena: ca. 36 din za kos [PRODAM Ugodno prodam KOKOŠI. Zadra-ga 18, Duplje 9606 Prodam POMIVALNO MIZO, 60 x 120. Pintarjeva 8/a, Cirče, Kranj 1 Prodam plemenske ZAJKLJE in kupim polovico PRAŠIČA. Šenčur, Partizanska 16 2 Prodam plemenskega BIKCA, starega 9 mesecev, za dopitanje. Lese 7, Tržič 3 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Srednja vas 48, Šenčur 4 Prodam sedem tednov stare PUJSKE in enega težkega 120 kg. Zupan Ivan, Hudo 10, Tržič 5 Prodam čmobel TELEVIZOR »Gorenja 900«, v dobrem stanju. Šemrl Franc, Lesce, Letališka 4, telefon 74-028 6 Prodam sambnakladalno PRIKOLICO »Potinger«, 15 kub. metrov. Basaj, Kranj, Suha 40 7 Prodam dobro ohranjeno klavirsko HARMONIKO (120 basov, 14 registrov), znamke »Skandalli«. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Solce Jože, Kamna gorica 3/a 8 Prodam »caber« smučarske čevlje - »pancarje« št. 37 - 38 in 44-45. Informacije po tel. 26-736 9 Prodam diatonično HARMONIKO, malo rabljeno. Povše, Kranj, Staneta Rozmana 7 10 Prodam KONJA »Haflinger«, starega 8 let. Brezje pri Tržiču 40 11 Prodam dva PRAŠIČA, težka 150 kg. Predoslje 7 12 Prodam TRAKTOR 4 V, 18 »pas-quali«. Kunčič Ludvik, Bohinjska Bela 49 13 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku 14 Prodam zamrzovalno SKRINJO, 380-litrsko. Tonja, C. Gorenjskega odreda 18, Kranj 15 Prodam PRAŠIČE. Polica 1, Naklo 16 Prodam 120-litrski BETONSKI MEŠALEC, uvožen, 200-litrski BOJLER za toplo vodo na centralno ogrevanje in rabljeno lahko PEC za centralno ogrevanje — 42.000 kal. Zg. Brnik 81 17 Prodam lepo TELICO, ki bo čez mesec dni telila. Ćadež Alojz, Bo-dovlje 10, Škofja Loka 18 Prodam dva težka PRAŠIČA za zakol in nekaj BIKONOV. Binkelj 16, Škofja Loka 19 Prodam enega BIKCA in eno TELICO, stara eno leto in pol, oba simentalca. Zg. Besnica 8 20 Prodam dva meseca stare PSE ovčarje. Mlaka 61 21 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila. Cerklje, Zalog 11 22 Prodam AVTORADIO kasetofon, japonski in veliko delov za fiat 124. Radič Zdravko, Kranj, Stara cesta 27 23 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Luže 31 24 Prodam TELICO za pleme. Pod-brezje 7 25 Prodam PRAŠIČA za zakol. Predoslje 59, Kranj 26 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, težkega 170 kg. Cirče 23 27 Prodam nov kombinirani ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) »Gorenje« 15 odstotkov ceneje. Tel. 22-114 28 Izdaja ČP Glas. Kranj. II ica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31 »99 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarjev. — Oproftče-no prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam kmečki SEKULAR, pogon na klinasta jermena (dve hitrosti) in ANTENO »antimagnetic BOSCH« za avtoradio. Škrjanc Janko, Senično 15 29 Prodam lahkega KONJA ali zamenjam za GOVEDO. Pivka 15, Naklo 30 Ugodno prodam (komplet) rabljeno SPALNICO. Informacije v popoldanskem času po tel. 41-093 od 15. ure dalje 31 Prodam rabljeno PEC na olje »Potez«. Štirnova 3, Kranj 32 Prodam črnobel TELEVIZOR. Rugale, Kranj, Kidričeva 3 33 Prodam dva BIKCA, stara 4 tedne. Bodešče 9, Bled 34 Prodam PRAŠIČA za zakol. Arh, Bled, Bodešče 10 35 Za rejo prodam en teden starega TELIČKA simentalca. Vrhunc Franc, Kranj, Orehek 41 36 Prodam PRAŠIČA za zakol in KRAVO, ki bo drugič telila. Škofjeloška 33, Kranj 37 Prodam VOLČJAK A, starega 5 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku 38 Prodam dva težka PRAŠIČA. Žabnica 49 39 Prodam KOMPRESOR z enofaznim motorjem, 8 at. s pištolo in cevjo dolgo 10 m. Kidričeva 26. Pritlično stanovanje desno, Kranj 40 Prodam termoakumulacijsko PEC, 4 kW, Cerklje 283 41 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in TELICO tik pred telitvijo ali zamenjam za klavno