Žt.72 V Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek j„ sobotO ob +. uri popoldne tor stane po poŠti prej«-wm nii v Gorici na dom poBiljaim: • l vso loto.........15 K V. ...........to ,, V. ».........s " fosamiftn« iUovi^t^o^^ri;u u,^, SOČA" ima hriSivdiij* tomkie* prilogo : .Oj' .f>?vem ,.w »Kažipot po GoriSkem in GradiSSanskem" in dvakrat v |r"u , Vozni red železnic, parnikov in postnih zvez". Surojsnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici ;t(lVi 7 1. nadstr. v „Goriški Tiskarni" A. GaurSCok. Na naroČila brez doposlane qarojjojne.se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po 1'erit-vrstah če tis'»:-.ii" 1-l.iat 0 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vitfa. Večkrat po pogodbi. Večjo črke po prostoru. -KVlcluiiK' in spisi v uredniškem delu HO v vrsta. Za obliko i» vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, V soboto dne 26. junija 1909. »Vse za narod, svobodo in napredek !« Dr. K. LavriČ, Toča! XXXIX. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Si. 7 v Gorici v I nadstr. Z urednikom je mogofio govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se polivajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le npravniStTO. „F RIMO BEG" izhaja neodvisno od „Soce" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „3o5a(1 in »Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: J. Afrig, Gledališka al.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova«ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, lek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na tiigu della Caserma. — Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A, Gabršček (odgov. J. Fabčic) tiska in zal. Blagoslovljeni Čuki — „kršfianska mladina naš up, naša zmaga'' — podivjana drubal. Slišali smo visoki glas: »D r u š t v o [troti društvu, zborovanje p r o-t i zborov a n j u.« Prišel je v Miren Terseglav iz »Slo-venčevega« uredništva pa je učil: »Mladinska o r g a n i z a c i j a b o d i b o j -o r g a n i z a c i j a.« Slovenska k r 5 e a n s k a m 1 a d i n a n a j z ag r e - | ni življenje svojim nasprotni-k o ni, da jim s p r o t i p o d e r e, k a r s e-zidajo.« In Terseglav, ki je bil več časa v semenišču, kjer se imajo pripravljati za vzvišeni duhovski stan, je priporočal mladini, naj zatre delovanje svojih »nasprotnikov« z vsemi sredstvi. Torej vse, kar pride na misel mladini in kar ima pri rokah, naj porabi proti ljudem 'drugačnega mišljenja, To hujskanje je bilo zločinsko hujskanje. Seveda: »društvo proti društvu, zborovanje proti zborovanju!« Terseglav je razložil krščanskim fantičem pomen tega klica in katoliški mladeniči so ga umeli. V Mirnu je govoril Terseglav — v Mirim so začeli tudi prvi izvajati njegove nauke. Še isti mesec, ko je tako učil. bilo je v septembru lani, so molili mirenski čuki »\\v Gradu« ob običajni cerkveni slav-nosti. ^oda molili so tako slabo, da jih je prevladala takoj hudobna misel, ko so stopili iz cerkve. Prišlo je do napada na mirne ljudi. Klerikalci so se pokazali za juna-i ke kamenja, kri je tekla. Slavno delo ; slavnih čukov. Prišli so pred sodnijo ter bili obsojeni. — Surovost čukov je pričela v polni meri. Kjerkoli smo slišali na to o čukih, vselej so nam pripovedovali, kako neotesano, kako — surovo se obnašajo krščanski fantje čuki. Ko so se vračali z znane vipavske božje poti, so kazali surovost v Batujah, ko so se vračali z Dolenjskega, so občutili njihovo surovost ljudje v vlaku, sploh, kjerkoli so se pokazali, povsodi se je pojavila ž njimi suro- vost in barabija. — Letos nastopajo jako ošabno. Kjer so, tam pristaš druge stranke ni varen pred njimi. V Četrtek smo povedali, kaj so počeli v St. Ferjanu, kako so napadali in psovali mirne ljudi; pomagale so blagoslovljenim čukom tudi »Marijine hčere,« ki so pridno brusile svoje jezičke ter psovale kakor ženske v znanih hišah. Nevarno je bilo. Če bi koga zalotili tako-le »na varnem,« bi ne bilo varno zanj! To pa, kar se je isti čas godilo v I) o r n b e rgu, kaže v najjasnejši luči, kdo hoče zavesti mladino na kriva pota, kdo hujska in seje prepir med naše ljudstvo. Zapeljani so čuki, zapeljana je mladina, odgovornost za njena dejanja pada torej na njene voditelje in organizatorje od kapc-lana gori do visokih glav v Gorici. — Dornberški župnik, slavnoznani Lovro To-čobran, je bil ves iz sebe, ker je priredila veselico podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Dornbergu. Kaj vse bi bil dal, da bi jo bil mogel preprečiti. Zbral pa je katoliške fante in te je imel okoli sebe pa kaplana in župana. Bližnji Gradiškovci so bili na veselici ter so se vračali zvečer mirno domov. Bilo je društvo z zastavo. Točobranovi pristaši so jih napadli na surov način; pretep in nesrečo so preprečili Gradiškovci sami, ker so šli lepo mirno naprej. Par korakov pred temi dornberškimi čuki, ki so na surov način žalili Gradiš-kovce, so šli ž u p n i k, k a p l a n, ž u -p a n. Srečen Dornberg! Lepega župnika in lepega župana imaš pa vrle čuke, o katerih pravi nadškof, da so »naš up, naša zmaga, krščanska mladina«. Nesramni napadalci so »krščanska mladina,« mirni Gradiškovci pa menda brezverci! Kaj ne?! Beležili smo v torek po »Slovencu« vest, da je naš milostni nadškof in knez blagoslovil čuke. Daljše pismo celo je pisal bratu čuku dr. Dermastiji, v katerem je izjavil, da so krščanska mladina, ki je »naš up, naša zmaga« in blagoslovil j i h j e s k r š č a n s k i m v z I e t o m, kakor pravi »Slovenec« Mahnič je preklinjal goriškega »Sokola«, ki ima lep kos narodnega dela za Blagor na vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. Češki napisal Julljus Zeyer. (Dalje.) >Vrni se domov. Kadarkoli se ti ponoči posreči uiti, pridi k meni. Vedno, vsak večer te bom pričakovala, in zjutraj še vedno zopet posloviš od mene«. Ubogal sem. Mingcja me je peljala od Paviljona »Blagor na vrtu cvetočih breskev« h hiši, kjer sem se preoblekel v svojo obleko, in potem me je spremila do vrtnih vrat, skozi katera me je prejšnji večer spustila Tatarka. Pri vratih mi je dala skrinjico iz dragocenega lesa, okrašeno z zlatom in posejano z biseri. Kakor v sanjah sem korakal domov. Maiidarinu Panju sem rekel, da sem bil do Mra pri očetu, in rad je verjel. Novo življenje se je začelo za me, Polno blagra in prekipevajoče sreče. Sko-10 vsako noč sem.se ukradel iz mandati* n°ve hite ter hitel k p-.viljonu »Blagor na Vrtu -vetočih breskev.