ŽIVINO. Lahovče 47, Cerklje 42 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, domače krmljen. Jegorovo 25, Škofja Loka 43 Prodam sobno POHIŠTVO, dostavim tudi na dom. Informacije popoldan po tel. 064-61-712 44 Prodam dve mladi KRAVI s teleti. Virmaše 48, Škofja Loka 45 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Zg. Brnik 37, Cerklje 46 Prodam večjo količino KORENJA za krmo. Grad 10, Cerklje 47 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Praprotna polica 10, Cerklje 48 Prodam KRAVO z mlekom po prvem teletu. Erzar, Cerklje 79 49 Prodam več PRAŠIČEV za nadaljnjo rejo, težkih od 40 do 50 kg. Posavec 16, Podnart 50 Ugodno prodam eno leto star KASETOFON »Grundig« M K 2500. Dragica Eržen, Sp. Duplje 90 51 kupim; Kupim glavo za NSU »Pretiš«, letnik 1964. Šolar, Topolje 7, Selca nad Škofjo Loko 70 Kupim mizarsko delovno MIZO (ponk). Rupar Franc, Kidričeva 21, Škofja Loka, tel. 61-275 71 Kupim »BULDOŽER« TG-SO. Naslov v oglasnem oddelku 72 Kupim suhe macesnove DESKE, degeline (80, 50, 30, 25 mm). Trček Jože, Nova vas 92, Ziri 73 iVOZILAi Prodam GOLFA starega dve leti. Ponudbe pod »13 M« 9774 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300 in TOMOS T-4. Stružnik Silvo, Srednja vas 19, Šenčur 9781 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 1300, letnik 1973. Informacije možne vsak dan popoldan od 15. ure dalje po tel. 41-093 52 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975 - oktober. P. M., Ješetova 30/D, Kranj 53 Nujno poceni prodam VVART-BURGA v voznem stanju z rezervnimi deli. Narobe, Cerklje 17 54 Prodam FIAT 750, karamboliran ter prednjo karoserijo (koš) za zastavo 750. Leše 7, Tržič 55 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Zalog 62, Cerklje 56 Za škodo, letnik 1972, kupim prednji pokrov in prednjo šipo ter za Zastavo 101 zadnja leva vrata. Jaz-binšek Štefan, Zg. Bitnje 164, Žabnica 57 Kupim LADO SL, tudi karamboli-rano, staro do 5 let. Naslov v oglasnem oddelku 58 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage hčerkice in sestrice MARUŠKE MARKELJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, družini Korošec, sodelavcem Iskre TOZD — ERO, sodelavcem TOK Preddvor, članom LD Cerklje, inštruktorjem AMD Cerklje, gospodu župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter prerani grob zasuli s cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči: očka, mamica, bratec Boštjan in sorodniki Cerklje, 29.12.1978 Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem objavlja prosta dela in naloge knjižničarja Usposobljenost: PA slov. jezik — knjižničarstvo, Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje med porodniškim dopustom). Nastop dela: 20. 1. 1979. Prijave sprejemamo H dni po objavi. Prodam karamboliran osebni avto ZASTAVO 750 (spredaj poškodovan). Frangež Marjan, Cešnjica 40, Železniki 65 Ugodno prodam 125 PZ z vgrajenim avtoradiom. Brezovar, Hafnerjevo naselje 98, Škofja Loka 66 Prodam menjalnik od škode. Po-ženik 15, Cerklje 67 AMD Cerklje proda FIAT 750. Licitacija bo v nedeljo, 7. 1. 1979, pred domom AMD od 8.30 do 9.30 68 Prodam SIMCO, letnik 1972, odlično vzdrževan. Hočevar, Bled, Prešernova 34 69 dežurni veterinarji ii STANOVANJA Prodam dobro ohranjenega »spačka«, letnik 1975. Informacije po 7. uri zvečer. Umnik, Šenčur, Kranjska cesta 38 59 Prodam SIMCO 1000 special, letnik 1971. Gorjanc Anton, Voglje 43, tel. 49-071 60 Poceni prodam FIAT 750, neregistriran v nevoznem stanju. Ogled vsak dan popoldan. Ibrahimovič, Podlubnik 152, Škofja Loka 61 Prodam 7 mesecev staro ZASTAVO 750 S. Tel. 23-191 62 Prodam GOLF J, letnik 1977. Britof 152, Kranj 63 Prodam FIAT 124, prevoženih 5000 km po generalni. Pišler Franko, Podlubnik 153, Škofja Loka 64 Oddam dvoinpolsobno lepo opremljeno stanovanje, proti odkupu od-preme. Naslov v oglasnem oddelku 74 Kupim TROSOBNO ali dvoinpolsobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem. Informacije po telefonu 26-400 75 Prodam novo DVOSOBNO STANOVANJE (64 kv. metrov) - moderno z vsem potrebnim v centru Kranja. Možnost vselitve takoj. Naslov v oglasnem oddelku 76 Lastniško ENOSOBNO STANOVANJE v Škofji Loki zamenjam za enakega v Kranju. Informacije od 15. ure dalje po tel. 24-737 77 Fant in dekle iščeta GARSONJERO ali SOBO v Kranju. Možnost predplačila. Ponudbe pod »Gorenjca« 78 Mlad inženir išče ogrevano SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Soliden« 79 Tehnik išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Miren« 80 DEŽURNI VETERINARJI OD 5. JANUARJA 1979 DO 12. JANUARJA 1979 dr. CEPUDER Bogdan, dip. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 za občino Kranj PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21. telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Prodam TROSOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano. Jeko-vec Franc, Šorlijeva 21, Kranj, telefon 064-25-111 81 Starejše lastniško STANOVANJE v Ljubljani, Rožna dolina (3 sobe, kabinet, veranda, terasa, garaža, klet, drvarnica, telefon, dokumentacija za prezidavo), zamenjam ZAHVALA Ob smrti moje drage žene, mame in stare mame IVANKE ČEMAŽAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre mag. dr. Zrimšku za zdravljenje na domu, zdravstvenemu osebju Kliničnega centra, g. župniku za lep pogrebni obred, g. kaplanu in pevcem pa za spremstvo in lepe žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Stara Loka, 27. 12.1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZA VESELA se iskreno zvahaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in soborcem za izkazano spoštovanje na zadnji poti. Iskrena hvala D PO Britof — Orehovlje, DPO Predoslje za nudeno pozornost, govornikom za poslovilne besede in godbi iz Vodic. Prisrčna hvala za trud osebju Kliničnega centra v Ljubljani. Še enkrat vsakemu posebej in vsem skupaj hvala! Žalujoči: žena Ana, sinovi Slavko, Joža, Niko z družinami, hčerka Sonja z družino in ostalo sorodstvo Kranj, Ribnica, 4. 1. 1979 ZAHVALA V devetinsedemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra FRANČIŠKA BEVK Močilarjeva mama iz Davče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč, gospodu župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru, KO ZZB NOV in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Tončka, Marica, Kristina, Ivanka, Malka in sin Mirko z družinami ter sestri Marija z družino in Julka Davča, Novaki, Krško, 29. 12.1978 za hišo ali večje lastniško STANOVANJE v Skofji Loki. Ponudbe pod »Škofja Loka« 82 POSESTI! Starejšo hišo ali stanovanje kupim v Kranju ali v neposredni bližini. Ponudbe pod šifro »devize« 83 DISCO ples vsako soboto ob 19. uri v gostilni ZELENICA, v Žirovnici — Selo 86 TVD PARTIZAN LJUBNO vas vabi vsako soboto ob 19. uri na mladinski ples. Igra SELEKCIJA. Prostori dobro ogrevani. Vabljeni! 87 •BVE STILA IZGUBLJENO ARA psica »Labrador«, črna, kratkodlaka, visoka 50 cm, stara 6 mesecev, št. značke 0111528/78, re-dovniško tetovirana, izgubljena na Bledu 30.12.1978. Najditelj naj javi proti nagradi na naslov: Igor Predo-vič, Poljanska 75, Ljubljana, telefon 32-22-31 ali 31-34-72 84 PRIREDITVE ŠD KOKRICA prireja vsako nedeljo ob 16.30 ples. Igra skupina SELEKCIJA 85 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, obnova lesenih rolet, zamenjava avtomatov in poteznih vrvic, naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 8018 Delavska univerza Škofja Loka sprejema prijave v začetni in nadaljevalni tečaj KROJENJA in ŠIVANJA. Pričetek in vpis tečaja 8. januarja 1979 ob 15. uri v osnovni šoli Škofja Loka (za Namo) tel. 60-801 9785 Obveščamo cenjene goste, da bo gostilna ZARJA v Trbojah zaprta od ponedeljka 8. do vključno 16. januarja 1979. Se priporočamo. 