« Mingeja me je vselej pričakovala pri vratih. Bila sva pojem skupaj do jutra, opajalo naju je raz-*0s[c, godba in .'poezija. Takih pesmij. kakršne je prepevala ona, nisem slišal nik- seboj, ter učil, kako se morajo spoštovati nedelje hi prazniki; dostavljal je, da za kmeta ni telovadba, da on že telovadi cel teden — sedanji nadškof in knez pa blagoslavlja, in še celo s »krščanskim vzletom,« tfste čuke, ki se hodijo »zvčrat« (kakor je rekel Mahnič) po vaseh prav ob nedeljah in praznikih. Blagoslovljeni so, ali ta blagoslov ne učinkuje dobro, kakor bi se pač moralo pričakovati od blagoslova, ampak tako, kakor se je pokazalo v nedeljo v Št. Fer-janu in v Dornbergu! To da misliti! Če pojde tako naprej, posurovi mladina, kar je je v klerikalnih krempljih, do take mere, da postane prava podivjana d r u h a I. R a z -b o j n i k e hočejo ustvariti iz mladine, ne pa koristnih članov človeške družbe. Zato pa se morajo vsi, ki hočejo dobro našemu ljudstvu, postaviti v bran proti klerikalnim nakanam ter odvrniti mladino od čukovstva, katero je že sedaj prava sramota slovenskemu narodu, katera pa utegne, če se razvije, ostati neiz-brisljiv madež na slovenskem imenu! dar. Njene pesmi in godba so.imele na sebi neki posebni, nenavadni izraz, vse je odlikovala nekaka mogočnost in svobodnost. Nekoč mi je dala seboj rokopise, da bi jih prečital: bili so zažolteli in pisani s staro, neobičajno pisavo. Bili so iz zbirke Mingejinih prednikov. Take dragocenosti, ki mi jih je včasih darovala, niso bile znamenite samo vsled svoje vrednosti, ampak tudi vsled stafodavnosti, ki se je zrcalila v njih. V skrinjici, katero mi je dala v spomin na prvo noč, sem našel prekrasen, velik dragi kamen neizmerne vrednosti. Bila je to nekaka minijaturna gora iz žoltih kristalov, polna zvitih jam in votlin. Včasih so stopale iz teh jam nekake vonjajoče pare in se kopičile v oblake, v katerih so se iz žarkov, lijočih se iz kristalov, tvorile majhne mavrice. Na vznožju gore so bila krasno izdelana breskvina drevesa s cvetjem iz srebra in rubinov. Če nisem mogel k Mingeji, sem postavil pred.se dragi kamen in vsaj mislil na njo, vpiraje oči na umetni nasad breskev. Tako sem neprestano mislil na njo, in ni-kak čudež ni bil, da sem postal raztresen, da sem zanemarjal svoje dolžnosti in popolnoma zaostal v svojih študijah.. Moja sreča je trajala Že nad mesee dnif, ko se je nekoč zgodilo, da ie prišel k mandarinu Panju neki modrijan, ki so Zveza narodno-napredne stranke s kranjstimi Nemci. »Gorica« premleva dan na dan »zvezo« z Nemci pa laže tako, da se kar kadi okoli nje. O tej zvezi je govoril v nedeljo obširneje dr. Ivan Tavčar na shodu nar. napredne stranke v Ljubljani. Podajemo ta govor, da bodo vedeli čitatelji, kako infamno lažejo in zavijajo klerikalci: Dr. Tavčar je govoril tako-le: Dr. Lampe je svojim poslušalcem razodel, da so imeli zastopniki slovenske napredne stranke v deželnem zboru dogovor z zastopniki veleposestva. Res se je sklenil tak dogovor za dve deželno-zborski dobi in podpisal se je tudi. To je že stara novica, in v Ljubljani ve že vsak šolski otrok, da je nekdaj obstajala taka pogodba! Najprej nekaj osebnega! Jaz nisem nikdar tajil, da pripada na me velik del očetovstva glede tega dogovora, tega očetovstva nisem nikdar zanikal, ga tudi danes ne zanikam. Pogodbe pa nisem obešal na veliki zvon, ker se je smela razglasiti še le po dogovoru obeh prizadetih stranic, in ne tako enostransko, kakor sta sedaj to storila baron Schwege! in grof Barbo. (»Kavalirja! Nemška zvestoba!«) Čisto brez pomena je tudi vprašanje, kdo je pogodbo podpisal, ali kako jo je podpisal. Kar nas je bilo v deželnem zboru, smo vsi solidarno sokrivi, eden za vse, in vsi za enega, in Čisto nedopustno je razločevati med krivci, ki so pogodbo podpisali, in med krivci, ki je niso podpisali. Vse to bodi pa le mimogrede omenjeno! Ker pripada v govoru stoječa pogodba zgodovini, in ker jo je danes ena stranka na svojo pest razglasila, mi je lahko mogoče zastopati svoje mnenje s to pogodbo, katere očetovstva nisem nikdar tajil, in katere očetovstva — kakor bi dr. Lampe rad videl — se tudi danes ne sramujem. Pri tem se moram postaviti na stališče, da se realna politika navadno ne more voditi tako, kakor bi to želela akade-mična mladež, ki sili s svojim ognjem, s svojim idealizmom naprej, ne da bi se brigala za jarke pod svojo nogo, ne za plotove pred sabo! Povsod, in tudi v politiki velja načelo, da tisti prej pije, ki je bližje studenca. In vsaka politična stranka modro postopa, če izrabi vsa sredstva, da pride bližje k studencu. S tega ozira je treba vsak korak te ali one politične stranke v presojo vzeti, da ga končno pravično presodimo in da ne agazimo v pretiranja, kakor jih je zakrivil dr. Lampe. Kaj je govoril ta dr. Lampe? Pogodba z veleposestniki je bila ne-narodna, nemoralna, in z eno besedo sramotna! To so visoko bobneče fraze, in drugega nič1 Da je bila pogodba nemoralna, to ni v ničemer dokazano. Kaj pa je vrhovni ideal vse avstrijske politike? O tem je že govoril cesar, o tem govore ministri, o tem govore vsi politiki, ki imajo kaj pri- ga splošno smatrali za svetega. Prisostvoval sem mnogim njegovim učenim razpravam. Med drugim je prišel pogovor tudi na človeški blagor in na pot, po kateri ga je mogoče doseči. Temu filozofičnemu razpravljanju, katero sem poslušal le raztreseno, je bilo prisotnih mnogo oseb, in po dolgi razpravi se je oni modrijan bla-gonaklonjeno obrnil k meni z vprašanjem: »In kako sodiš o blagru ti, mladenič?« »Poznam le en blagor, ki je popoln, in drugega nočem poznati; je pa to »Blagor na vrtu cvetočih breskev.'« Govoril sem kakor blazen in takoj začutil svojo veliko norost, v katero sta mu privedli strast in nestrpnost. Sicer me ni nihče razumel, toda izza onega dneva je mandarin Panju nekaj slutil in me pričel opazovati. Toda tega se nisem zavedel, dokler ni nekega jutra, ko sem se vrnil od Mingeje, zagrmel nad menoj: »Kje se potikaš vse noči, ti lahkomiselni predrznež? Moj sluga te zasleduje že deset dnij.« Bil sem ves zmeden; toda hit^o sem se streznil in se brez zadrege zlagal. >»Torej vedite,« sem rekel, »tesno mi je po očetu. Vem, da je osamel in bolehen, zato prebijem noči pri njem. Bal,sem se< vas prositi dovoljenja, da, hi morda ne mislili, da mi v vaši hiši več ne ugaja.« »Potem tvoj prestopek hvalim«, Je odvrnil mandarin ljubeznjivo. »Ničesar ne čislam bolj kakor sinovsko ljubezen.« Ta nezaslužena pohvala me je potrla, in mislim, da je mandarin vse uganil ter me znova sumil. Ostal sem kake tri dni doma, toda Četrto noč je bilo moje hrepenenje tako silno, da sem moral videti Min-gejo, naj se zgodi karkoli. Pokrila je moje obličje s plamenečimi poljubi in me silno pritiskala k sebi. »Mislila sem, da več ne prideš!« je Hitela in pri tej misli kakor uničena padla na stol. Povedal sem jej vse. Tu se je je polastila taka bol, da sem mislil, da umrje. Dolgo je bila nema in hladna kakor kamen. /Ko se je korono nekoliko pomirila, tako da je zopet mogla spregovoriti, mi je rekla otožno: »Vedela sem, da pride tako. O da, moja temna usoda se izpolni. Ti mi bodeš odvzet! Temno in hladno zija grob pred menoj.