88 'SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjcva I TOZD Betonsko Železokrivski obrat Jesenice objavlja prosta dela in naloge vodja laboratorija za sektor Polica pri Kranju Pogoji: visoka šolska izobrazba gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj; sposobnost vodenja in strokovni izpit. Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec, Kranj, Kadrovsko socialna služba Titova 16, 64270 Jesenice. Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in svakinja AMALIJA PRISTOV roj. Kocjančič Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 5.1. 1979, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Mošnje. Žalujoči: otroci Tine, Nežka in Julijana z družinami ter ostalo sorodstvo Mošnje, Podnart, Cobourg - Canada, 3. januarja 1979 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta FRANCETA MALOVRHA upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so podarili cvetje, nam izrekli sožalje, ga pospremili na zadnji poti in nam bili v pomoč v težkih dneh. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice za zdravstveno pomoč v zadnjih dneh njegove bolezni. Žalujoči: žena Milka ter hčerke Stanka, Julka in Marinka z družinami Otoče, Škofja Loka ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta ANTONA PODJEDA Fikovega a ta z Visokega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami nam šteli ob strani in mu darovali cvetje. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem kolektivov: Iskre, Merkurja, Save, Centra za socialno delo, Tekstil-indusa in Planike. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Visoko ta drugim gasilcem, ZB, ZWI in SZDL za poslovilne besede, OO ZSMS Visoko in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žaluioči- sinovi Miha, Tone, Jože, Ivan, Jožko ter hčerki Milka in Ivanka z družinami Visoko, Sp. Besnica, Kranj, Rakovica, Mlaka, Srednja vas 1čestitke! BIVŠA GOSTILNA ŠIBENIK* v Medvodah in na Podreči, sedaj sezonsko gostišče Šibenik na Bledu, Seliška c. 2, gostilničarja Niko in Francka Ščevina, želita vsem prijateljem in obiskovalcem gostišča veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu 197S 9789 ZAPOSLITVE! Nujno potrebujem žensko za varstvo otroka na našem ali njenem domu. Prosim, zglasite se po 16. uri pri Hafner, Cankarjev trg 3, Škofja Loka 9795 Honorarno delo nudim tistemu, ki mi v Kranju ali okolici odstopi manjšo delavnico za mirno obrt. Ponudbe pod zaslužek. 89 ELEKTRIKARJA ali kovinarja za posebna maloserijska dela sprejmem. OD po dogovoru. Peter Avbelj, Kajuhova 23, Bled 90 [OSTALO! Expres vezava diplomskih nalog, kasiranje slik itd. Informacije po tel. 25-745 91 Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj objavlja prosta delovna mesta 1. pisarniške moči — strojepisca v oddelku za ljudsko obrambo Pogoji: dvoletna administrativna šola, najmanj šest mesecev delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo, moralnopolitična neoporečnost, izpolnjevanje posebnih pogojev za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe (odlok republiškega izvršnega sveta, Uradni list SRS, št. 6/77) Za objavljeno delovno mesto je delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA SLAMNIKA Zavitovega ata iz Žirovnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, mu darovali cvetje, nam izrazih' sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mencingerju in dr. Dražicu za nesebično pomoč ob njegovi bolezni in vsem, ki ste ga v času bolezni obiskali. Iskreno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Zabreznica za izkazano čast ob krsti in za vso organizacijo pogreba. Enaka zahvala gre tudi gasilskim društvom: Smokuč, Begunje, Koroška Bela, Jesenice, Planina pod Golico in Hrušica. Zahvaljujemo se vsem organizacijam in njihovim govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, borcem za severno mejo, gasilcem Zabreznica, občinski gasilski zvezi Jesenice, ZB Žirovnica, SZDL in društvu upokojencev Žirovnica.. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! x Žalujoči: žena Francka, sinova Franc in Jože z družinama ter hčerka Majda z družino Žirovnica, 26. 12.1978 Zapustila nas je naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA DOLINAR roj. Hvasti iz Drulovke K zadnjemu počitku jo bomo pospremili v petek, 5. 1. 1979, ob 15. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Bitnjah. Žalujoči: sin Tone, hčerka Marija, vnuk, vnukinja, sestre, brat in sorodstvo Drulovka, Orehek, Kranj, Jama, 3.1.1979 ZAHVALA Ob prerani boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete JULIJANE ŠVEGLJOVE roj. Kokalj se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje Zahvalo smo dolžni dr. Sajevčevi, g. župniku za lepo opravljeni obred in pevcem iz Naklega za občutno odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem in sodelavkam najbližjega sorodstva v kolektivih Sava, KŽK — obrat klavnica in šoferjem ter Agrariji Koper. Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so prišli od blizu in daleč ter se poklonili njenemu spominu in jo spremili na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: otroci Srečo, Franci, Milan in Olga z družinami ter ostalo sorodstvo Gorice, Kranj, 26. 12.1978 Nadaljevanje s 1. strani leta nista pričakala skupaj in tudi ne najbolj slovesno, pa Marija trdi: »Kljub temu so bili prazniki veselo presenečenje, saj poroda nisem pričakovala tako zgodaj. Mali je bil napovedan šele za 4. januarja.« Druga novoletna mamica Slavka Marjanac, ki ima komaj sedemnajst let, je svojemu sinu že dala ime. »Dragan naj se imenuje. Seveda mi pomeni najlepše darilo za novo leto, vendar je en sam otrok premalo. Kasneje si želim še deklico.« Ponosnima mamicama, ki jima je silvestrski večer minil v nestrpnem pričakovanju, jutro pa ju je osrečilo bolj kot kogarkoli med nami, iskreno čestitamo in jima želimo še veliko srečnih trenutkov. D. Z. KRANJ — Tudi v Kranju je naznanit novo leto deček, drugorojenec Marije Cavke iz Sidraža pod Krvavcem. Srečna mamica pravi: »Res je pravo novoletno presenečenje, saj je bil njegov prihod napovedan šele za 4. januar.« MIMO PREMRZLIH POTNIKOV Vrba — Ob pol šestih zjutraj vozi na relaciji Jesenice — Ljubljana Alpetourov avtobus mimo Vrbe, ne meneč se za potnike, ki tam čakajo nanj in pošteno zmrzujejo. Avtobus je resnično zelo poln, a v Žirovnici sprejme vse potnike, v Vrbi, kjer nimajo železniške postaje pa je pred novim letom ustavil le nekajkrat. P»tem so potniki čakali naslednjega tja do sedme ure zjutraj, saj je več kot znano, da v tem vremenu le malokateri zasebni voznik rad ustavi. Kako naj vam pomagam? Tistega voznika pač prisiliti ne morem, da bi vam ustavil, lahko pa se znajdete v stilu današ njega časa in današnjih navad tako, da brž nazivate nekaj k. DEŽURNI NOVINAR: 21-860 LJUBLJANA - Predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije Ilja Va-kic je v Ljubljani včeraj podelil jubilejne plakete Gospodarske zbornice Jugoslavije, ki jih vsako leto podeljujejo gospodarstvenikom in družbenopolitičnim delavcem, ki so v zadnjem času veliko naredili za razvoj gospodarstva pri nas. Podelil je več zlatih in srebrnih plaket. BEOGRAD - Jugoslavija in Bolgarija sta podpisali sporazum o blagovni menjavi med državama. Letos naj bi zameniali za 250.000 dolarjev blaga, kar je za tretjino več kot lani. Jugoslavija naj bi v Bolgarijo izvozila več, da bi tako ublažila zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki ga ima s to sosednjo državo. KRANJ - Kljub mrzlemu vremenu in poledici na nekaterih cestah, včeraj dopoldne na Gorenjskem ni bilo hujših prometnih nezgod. VREME - Za danes so vremeno-slovci napovedali oblačno vreme s sneženjem, ki nai bi zajelo vso Slovenijo, rasen Primorja, kjer naj bi deževalo. Najnižje nočne temperature naj bi ae spustile od -8 do - 15 stopinj, podnevi pa naj bi se ogrelo tudi do ničle. l. Bogataj značk in jih tedaj, ko vam bo avtobus na srečo ustavil, potisnete šoferju pod roko. Ce je le zbiralec vas ne bo pozabil. Samo značke naj nikar ne bodo A Ipetourove ... NIMAMO! Pa smo ga preživeli, Silvester in vse praznične dni. Dobili smo reč ali manj spodobne, izvirne novoletne koledarje, a v poplavi le-teh je bil komaj kakšen tak, ki je vzbujal zanimanje in pohvalo. Kri je zavrela Iskri ni m delavcem, zaradi dvojnosti, zaradi dveh vrst koledarjev. Videl sem oba, pa se mi oni drugi, sporni, ni zdel tako zelo zanič, da bi ga vr^e/ v Sovo. Če hi ga meni ponudili, bi ga vzel. veliko raje kot jelenje rogove, sončke, ki zahajajo, planine, ki kipijo, pocukrani blejski otok in ostalo izrabljeno motiviko na ših, večinoma na moč stan dardnih koledarjev in kole darčkov. Pred novim letom je bila tudi invazija v naše trgovine, ko smo pokupili vse, kar je bilo na policah zato, da bomo zdaj tja do 15. januarja stopili v trgovini t le po nujna kruh in mleko. Kaj prida založene pa naše kranjske trgovine zadnje dni niso bile, od vsepovsttd so nam trgovci odgovarjali: ni mamo, pridite po novem letu! Zakaj? Ja zato, ker je sledila nujna ini>entura, ki je bila veliko lažja v praznem skla dišču kot v polnem. Za tisti, »pridite po novem letu«, pa tudi že vemo, kako je: nekam suhe in izpraznjene so denarnice, da bi kaj prida hodili... Kobla širi smučišč Smučarsko središče Koblo v Bohinjski Bistrici nameravajo v prihodnjih letih še razširiti -Smučarji pričakujejo tudi cesto do smučišč JESENICE - PRVI PRI JOK AL DEČEK - V jeseniški porodnišnici so prvega letošnjega novorojenčka dobili 1. januarja ob 9.20. To je deček Dragan, kije imel 2750 g in imel 51 cm. Rodila ga je sedemnajstletna Jeseničanka Slavica Marjanac, delavka v Železarni. »To je res največje darilo za novo leto* je dejala srečna mamica. » V prihodnosti bi rada, da bi imeli še punčko. Tako bi bil par.« Sicer pa se je v jeseniški porodnišnici do srede ko smo obiskali mamico Slavico rodilo že deset novorojenčkov, (-dh) — Foto: F. Perdan Bohinjska Bistrica — Pred šestimi leti so ustanovili samoupravno interesno skupnost za izgradnju smučarskega središča Kobla in tedaj se je odločilo prispevati denar osem delovnih organizacij. Danes šteje interesna skupnost že štirideset članov, največ je delovnih organizacij iz radovljiške občine, nekaj pa jih je tudi izven Radovljice. Lani se je odločila pristopiti tudi temeljna te-lesnokulturna skupnost Radovljica tako, da bo dvajset let prispevala po 350.000 dinarjev namensko za odplačevanje bančnega kredita. NEPREVIDNOST IN SLABA VIDLJIVOST Kranj — Nesreči, ki jo je 27. decembra povzročila voznica osebnega avtomobila Viktorija Zupančič iz Kranja, ko je na prehodu za pešce podrla pešakinjo, sta botrovali prevelika hitrost in slaba vidljivost. Zupančičeva je okrog šestih zjutraj pripeljala iz mesta proti avtobusni postaji, pred bifejem Turist pa je prečkala cesto Jelka Ogriz, ki jo je voznica zbila po cesti. Ogrizovo so ranjeno odpeljali v Klinični center. NESREČI S POBEGOM Kranj — Obe nesreči, po katerih sta voznika pobegnila, sta se zgodili v sredo, 29. decembra, ponoči. V