« Nato je zopet padla v globoko oinerl-? levico, iz katere so ; budile moje solze in poljubi. Tako močna, velika, siadka in bridka kakor oni večer najina ljubezen dotlej ni bila. Solze in poljubi, vriskanje •in plakanje, razkošje in bolest, vse se na-.[•ima je tedaj spojilo v eno samo vrtoglavo 1 blaznenje. Ko sva se zjutraj poslavljala, Na dan sv. Petra in Pavla vsi na veselico bral. in podpornega društva! vr$#»6»Vfcsag5t id$*Me, da bi-se dobila kai&:b%lfkar,s fcsrteVo bi se dal med razhč-mnifharbdrdošeei trajen niir, in mi dan- | danes nimamo llujšl skrbi, nego je ta, da j bi se morda jezikovno vprašanje na severu rešilo, dočim bi na jugu nerešeno ostalo. Naša glavna politična točka je, da se mora jezikovno vprašanje za celo Avstrijo, obenem rešiti, in da se ima obenem doseči mir med narodi v celi državi! (»Tako je!«)Če se je na Kranjskem sklenila pogodba, ki je hotela vpeljati mir, ter tako dajati izgled drugim kronovinam, bi to samo na sebi nič neačstnega, nič sramotnega ne bilo, uakor ni nečastno premirje, katero so med sabo sklenili, Č-ui in Nemci na Moravi! (»Dobro! Tako je I«) Treba pa je sedaj v pretres vzeti razmere, pod katerimi je slovenska napredna stranka sklepala dotično pogodbo. V deželo je bil tiste čase poslan baron Hein, energičen in brezobziren človek. Naše stranke ni ljubil, nasprotno, kar pihal je proti nji. Ko se mu je predstavil mestni svet ljubljanski, tedaj baron Hein ni imel druge želje, nego seznaniti se s prijateljem Prosencem, ki je bil takrat edini zastopnik katoliške misli v mestnem svetu! Tiste čase je obstajala zveza med klerikalno stranko in veleposestniki v deželnem zboru. Čisto vse eno je, je li bila ta zveza zapisana, ali ne. • Faktum je, da je obstajala. Vsled te zveze je bil voljen v deželni odbor dr. Papež, v zahvalo pa je nato dr. Papež v deželnem odboru uspešno zastopal dvojezične ulične napise v Ljubljani. In takrat sta »Slovenec« kakor tudi klerikalna stranka hvalila dr. Papeža; tudi sta se »Slovenec« in klerikalna stranka javno izrekla za dvojezične ulične napise v Ljubljani. To taktično obstoječo zvezo stalno napraviti, bila je srčna želja barona Heina. V tem oziru se je mož trudil na vse pre-tege in pri klerikalni stranki je staknil tudi poslušna ušesa! Sedaj si pa predo-čujte, kake razmere bi bile za našo stranko nastale, da se je baronu Hei: u leta 1894. posrečilo, veleposestnike in zastopnike kmečkih občin potisniti pod en klobuk? Kaj pa je bila naša stranka leta 1894? Razpadala je v različne struje, in po mnogih mestih je imela slabejšo pozicijo nego je ima dandanes. Tudi bi.urad-ništvo v železni in neusmiljeni roki barona Heina takrat pomenjalo vse kaj dru-zega nego bi pomenjalo danes če bi je skušal v svoje roke vzeti baron Schwarz. Da je prišlo do Heinove nemško-klerikalne zveze, bila bi vlada v družbi s klerikalci, ki so vsikdar, kadar so k moči prišli, to moč neusmiljeno izkoriščali — na tem polju se v neumni svoji rahločutnosti od svojih političnih nasprotnikov nikdar ničesar naučiti niso hoteli — našo stranko razbila in raztepla, da bi je več ne bilo. In svojo glavo stavim, da bi bila naša Ljubljana prva padla pred tem naskokom. Naša stranka, če. je hotela živeti, morala je torej preprečiti- po baronu- Heinn vpeljano zvezo, da je s tem preprečila, da naša klerikalna stranka ni že leta 1894. pričela divjati s tisto brezsrčno neobzirnostjo, s katero se danes .odlikuje^ in s katero naš sto ekspanzijsko silo, s katero nastopajo danes skuša v tlf poteptati. TJa se Je ta zveza preprečila, —in preprečili smo jo v tem opažamo eno najbolj premišljenih političnih potez, s katero so se računi naše klerikalne stranke prečrtavali od leta 1894 pa do leta 1904. Da smo s tem rešili slovensko gledališče, ki je IjHbljansko družbo poslovenilo, da smo s tem več nego deset let slovensko učiteijstvo branili pred klerikalnimi naskoki, to bodi le mimogrede omenjeno! Pa se je* velikokrat trdilo, — in tudi dr. Lampe se na to obeša — dogovor z veleposestniki je bil nenaroden. To je očitanje, ki se da le z. gotovimi iVVti dokazati. Tukaj nič ne pomenjajo s'>vanske in slovenske fraze, tukaj je treba s fakti na dan. Jaz hočem takoj sam pripoznati, da je bila pogodba nenarodna, samo če se mi le. slučaj dokaže, da je imela kako nena-rodno posledico. Samo dokažite mi, da se je vsled tega dogovora v deželnei|i zboru sklenilo, kar je nasprotno naši slovenski narodnosti, ali da je bilo v škodo naši šoli, ali v škodo našemu kmetu. Praznoglavo besedičenje nima tukaj nobene veljave tukaj zahtevam dokazov in svojega dežei-noodborniškega tovariša dr. Lampeta s tem pozivljem, da mi dokaže, kdaj se je v dobi od 1894. pa do 1904 v deželnem zboru le kaj sklenilo, kar bi izdalje bilo narodni reči toliko škodovalo, kakor je škodoval blagoslov, katerega je dal škof Anton Bonaventura Kranjski hranilnici. (Viharno odobravanje!) Naj mi dokeže, da se je kaj sklenilo, kar bi bilo slovensko stvar vsaj toliko komkromitiralo kolikor postopanje klerikalne stranke, ko je začela obsojati septemberske- dogodke (»fej!«) prav kakor da so biii dogodki navadna pobijanja šip in druzega nič! In vprašajmo se vendar, so H narodnostne razrr.ere sedaj, ko ni več pogodbe, boljše postale, nego so bile prej (»Poslabšale so se!«), ko je veljal dogovor med našo .>i»-anko in med veleposestniki? Baron Hein, dasi je godrnjal proti dogovoru^ da-si je baronu Schvveglu očital, da se bodo Nemci kesali, ker so nas hoteli vreči klerikalcem v naročaj, si ni upal na Kranjsko poklicati v politično službo kakega; Furia-na, ki bi ne umel slovenskega jezika. Sedaj kc pogodbe več ni, kliče \ baron Sch\varz vse polno fantičev v deželo, ki ne znajo našega jezika, ki torej ne morejo druzega posla opravljati, nego da se \2 ur na dan po ulicah vlačijo z mladimi dekleti (»Tako je!«)! Baron Hein ni pustil prin-cipijelno nikogar avanzirati, če ni izkazal popolnega znanja slovenskega jezika; baron Sdnvarz pa je poročal na Dunaj, da' je politična služba n? Kranjskem že preveč poslovenjena, in da se morajo, (da se na Kranjskem polagoma vpeljejo koroške razmere) zopet nastavljati mladi začetniki, ki ne govore niti besedice slovenske! To je razlika med preteklostjo in sedanjostjo! (Tako je! Res je!«) Eno dobro lastnost je imela naša pogodba v tem, da so morali Nemci krotiti samega sebe, da niso mogli nastopati s ti- sva bila oba utrujena do smrti. Mingeja ni več spregovorila^ nobenega strahu ni več kazala, toda žalost v njenem pogledu me je tlačila kakor skala. S težavo sem se privlekel doniov. . ..... Panju me je pričakoval v moji sobi. Bilo je že precej y jutru.. . .. _ »Danes torej zopet nisi spal doma?« vpraša mirno. . »Da, bil sem pri očetu.«.. Komaj pdgovorim, se odpro vrata, in moj oče stoji na pragu. »Bedni,, nehvaležni lažnik!« zagrmi nad menoj. Moral sem se oprijeti stene, da bi se ne zgrudil. Tako sem bil slaboten in jzne-naden.; / - : ; , »Priznaj, kod se potikaš noč na. noč?« vprašata oba moža naenkrat, j -.' Trdovratno sem molčal. »Ah!