prvi je laže poškodovana Smiljana Nova-kovič iz Kranja, ki je prečkala cesto proti Trgu revolucije. Po Koroški cesti je tedaj pripeljal neznani voznik s svetlo Zastavo 750, ki jo je pri zavijanju levo zbil po cestišču. Poškodo-vanki je pomagal na noge, nato pa je odpeljal, rekoč, da gre nesrečo prijavit na postajo milice. Ponoči ob 23.30 pa so miličniki v Šenčurju nasproti gostilne na Jami našli hudo poškodovanega Jožeta Odarja. Domnevajo, da je zaradi vi-, njenosti padel, potem pa ga je nekdo povozil, kajti na ličnici so opazni odtisi profila gume. Morebitni očividci, ki o nesrečah karkoli vedo, naj se oglasijo na Postaji milice ali U J V Kranj zaradi izjav. POSKUS UBOJA V TRŽIČU Tržič — Živahno prednovoletno razpoloženje je 31. decembra navsezgodaj zjutraj pripeljalo domov Be-čira Čehiča, ki stanuje v samskem domu Peka. Ker ni imel ključa, je začel razbijati po vratih in s tem izzval prepir s hišnikom Radišem Ma-tovičem. Ko pa se je začel med njima še pretep, se je na vratih pojavila Čehičeva žena Hajra in Matoviču zagrozila s pištolo, če se ne umakne. Ker je ni ubogal, je res trikrat ustrelila in ga ranila v hrbet. Ranjenega so odpeljali v Klinični center, za Ce-hičevo pa odredili pripor. SMRTNA NESREČA S POBEGOM Kranj — V četrtek 28. decembra, e štiridesetletni voznik Miroslav ufer zbil dvajsetletnega Asima Pervisa, ki je hudo ranjen obležal na robu ceste. Voznik je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal v smeri proti Brniku. Naslednjega dne je hudo ranjeni mladenič podlegel poškodbam, voznika pa so že izsledili in zanj odredili pripor. NEZGODI ZARADI NEPAZLJIVOSTI Kranj — Zaradi voznikove nepazljivosti se je v sredo pred prazniki pripetila prometna nesreča v Cerkljah, ko je voznik osebnega avtomobila dohitel skupino štirih fantov, ki so šli v gosjem redu iz smeri Krvavca proti Cerkljam. Zadnjega v vrsti, osemnajstletnega Zdravka Pirea, je voznik zadel, pri čemer je pešec utrpel le lažje telesne poškodbe. Materialna škoda na vozilu Franca Strehovca pa znaša okrog 2000 dinarjev. Škofja Loka - Na regionalni cesti Trebija —Ziri se je 31. decembra okrog petih zjutraj pripetila lažja prometna nesreča, ker je voznik Alojz Dermota iz Stare vasi vozil po sredini ceste. V Fužinah mu je v ovinku pripeljal nasproti pravilno po svojem voznem pasu Peter Kosmač prav tako iz Stare vasi. Vozili sta čelno trčili, pri čemer je bila Ko-smačeva sopotnica Mihaela Kosmač laže ranjena. D. Z. Smučarsko središče Koblo gradijo po etapah tako, da bodo zgradili sistem žičnic in smučišč. Predlanskim so zaključili s prvim delom, porabili pa so denar članic interesnih skupnosti, nekaj pa je bilo bančnega kredita. Ze lani pa so začeli z novimi deli, ko bodo dokončali tretjo etapo dvosedežnice Kobla. Postavili jo bodo na terenu, kjer je snežnih padavin dovolj, tako, da bodo smučarji prihajali na Koblo tudi tedaj, ko drugod ne bo toliko snega. Pridobili bodo okoli 100 hektarov novih smučišč in bo imela tako Kobla skupaj 150 hektarov smučarskih prog, z dograditivijo dodatnih sedežnic pa bo zmogljivost 7.000 prevozov na uro. Lani so posekali traso za sedež-nico in za progo štirih kilometrov, z deli pa bodo vsekakor nadaljevali. Ostaja pa jim še precej problemov, kajti zelo radi bi do Raven speljali primerno cesto in smučišča bolj približali neštetim smučarjem, ki radi zahajajo na Koblo. Na Ravnah bi tako morali urediti parkirišče vsaj za 200 avtomobilov. Ze vsa leta so težave s prehrano, kajti ob čiščih in niti v Bohinjski Bistrici primernih gostinskih lokalov, kjer smučarji dobili toplo malico. Vzporedno z naložbami v si čišča bodo morali reševati tudi problem", še posebno, ker je K« zelo obiskana in je kot edino si čišče pri nas dostopna po železnici