« vsklikne oče. »Zakaj sem moral dpčakati na svojem otroku, da moram smatrati resničnim pregovor, ki pravi, da so na svetu le dvojni dobri ljudje, namreč mrtvi in oni,kise še niso rodili! Da bi spa^ daik prvim ali k-drugim!« Še vedno sem molčal. »Ali moreš tajiti,« pravi mandarin, »da si padel v mreže ostudne kurtizane?« ;Tu«e vmvnatn. • /. »Govorite spoštljivo o oni, ki jo ljubim in je moja žena!« vkliknehu »Vedi mandarin Panjii, da sramotiš svojo lastno ] sorodiiico.« »Ali blažniš? Ali govoriš v-vročici?« vpraša Panju. * . »Govorim trezno in resnično*; To, jej, Mingeja, ki¦"••;: (Dalje prlhodnJlM dandanes. (»Res je!«) Malo je Nemcev v naši deželi, ali ne prikrivajmo si, da se temu perišču naših Nemcev tam zgoraj na Dunaju pripisuje več pomena, kakor vsem Slovencem, kar jih prebiva na Kranjskem! Nemcem se pripisuje, da so edini element, ki vzdržuje državo na Kranjskem, o njih se meni, da plačujejo skoraj vse cesarske* davke v naši kronovini! Sramotno je za nas, pa je vendar resnično, da je treba gospe Kreuter-Galletovi samo nemškemu minstru Schreinerju, ki že itak svoj nos v vsako kranjsko zadevo vtika, obesiti se za škrice, pa doseže kranjsko nemštvo in nemškutarstvo vse, kar hoče. (Tako Je!) Takoj, ko je bila razbita naša pogodba, etablirala se je na Kranjskem nemška po-strankarska vlada, kateri je šef dr. Eger; Egerija pa ji je gospa Lina. (Burno pritrjevanje!) Te postranske vlade pod našo pogodbo ni bilo, dočim je sedaj v polni veljavi! In posledice so se takoj pokazale, Kranjska je dobila svojega nemškega deželnega nadzornika, Ljubljana je dobila svojo nemško gimnazijo in sedaj še za nemško gledališče cesarski dar 20.000 K! Vse to bi se še pod našo pogodbo ne bilo moglo zgoditi, zgodilo pa se je takoj v tistem hipu, ko je »močna« in »na svojih nogah« stoječa klerikalna stranka dobila pretežno večino v deželi, ter postala stoliček pod nogo deželnemu predsedniku Schwarzu! (»Tako je!«) Tukaj so razvaline, na katerih naj bi jokal Jeremija Lampe! Cuje se dalje pritožba, in dr. Lampe jo je tudi prežvekaval, da je z dogovorom z veleposestniki Nemcem bilo izročeno naše šolstvo. S tem ugovorom pricapljalo je tudi glasilo nase socijalno demokratične stranke, torej stranke, ki je na celem svetu najmanj izbirčna, kadar išče zvez s političnimi nasprotniki. Dr. Krek se je izrazil v zadnjem deželnem zasedanju: Glede šole imamo posebna načela uokler niso ta sprejeta, ne damo učiteljstvu ničesar! Kaka so ta načela, o tem govoriti bi bilo odveč! Eno pa je resnica. Če je kje pogodba med nami in veleposestniki koristno vplivala, bilo je to v deželnem šolskem svetu. In tudi tukaj poživljam dr. Lampeta, da naj pride z enim samim sklepom, s katerim bi se bila oškodovala narodna stvar v deželnem šolskem svetu, za časa, ko ste obe stranki, lojalno izpolnovali sklenjeno pogodbo? Koliko novih šol imamo zahvaliti ti pogodbi, in koliko učiteljev je lahko mirno spalo, in naj si so bili nepriljubljeni pri župniku, ali kaplanu! (»Tako je!«) Kake profite pa ima dandanes naša Stranka od tega, da je deželni šolski svet postal nekaka mesnica, in da Kaltenegger in Schwarz podita tisto malo število učiteljev, kar nam jih je še ostalo, kakor he-lote po deželi okrog. (Živahno odobravanje!) In kako bi bilo danes med nami, če bi se bilo to učiteljsko klanje že leta 1894. pričelo? Vse to, gospoda premišljujte, in primerjajte naš položaj v letih 1894. do 1904. z današnjim, pa bodete morda le prišli do prepričanja, da pogodba z veleposestvom ni bila tako zavožena zadeva, in da je ž njo naša stranka prišla do veljave, kakor je sedanja generacija ne bo več doživela. Ce ne druge, mora se pogodbi vsaj ta zasluga priznati, da se je ž njo coklja položila pod klerikalno kolo, kakor tudi pod nemško nacijonalno kolo, in sicer vsaj za dobo usodepolnih desetih let! (»Res je! Tako je!«) Kaj je to pomenjalo, o tem bo sodila prihodnjost. Nekoliko pravega občutka pa imamo že danes, ko obe zgoraj omenjeni kolesi tako čvrsto tečeta, a obe tečeta čez naša telesa! (Živahno pritrjen vanje!) Dvoje je, kar naj pri koncu povdar-jam. — - Da je klerikalna stranka staro in že zakopano orožje naše pogodbe z veleposestniki zopet izkopala, dokazuje, da še sedaj ni prebolela ran, katere ji je zasekala ta pogodba. Več nego i ^set let morala je ostati daleč od korita, škripala je z zobmi, in da je šlo po mojem, ki glede te pogodbe nikdar nisem bolehal na Hamletovem bledoltčnem premišljevanju in cinca-nju, bila bi še bolj škripala! Drugo je pa. da moramo vendar še živeti, da si so nas že sto in stokrat med mrliče metali. In sedaj mrliče s takim orožjem pobijajo! Nam služi to v najboljši dokaz, da živimo. In živeli bodemo kot slo- venska, pa tudi kot svobodomiselna stra nka, živeli, in naj dr. Lampe še tako juna ško suče svojega uma svitle — :- — §{ vanke! — (Viharno odobravanje, ki je po trajalo tako dolgo, dokler ni govorni vstal in se ponovno zahvalil.). OV je za na želodcu fcrpeCe neprekosljivo sredsivo katero ima prednost pred vsemi dragimi ilra stičnimi čistil, kroglicami in grenčicamt. Cena orig. škatlje 1K 2-— Ponarejanje so sodnijsko zasleduje. Molol-o* Franc, žganje in so! za ribanje života. — BoleCIne olajlujofie in okrcjCujoCe sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Orifir,steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah j in uiirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni laložalk, Duuaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. CrUtofoletti, A. Gironcoli. DOPISI. Iz goriške okolica Iz Dornberga. — 20. t. m. je imela n ša na novo oživljena podruž. sv. Cirila Metoda veselico, ki je krasno vspela. i godno vreme nam je privabilo toliko g stov, da je bila dvorana g. Kerševanija. je gotovo največa v Vipavski dolini, zadnjega kotiča natlačena. Korporativ so nas posetili naši Gradiškovci in-navil šeni Brejci pod vodstvom svojih vrlih u teljev, poleg teh je bilo toliko Prvačkc cev, Rihenberžanov, Ajdovcev, Goni nov in Tržačanov, da nam je rodoljub srce utripalo veselja, ko srno v duhu deli tudi gmotno korist premih naši dni; sv. Cirila in Metoda. Presrčna hvala vsi dragim požrtvovalnim gostom! — Gospod J. Stoka je s svojimi tržaš mi igralci in z našimi domačini uprizi svojo veseloigro »Moč uniforme,« ki n jL posebno ugajala. Kljub temu, da je is precej dolga, se občinstvo ni utrudilo, i pa je z napeto pozornostjo sledilo, razi ju zabavne igre, ki je zasoljena z zdrav dovtipi, kateri so izzvali cele salve snu in frenetičnega aplavza, tako da so se u rali igralci mnogokrat zahvaljevati za i vdušeno ploskanje. Prvi in drugi del u sta dobra, konec igre, podprt s prijetno i dbo, pa je ognjevit ter spravi gledalci najboljšo voljo. V zadnjem dejanju pa nekaj želeli. Neverjetno je, da se obješ in trmasta Agata tako korenito sprem zgolj vsled tega, ker zagleda svojega proga v uniformi. Tu bi se moralo z u giin Cvirnom kaj takega zgoditi, da bi $ boka poseglo v živce poredne Agate. ' rnu usodepohipmti dogodku naj bi sij psihološki preobrat Agatin. Gospoda S ka imamo prav radi, umimo njegovo žrtvovalno delovanje, zato ga prosil naj natn oprosti to opazko ter naj spoi ni v tem smislu svojo igro, kajti potem hko rečemo, ciut je malo iger, ki bi bile ko pripravne za naše odre, kakor je r no »Moč uniforme.« Kaj pa naj rečemo o ostalem? Igi se je izborno! Cvirn in Agata sta svoj logi tako imenitno igrala, da nam got dolgo ostaneta v prijetnem spominu, i krojaški- pomočnik in eksekutor so pravi mojstri v svojih elementih. Prav ko so nam dopadali vsi Ostali naši don diletantje. Igro je na mnogih mestih si mljal vojaški orkester, katerrega je dirigiral gospod Vogrič,*ki je zložil g bo k tej igri. Srčkana melodija, mojstr dinamika, interesantna inštrumenta' živahnost proizvajanja to so bili efekt so prijetno božali mehke duše naših pa vih slušalcev. Gospodu režiserju Stok gospodu skladatelju Vogriču, ki sta i s svojo, čestito družbo uprizorila tak tek, se Dornberžani prav presrčno zal Ijujemo ter prosimo, da nas prilično z< posetita. Mile nam goste sprejmemo z prtimi rokami. Priporočamo našim rodbinam (Dalje v prlloRl.) Padel ie z drevesa 18 letni delavec Alojzij Gomizelj z Ustja ter se precej poškodoval in si zlomil desno roko. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. V Gradežu je sedaj tak naval tujcev, da se zahteva za sobo 6—8 K na dan! Priloga. — Današnji »Soči« smo pri- Trflov*ko-obrtne In gospodarske vesti. Razpisano je mesto kmetijskega potovalnega učitelja s sedežem v Sežani. Prošnje je vložiti do 28. julija na tržaško na-mestništvo. Občni zbor »Zveze slovenskih zadrug ložili vozni red, veljaven od 1. julija do 1. f v LJubljani« bo dnč 30. jun. 1909. v »Mest-oktobra t. 1. Vsakdo je naprošen, da pri- ' nem domu< v Uubliani. lepi istg||»^n^.vp^ntvfm1> ^#?MUU3&li Ljublji Obrtno-nadaljevalna šola v Solkanu t^SlfiSll&i svtfTČTjrvo leto dne 4. julija t. 1. Ker je v torek praznik, izide prih. številka v četrtek J. julija.' ' Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v porini lekarniPontom-Kur ner. V teh'"dveh lekarnahISo tudiponočna služba v času od 27, t. rn. do 4. julija t. I. Listnica. — V P—o: Dopis prejeli in ga porabimo. Le om ne mata testenin, \\ m se ^efe^et ofeusit\ Zveza narodnih društev. Svojo prvo veselico priredi v nedeljo dne 27. t. m. »Narodno i z o b r a ž e-valno društvo A j š e v i c a«, n a Ajševici na obsežnih prostorih g. Val. Komela. Vspored: I. Sprejem gostov; 11. Parma: »Colničku«, poje mešani zbor domačega društva; lil. Nagovor predsednika; IV. Volarič: »Zvečer« poje možki zbor iz Ozeljana; V. Mašek: »Za Hrvate« poje moški zbor iz Staregore-Rožne doline; VI. Vilhar: »Proljetni zvuci« poje mešani zbor iz Čniič; Vil. Kocjančič: »Slovo« poje moški zbor domačega društva; VIII. Volarič: »Slovan na dan«, poje mešani zbor iz Oseka; IX. *** »Venec narodnih pesni« poje moški zbor iz Šempa-sa; X. Volarič: »Slovenski svet«, pojejo vsi moški zbori priglašenih društev; XI. Srečkanje za dobitke. Po veselici prosta zabava in ples. Začetek ob 3'A pop. Pri veselici in plesu svira sokolska godba iz Prvačine. Tramvajski vozovi bodo občinstvu na razpolago pri rudeči hiši ob 2. uri pop. Vstopnina 40 v. sedeži 30 v. Priglašenih je čez 3 0 bratskih društev. Del čistega dobička je namenjen družbi sv. C. in M. in P i j a š k i k lili in j i v Gorici. Dohod na veselični prostor je s stare ceste. Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja, da se korporativno udeleži 1. veselice narodno-izobraževalnega društva »Ajševica« na' Ajševici, vršeče se dne 21. t. m. — Odhod izpred kavarne »Central« ob 3. uri pop. -— 2. veselice »Bralnega in podpornega društva« v Gorici vršeče se dne 29. t. m. r— Odhod izpred kavarne »Central« ob 4. pop. 3. slavnosti »Delavskega bralnega društva« v Idriji vršeče se dne 24. julija t. 1. — Odhod se naznani pravočasno. — 4. po deputaciji slavnosti slovenskega delavskega društva »Slaveč« v, Ljubljani, vršeče se dne 27. 28. in 29. t. m. Veselice »Zvezinih< društev: 27 junija na A j š e v i c i (Nar. izobr. dr. »Ajševica«); 29. junija v G o r i c i (Katarinijev trg »Bralno in podporno društvo«); 11. julija v Št. Petru Pev. izobr. ^r, »Prešeren«) ; 1 8. j u 1 i j a na Peči (Izobr. dr. »Novi žar«); 25. julija v K o p r i v i (Bralno in pevsko društvo »Zarja«) in v Št. A n d r e ž u Bralno in pevsko društvo); 1. avgusta v Rožni dolini (Gorica, Nar. izobr. društvo); 8. avgusta v P r v a č i n i (združena nar. društva v Prvačini); 5? septembra v Cerknem (Čitalnica). Dodatno je pristaviti, da je nedelja dne 4. ju-* lija reservirana za veliko narodno slav-. nost ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, katera bo obhajala ta dan svojo 20-(etnico. Ta veselica se bo vršila v Gorici na Katarinijevem vrtu. Kmetsko-izobraževalno društvo »Potok« v Jamljah priredi dne 27. t. m. na dvorišču g. Antona Sobana javno tombolo s plesom, kamor je vabljena vsa jameljska okolica. Srečke so po 40 v. Dobitka sta dva; in sicer tombola 100 K, činkviha 50 K. Pevsko in bralno društvo »Venec« na Preserjah priredi na Kresiji svojo prvo ve* selico dne 27. t. m. Želi se obilnega dbi-skn. Na vsporedu }e pozdrav, deklamacija, Petje, šaloigra. /o veselici ples. Politični pregled. Poslanska zbornica. — Finančni minister je imel obsežen govor, v katerem je govoril tudi o gradnji modernega, velikega hotela v Trstu, trdeč, da je neobhodno potreben, tudi na priporočilo namestnika, ter da je gradja hotelov na jugu in sploh kjer gre za povzdigo tujskega prometa ena najvažnejših nalog delavskega rninisterstva. — Pozneje se je Malik pritoževal o zatiranju ! nemškega življa v slovenskih alpskih deželah. Govoril je potem dr. Krek, ki je protestiral proti očitanju, da bi bili Jugoslovani krivi, če Lahi ne dobijo univerze. Govoril je proti finančnemu načrtu Bilinskega ter proti duali-zmu. Ko je vstal na to Bilinski, so mu Slovenci priredili demonstracijo ter odšli. Včeraj je govoril poslanec Stranskv za mir med Čehi in Nemci, da so pripravljeni ponuditi Nemcem roko za mir, to pa v deželnih zborih Češke, Moravske in Šlezije. Stapinski je rekel, da je poljski klub solidaren, da pa Poljaki ne pustijo več, da bi se postopalo proti kakemu slovanskemu narodu. Šusteršič je napadal Bilinskega radi bosanske banke, po kateri so bosanski kmetje izročeni Ogrom. Gentilli je zahteval od vlade in zbornice vseučilišče v Trstu. — Potem je bil sprejet ves proračun za leto 1909. s finančnim zakonom vred. Iz »Narodne Zveze« so izstopili Ivče-vič, Biankini, Peric in Vukovič, ker se jim ni ugodilo, da bi se smeli absentirati pri glasovanju k proračunu pri točkah, ki se kulturno in gospodarsko nanašajo na Dalmacijo. Vstopiti pa utegnejo v »zvezo« kot posebna skupina. Zastopstvo v industrijskem, obrtnem in železniškem svetu. Ker nimajo štajerski, primorski in koroški Slovenci v teh svetih nobenega zastopnika, sta stavila posl. Šusteršič in Ploj interpelacijo, v kateri vprašata: Zakaj je vlada pri sestavi industrijskega obrtnega in železniškega sVeta tako očito žalila koristi slovenskega prebivalstva na Štajerskem, Koroškem in Primorskem? Ali vlada sploh priznava Slovencem pravico do zastopstva v omenjenih korporacijah in če jim to priznava, ali hoče popraviti storjeno jim krivico. Dobro poučeni dr. poslanec Jaklič — seveda iz Slovenskega: kluba — je predlagal v državnem zboru resolucijo, naj se odpravi carina na krmila, turšico, otrobe in oljnate tropine. Ko se ga je podučilo, da se carina na otrobe in tropine ne da odpraviti, ker ste ti dve krmili itak že carine prosti, je umaknil svoj predlog glede krmil, resolucija za prost uvoz koruze se je pa sprejela. Ampak klerikalne kmečke poslance imamo mi Slovenci res izborne! »N. D.