ObiSče jo veliko šolskih sindikalnih in drugih skupin, ki se pripeljejo s vlakom. Samoupravna interesna skupnost za izgradnjo središča se govarja s TTG pa z Mercatorjem, bi investirali v potrebne objekte, učinka pa za enkrat še ni. Prav gotovo pa bodo moral; poskrbeti tudi za primernejše delovne pogoje žičničarjev, ki zdaj nimajo niti garderob niti drugih ustreznih prostorov. Predvidevajo še reševalno postajo, sanitarije, izposojevalnico opreme, predvidoma do začetka naslednje zimske sezone. Kobla, ki velja za eno najbolj« urejenih in vzdrževanih smučišč" na Gorenjskem — Kobla je vedno temeljito steptana in po novem že lahko sprejme smučarje — se bo torej v prihodnjih letih razvila in razširila v zadovoljstvo vseh tistih smučarjev, ki so jim všeč smučarski tereni Bohinjske Bistrice. D. Sedej Dvaindvajsetič »Po stezah partizanske Jelovice« Pričakujemo prek 8000 udeležencev ŠKOFJA LOKA - Dražgoše, Poljanska dolina, Železniki, Prtovč in Jelovica, Bohinjska Bistrica, Kropa in Jamnik bodo 13. in 14. januarja spet prizorišče smučarskih tekmovanj in množičnih pohodov zimskošportne prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Ta dvaindvajseta izdaja zimskošportnih prireditev Po stezah partizanske Jelovice bo v januarskih dneh ponovno zbrala nad 8000 udeležencev. Vsa tekmovanja in pohodi so v spomin sedemintridesetletnice dražgoške bitke in Cankarjevega bataljona. To leto bo vse še bolj svečano, saj so vsi množični pohodi in tekmovanja posvečeni šestdesetletnici ustanovitve KPJ in SKOJ ter štiridesete obletnice konstituiranja CK KPJ v Bohinju. Spored prireditev: 13. JANUAR - Smučarski skoki za starejše in mlajše mladince na 30 m skakalnici v Poljanah, start ob 10. uri; ob 10. uri na Kobli veleslalom za cicibane in cicibanke; Ob 10. uri v Dražgosah veleslalom za pionirje in pionirke; V Dražgosah bo ob 10. uri smučarski tek za mladince in moštva za jugoslovanski smučarski spominski pokal; 14. JANUAR — Ta dan bodo vse druge prireditve; Patruljno tekmovanje enot TO, JLA in milice na Prtovču s ciljem v Dražgosah, start ob 8. uri; S startom ob 7.45 v Kropi in ciljem v Dražgosah orientacijski tekmovalni pohod moštev ZRVS in ZSMS; Množični rekreativni pohodi po poti Cankarjevega bata« liona od Pasje ravni — start ob 3. uri — s prihodom ob 12. uri v Dražgoše za delegirane člane, s primerno kondicijo iz vrst mladinske organizacije, PD, tabornikov TO, JLA in milice; Ob 10. uri množični rekreativni tek na 10 km na nekdanji progi na Jelovici, start nad Bičkovo skalo, zbor pri kmetiji pri Gregovcu; Pohod v smeri Kropa — Jamnik — Dražgoše ob 10. uri — predvsem za mladino; Ob 8. uri pohod v smeri Soteska - Rovtarica — Rastoke (preko Jelovice) — Dražgoše; Pohod v smeri Stražišče - start ob 7. uri - Cepulje-Mohor — Dražgoše; Ob 7. uri pohod v smeri Škofja Loka-Križna gora-Cepulje — Mohor — Dražgoše; Pohod (start ob 10. uri) v smeri Selca - Kališče - Dražgoše, za družine z otroci; Ob 11. uri pohod v smeri Rudno - Dražgoše za najmlajše; Na cesti Rudno — Rovtarica ob 8. uri sankaško tekmovanje za vse kategorije; Orientacijski pohod tabornikov — start ob 7. uri — v smeri Rudno — Dražgoše; Osrednja svečanost bo v nedeljo, 14. januarja, ob 12. uri pred spomenikom v Dražgosah. Slavnostni govornik bo Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko. -dh JESENICE - JESENIŠKI HOKEJISTI DOBILI POKAL MS ZSS j GORENJSKO - Pred prvenstveno tekmo prve zvezne hokejske 4} med Jesenicami in Kranjsko goro (izid - Jesenice : Kranjska ga 7:4) je kapetan HK Jesenice Edo Hafner prejel iz rok našega novinar. Dušana Humra pokal za najboljše gorenjsko moštvo v letu 1978. Pok je darilo Medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije za Go**f sko. - Foto: F. Perdan