« Nemška olika. V proračunski razpravi je pošl. Malik zaklical poslancu Hribarju: Sie Hundsfott, češke profesorje je pa imenoval Lumpeh und Gauner! Malik je tipičen reprezentant nemškega politika v Avstriji, Nemci zahtevajo kulturno in politično vodstvo v Avstriji. Politično vodstvo izvršujejo s pomočjo rninisterstva Bienerth- Hochenburger- Schreinerjeve-ga. Heil! V mestu i,o tudi-postavili Slovenci- povsod! ¦ števue kandidate ter dosegli lepo število. Kandidate so imeli tudi Nemci. ¦ V vseh mestnih okrajih so dobili od kandidatov posameznih strank Lahi 706 glasov, Slovenci 109, Nemci 93, Depang-her 51. V mestu so izvoljeni sami laški liberalci. Volilo je včeraj v mestu 86f/, v" okolici 90fc i Razne vesti. Narodni kolek — razžaljenje državne oblasti? V »Nar. dnev. čitamo: Gg. Ferdo Roš iz Hrastnika in Fran Peklar ml. sta bila tožena, češ da sta »razžalila« okr. glavarstvo, ker sta na neke vloge pritisnila narodni kolek. V prvi instanci sta bila oproščena. Danes se je vršila pri-zivna razprava v H. instanci. Po dolgi razpravi je bila prva razsodba potrjena, torej toženca oproščena. Človek se sploh mora čuditi, kako more taka stvar priti pred sodišče in kako naj bi narodni kolek spadal pred kazenski zakonik* kot — razžaljenje! Pa v dobi Hochenburgerja je pri nas seveda vse mogoče. Za nemško gledališče 20.000 — za slovenske kulturne namene 00.000. Graški listi poročajo, da je ljubljansko državno pravdništvo zaplenilo v »Učiteljski tiskar- dopisnico z zgornjim naslovom in z ljenje. Potegnili so jz nje 134 igel, potem je umrla: / •>'» '•*. ^H ***• *-;v,-*-» 2 •. V Trstu bo gostovalo deželno gledališče zagrebško. Prva. predstava bo dre-vi, in sicer drama »Hasanaginica«,. V občini Blato pri Pliberkii na Koroškem so izvoljeni pri občinskih volitvah v vseh 3 razredih zavedni slovenski možje. Velika vročina je v Ameriki. V New-jorku in Filandelfiji je umrlo polnrj Ijudij za solnčarico. V Mesini so se zopet ponovili potresni sunki. Sloviti »Kopniški stotnik« se je baje poročil te dni z neko Luksenburžanko. Pol milijona državnega denarja je po- never-il in zbežal blagajnik v arzenalu v Tarentu. Baje se skriva v Parizu. Piše se Licastro. (Lf)jiže$t)o$f. Planinske cvetke v podobah. — Izdal L. Sclnventner v Ljubljani, 1909. Cena 80 vin. — Kedor je prijatelj krasne alpske flore pa Še ni imel prilike zvedeti imena alpskih cvetli, nudi mu Schwentnerjev mali botaniški atiant priliko, da z vso zJožno-stjo spozna nič manj kot 97 visokogorskih cvetočih rastlin, ki so vse upodobljene prav lično v barvotisku na trdem belem geslom Ciril-Metodove družbe. Dobilo jih j papirju. Vsaki sliki je pristavljeno slovenje še tisoč komadov. Državno pravdništvo j sko ime in poleg tega še latinsko in nem-bo baje začelo preiskavo radi zločina po j ško ime. Na platnicah je natisnjeno ka-S 63 (razžaljenje Veličanstva in zaradi § • zalo, da ž njim najdemo prav lahko k vsakemu slovenkemu imenu podobo evetli- 9. k. z. Kdor daruje kako cigaro, napravi po S 426 coininskih in monopolskih določb prestopek. Ta paragraf namreč prepoveduje, da bi kdo sprejel v svojo posest od oseb, ki niso od države določene z*" prodaje in sicer na onem kraju, kjer se ta posestna premena zvrši kak monopolni predmet. Kakor neki dvorni dekret pojasnjuje, spada v te določbe tudi darovanje. Isto kakor za cigare velja tudi za sol, poštne znamke, kolke itd. Torej'pazite tobakarji! Novo veliko vojno ladjo »Radetzkv .< spustijo v morje v soboto 3. julija ob navzočnosti prestolonaslednika in njegove soproge. . Lepa mladina! — V Železnikih pri Metliki na Kranjskem je prerezal v malenkostnem prepiru 16 letni Marko Plesec vrat 15 letnemu Jan. Obermanu, da je ta takoj izkrvavel. ' Vaje angleške vojne mornarice prično 25. iul. Vršile se bodo v takem obsegu, kakor doslej še'nikoli. Izginil je iz Celovca sedmošolec tamkajšnje gimnazije Fric pl. Kleinmeyer. Odpeljal se je od doma s kolesom. 144 igel je požrla neka gospa Brexlei v Ameriki z namenom, da si vzame živ- ce. Knjižica ima obliko', da jo lahko vtaknemo v žep in jo zatorej moremo vzeti kar seboj, ko gremo na gore, da se je sproti poslužimo. Cena je zelo nizka. G. Sch\ven-tnerju moramo biti hvaležni, da nam je podal to knjižico, ki jo prijateljem prirodc, posebna tudi naši učeči se mladini, toplo priporočamo. V isti založbi sta izšli že poprej slični dve knjižici: Metulji v podobah (129 podob) in pa Hrošči in žuželke v podobah (137 podob) s slovenskimi nemškimi in latinskimi imeni. Cena 80 h vsaka knjižica. Na prodaj ima vse te knjižice knjigotržnica A. G a b r -š č e k v T r g o v s k e m d o m u. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin. Hajpripravncjšc inseriranje ta trgovce in obrtnike. Koliko Je Tti»nJ5ih trgovcev in obrtnikov v Gorini, katerih nn deShll (in celo v mestu).nihče «10 pozna, ker nikjer no inserirajo. Skoda ni majhna. , Privatna učiteljica '%&g??%&rz npravmštvo našega lista pod šifro „A. L." Volitve v Trstu. Včeraj je volil I. razred okolice in mesta. V I. okraju v okolici sta izvoljena dr, Vilfan, 270, Anton S a.n c i n 271 glasov. Laha 91, 84. V II. okraju v okolici; Dr. Rybar 205, dr. S lavi k 199 glasov. Cimadori 160.— V III. okraju v okolici: Alojzij Gor -j u p 437, S. Martelanc 435, dr. M a r-t i n i s 429, J. P e r t o t 436. Lahi 102—114. V vsej okolici so dobili slov., kandi-datje 913, laški 366 glasov. --, Slovenci imajo torej 12 zastopnikov. , TrpisMiM zadruga t Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom jo razpisala svoj redni letni občni zbor na soboto dne 26: t m. ob 6. uri zvečer. Ker se jo pokazala potreba nujne spremembo nekaterih določil naših pravil,, in to z ozirom na razsodbo upravnega sodišča v enakih slučajih pri nekaterih drugih zadrugah./podpisano^načelsivo. proklicuje razpis tega občnega zbora in določa nov občni zbor na dan 3. julija t. L ob 6. uri zvečer — v zadružnih prostorih. ' DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v 1. 1008. jn potrditev letnih računov. 2. Razdelitev čistega dobička, 3. Prcmomba § 5 , 34. in 35. zadruginih pravil. 4. Slučajnosti v smislu § 37. d. p. . . Računi za i. 1908. so v smislu § 25, d. p. razpoloženi v zadruginem uradii. V GORICI, dno 24. {unija 1909. Načelstvo. Priloga „SoLb" it«, mm M. junija 1019. fevsfco m m. drustvor V liOnKI znmm a k so v, g. z»kc 4 K; ar.umm " . - «.h k 3 K 50v; Furlani 3 K 50 v; g.ca Budal 2 javnemu nastopa učencev glasbeno šolo v šolskem letu I9U8-! dne S». junija v dvorani * Trgovskega doma Začetek točno .ob 10. uri precJpoWne. VSPORED: I. (klavir) ') 1. Dialiolli: Meliidifi"*' vaj« ŠlepapčK Henrika K 50 v:; Cigoj.2 K 50 v; Bregant 2 K; po 1 :K 50 v gosp. Piki, Plohi, Jrakil in g. Povečaj. Razni drugi neznani skupaj 8 K 50 v. — Del čistega dobička, namreč 115 K, dobi »Dij. kuhinja,« za otroški vrtec se pa nakaže 100 K sedanjemu dij. odboru. Tem roCm> potom izreka podpisani odbor najtoplejšo 4 rosno zahvalo vsem cenjenim gospicam, ki so } 4 rojno.blagovolile razprodajati razglednice in šopke ter sploh ceni. obiskovalcem, ki so količkaj pripomogli do lepšega gmotnega vspeha. — Odbor dij. tamb. zbor. »Glasu Svobode« v Čikagu. — Prc-i. - tekava poštne uprave o Kakerievi nakaznici K 299.76 — je končala — negativno, t. j. da taka nakaznica ni došla v Gorico. ii. in m. >tnvi* Dniur sonat.-pt8wkoB.iv.i-Q; kr glavni poštni urad v Gorici je peroni, (soiopetje) ••) čal poštnemu ravnateljstvu v Trstu z do-luizka: >Tak'si lepa..« p«»ra za t,«n»r Rijavecjo«.pjSOrn 28. maja 1.1. št. 1485. tako: »Dem jenseitigen Auftrage befalgend wird berichtet, dass eine Postamveisung iiber K 299.76 aus Chieago an: Upravni-, štvo »Soče« oder »Goriška tiskarna« in der Zeit von 1. Jiinner bis 13. Juni 1907 hier.am.ts nicht eingelangt e r -s c h e i n t« Poštno ravnateljstvo je dalje po do- i- Kovan Zona II. I. 2. TMnMli: AlH'i» iz snnatim* Domi„ko Marta II. 1. 3. H. Solmiitt: AJlogro h sunatinc J" * Marija H.'l! +. 'R. Hai-hmami: Allogrotto MaruSič Emesia !II. I. .Ji. I. \Vullwliliitf-r: Sdn MaruSIE Valpurga IV. I. II. (gosli s spremljevanjeirt klavirja) **t (5. Al. Fram-ko. Vspavanka Neuberger Moric II. I. 7. Ch. ilo 1'piiof: Alli'gm moiliTato Čcrnola Josip III. 1. S, a Canfilona f-aninger Ernest III. I. f>. F. Scluilmrt: I. stavnk D-dur sonate pertot Avgust lil. I. 103. (AlU^ro II. I. rn IV. (klavir)') \"2. F. Kuhlan: A-llogm Imrlesro Močnik Amelija 111. 1. 13. \V. Mullft" Fantazija t'!*- & Diet^ Hcrmiiia III. 1. 14. F. Th. Cnrs<'l>'Bulu-fn: Sonatina op tk>rato) KraSevec Oiga II. 1. l.'i. Fr. UurgmiiUor: Ktude Boiič a.-.brijeta IV. 1. Ki. \V. JHUli-r: Fantazija <>l>. !». Rozman Marija IV. 1. V. (gosli s spremljevanjem klavirja) ") 17. F. ScUultfTt: 18. Oh. d<< Boli 10. •2 J. A nt. Fut'1-shT: „l\>vejtf> 21. 1». Kri/.kov*. y: rtoplji-n *) Razred E. Komela. **) ,, I. Muhla. t. stav,k iz -m.,! .s„liat, Tn,?Hovir R. iv. i.^.^. prdskavi narocii0 poštnemu uradu Fantazija Neffa« Anton V. l. Birsa Josip V. I. planin« PjP6d J kozarec, vode iz ,,Tempel- ovega" vrelca pospešuje tek in prebavanje ter žene aa vodo. „Siyria- vrelec" ima enake lastnosti, a moCiiejŠi učinek. Zaloga pri flnl. lereliču in fl. Seppenfcoferju o Gorici. v Gorici z dopisom 10. junija št. 33.062/III ... »den Gesuchsteller iiber den negativen Ausgang der in Gegenstande ge-pflogenen JErhebungen in Kentnis zu setzen.« S tem je reč za nas končana. Ker je Kaker trdil v »Proletarcu,« da ima poštno potrdilo, tedaj Vam bo vendar na kak način mogoče, spraviti resnico na dan. Naše državno pravdništvo ne more nič storiti proti Kakerju. Umrl je v Gorici usmiljen brat Feli-cijan Neumann, star 38 let, doma s Pruskega. S kom se vežejo laški liberalci? — V »Corrieru« pravijo, da se vežejo le s ta- Družba sv. Cirila in Metoda. Izkaz darov za podružnično veselico kimi, ki imajo lastne idealne cilje, strogo 4. iul. pri Katariniju. (Dalje Tvrdka Repič tesne z njihovimi idealnimi cilji. — Idealni v Ajdovščini nam je poslala 6 skodelic za cilji Lahov v Gorici so ti, da b! uničili čim črno kavo ter škatlo toaletnega mila; go- Prej Slovence v mestu. Ali imajo take na-spa prof. Mašerova majhno mizico; gospa mene tudi slovenski klerikalci, ki so zve-Bajčeva, ravnateljeva soproga, lično mi- zani z laškimi liberalci, kateri pravijo, da žico ter stekleno posodo za presno ma- se vežejo le s takimi, ki imajo jednake cisto; gospa proi. Žilihova 5 dobitkov: čr- He ^ njimi?! nilnik, svinčnik, naročno torbico, škatlo za kavo in -^ zalo.punčiko; gospod Ignacij Jrratitf«., trgov«, -pri S/*. Luciji, eno steklenico orehovca; gospa Gohev^lekova je darovala 4 K; gospa dr. Treo-va dve vav.: gospod Anderwald, trgovec, škatlo ciga- Tevtonski značaj goriškega mesta. — »L'Kco« in »Corriere« sta si zopet v la seli. Očitata drug drugemu razne reči. »L' Eco« pravi, da laški liberalci ne le da niso znali obvarovati mesta pred sloven-sKfc invazijo, marveč dajejo sedaj mestu retnega papirja; Neimenovani 6 steklenic cel° tevtonski enačaj, ker so s tako slo-rulandca. — Za nadaljne darove se odbor vesnostjo uvedli v Goilci nemško banko* toplo priporoča- ki se skriva pod imenom »Banca com-Liudska veselica na Goriščekii 4. ju- merciale triestina«, ki je pa nemšfc zavod Iija 1.1, v prid družbi sv. C. in M. — Kaj skozi «n skozi ter »tržaška« le po imenu, vse se bo nudilo p. n. občinstvu na tej ve- T°rei počasi uvidevajo tudi Lahi, kdo selici, sporočimo. Za danes izrekamo upa- spravlja tujce v Gorico, nje, da apel na zavedno slovensko okolico »Primorski list» in napredna društva. in meščanstvo ne ostane glas vpijočega v — Zadnji »Primorski list« se je zagnal v puščavi, marveč da se napolni prostoren veselico društva »Ajševica« na Ajševici, senčnat vrt do zadnjega kotička. Povdar- katera se ima vršiti jutri v nedeljo. To jamo, da ne sme izostati tudi nikdo izmed društvo ni pričakovalo reklame za svojo mestne gospode. Ja dan ne velja noben veselico od te strani. »Primorski Ust« izgovor. Kdor ne pohiti s Sokolom na Op- namreč piše, da je g. Val. Komel iz AjŠe-čine, ta mora na našo veselico! Za izlete vice Povabil vsa okoličanska društva, ki preostaja še obilo drugih nedelj in praz- bodo eno pesmico zapela in za svoj de-nikov. Turisti in kolesarji 4. jul, nimajo le- »ar jedla, pila in plesala. Prav je povedal pše, bolj zdrave in, hvaležnejše ture kot je »Primorski list«. Seveda ako posetijo kle-pot čez Korenj. mimo Draščeka na Gori- "kalna društva kako veselico, ne pijejo, šček v Ciril-Metodovo kočo! ne ied<> m ne plešejo za svoj denar, kčr ________ mora župnik ali pa kaplan presneto globoko seči v svoj žep, da napoji žejne in ' DOtDaČe VeStf* da nasiti ,ačne- »Primorski list« se dela . norca iz velike udeležbe sosednih društev . Promocua. — Danes je promovirat na ajševski veselici. 10 vrstic pozneje pa doktorjem prava na graškem vseučilišču p;še glede javnega nastopa »Orlov« v Št. nas rojak g. Makso A b r a m doma iz Tu- Andrežu, da nastopijo tu telovad ! celega pele na Krasu, notarski kandidat v Sežani, goriškega okrožja skupno. Tu se vidi Čestitamo^ dvojno moralo »Primorskega lista«. Kle-Darovi za »Dijaško kuhinjo.« - Ant. rikalci smejo zbobnati klerikalna društva I ecenko je izročil prispevek od 25 h! pri iz cele dežele, drugi kaj takega ne smejo »zl. jelenu« potočenega plzenskega piva, ker takega greha ne bi mogel odpustiti skupaj 6.25 K. — Ant. bantel, šolski svet- »Primorski list«. V svoji notici se »Pri-nik v Gorici, je dal 10 K namesto vstop- morski list« tudi čudi, da ni povabil g. Val. nine h koncertu dijakov pri »zl. jelenu.« Komel še kakega društva iz Afrike. Taka - Ant. Jerkic je daroval 5 K in Pet Bru- društva privoščimo mi klerikalcem, ker mat iz St. Petra 5 K. — Na račun mesec- člani zamorskih društev reprezentujejo še nine je prišlo 24.40 K.- Živeli darovalci! najbolj klerikaiizem, saj so po duši in po Pri koncertu dij. tamb. zbora so pre- telesu črni. Ta društva prepuščamo prav ? ,? LVt0L"ino s,ede5i gospodje: prof. radi kompaniji Likar-Cubej. Sicer pa ttidi p ii ir c? V;od^Tu.m.a U K 5° V; dr' ,,očemo' da bi Prišel kak P- Beni^" I* A. n !i v V: RA u°x,ediC 9 K W v; dr' ,eksa«dr«e na čelu afrikanskih društev Dereanl 9 K; A. Gabršcek 8 K 50 v; prof. zgago uelat na AjSevico. Kruh bo zopet dražjil — Peki v Gorici zopet povišajo ceno kruhu. Pravijo, da je moka strašno draga že več časa; 1 kvintal stane 52 K. Kilo navadnega belega kruha je stal sedaj 40 v, odslej bo stal 44 v, finejši bel sedaj 44, odslej 48 v, sirkov sedaj 36, odslej 40 v; torej po 4 v pri kilogramu. Cena žemljic, kometov itd. ostane dosedanja, ali vsi Ii izdelki bodo nekoliko manjši. Kruh se torej na sploh podraži. Kam pridemo?! »Corriere« in »Gorica.« — Zanimivo je opazovati, kako sta si zopet dobra ži-dovsko-tiberalni »Corriere« in velekato-liška »Gorica,« oficijelno glasilo klerikalne stranke na Goriškem. Kar pove »Corriere« o pravdi Gasserjevi, pa izblekne za njim hitro tudi »Gorica.« Oba sta priobčila poročilo po »Tagesposti,« oba sta sedaj priobčila članek o tej pravdi iz nemškega liberalnega lista »Freie-Stimmen.« — »Gorica« se včasih stresa groze pred liberalci, ali sedaj jej v gonji proti laškemu katoliškemu poslancu izborno služijo nemški liberalcu — Iz tega se vidi, koliko je vredno tisto tolikokrat povdarjano ka-toličanstvo »Gorice«! Umazan napad! —- V nedeljo 20. t. m. se je vdeležilo gradiško bralno društvo veselice Ciril in Metodove podružnice v Dornbergu z zastavo. Vsi izletniki so bili prav zadovoljni, a sosebno je vsem ugajala igra »IVloč uniforme,« katera igra res dela čast Jaku Stoka. Ko so se Gradiškov-ci malo okrepčali po veselici, so se vračali zopet v mraku mirno domov, ne sluteč kaj hudega. Toda kaj se jim je pripetilo med potjo. Gradiškovci niso hoteli nobenemu nič hudega, ali napadli so na jako surov način dornberški fantje gradiško društvo in če bi poslednji ne bili pametni in trezni, prišlo bi bilo gotovo do hudega pretepa. In kdo je šel nekoliko korakov pred temi vročekrvneži? Župnik, kaplan in župan! To je pač žalostna slika za Dornberg, kajti, kakor se vidi, človeku ni več varno iti skozi omenjeno vas, če ni njih političnega mišljenja. Jako žalostno za Dornberg, da so zašli v fanatizmu tako daleč! Vsa čast pa vrlim Gradiškov-cem, da se povsod obnašajo tako dostojno in se vedno zavedajo narodne dolžnosti ! Iz Orleka pri Sežani nam pišejo, kako je bilo lepo pri društvu »Draga«, ko je bil tam učitelj P. Potem pa je prišel vmes nesrečni R. iz Sežane ter bil celo predsednik društva. Če ni bilo pevovodje V. T., bi bilo društvo propadlo. V pond. 31. maja je bil občni zbor v največjem številu. Ru-stiji to ni bilo prav in baje je dosegel, da je bil občni zbor razveljavljen. 13. t. m. je hotel imeti pa on občni zbor, pa jo je moral odkuriti pozdravljen v slovo z žvižganjem. Društvo za podporo izpuščenih kaz-nencev in njihovih nedolžnih rodbin v po-knežeiu* grofiji Goriško-Gradišcanski. — K poročilu, zadnjič priobčenemu, dodaje-mo *o-le: Marsikateri odreče podporo društvu, 'ieš, da iz zaporov došli kaznenci ne zaslužijo pomoči, da se jim sploh v zaporih predobro godi in da je urnestniši, podpirati poštene čjane človeške družbe. Radi tega obstoja še dandanes n.ed ljudstvom zoper društvo ne sicer nasprotstvo4 pač pa mržnost. Iz poročita ie posneti da društvo vodi glavno načelo*, da se podpira le one, o katerih se ima utemeljeno na-do, da se dajo poboljšati. Priznati mora pač vsakdo, da ie dolžnost človeške družbe pomagati takim nesrečnežeiP in da ima to dalekosežne, ugodne posledice, ker se edino na ta način zmanjša krog hudodelcev. Zavetišče, koje se gradi v Vi3 del campi v Gorici, je že pod streho in nadejati se je, da se društvo preseli tja v kratkem. Razposlalo je društvo prošnje na občinska predstojništva, o katerih priča».ujet da mu ne odreko podpore. Vabilo se je tudi marsikaterega k pristopu k društvu. Malenkostni letni donesek dveh kron je pač ie v to določen, da se dobi člane iz vseh slojev človeške družbe. . Iz poročila posnemamo še to-le: V seji dne 28. maja 1906. leta sklenilo se je, da se najme hišo št. 47 v via S. Pi-etro; sklenilo se je dotično pogodbo, nabavilo se nekaj pohištva, imenovalo Čuvaja in dne I. julija 1906. so se odprla vrata tehiše usmiljenja, edine inprvevtohumanitarnosvrho določene v vsej Avstriji! Kako društvo deluje in kake uspehe ima, evo vzgledov: »Mladenič, 14 letni pohajač, zapeljan :k tatvini, sprejet je bil po dovršeni kazni pod naše varstvo.; sedaj je izgleden mehanik v Trstu. Enajstletni dečko, zanemarjen od svojega lastnega očeta, brez matere, kradel je po poljih. Iz našega zavetišča pošiljali smo ga v šolo, kjer je prav dobro vspeval. Drugi varovanec, kaznovan radi tatvine, je ostal pod našo oskrbo dve leti, priučil se je Čevljarske obrti, in odkar si služi svoj kruli pošteno v Trstu, iz hvaležnosti ne zamudi nikdar prilike, da obišče v zavetišču nadzornika in njegovo soprogo. Drugi uprav od vseh zapuščeni mladenič, ki je bil klju-bu mladosti že mnogokrat kaznovan radi tatvine, prišel je v prisilno delavnico. Na našo prošnjo izročili so nam tega nesrečneža, spravili smo ga na priporočila u-giednih dobrodelnikov v službo male pa* robrodne družbe in ker se je Ie-tu izgled-no obnašal, ima dandanes stalen zaslužek pri večji stični družbi. Obvarovali smo tudi marsikoga policijskega nadzorstva, ker smo zamogli dati zagotovilo, da se pod našim varstvom poboljša. V enem slučaju pripomogli smo z našimi informacijami uglednemu gospodu, da je izprosil za rna-loletnika od Njegovega Veličanstva milostni odpust kazni. Ti in enaki uspehi in laskavo pripoznanje javnega mnenja, izraženo potom časopisja, dovedli so nas do trdnega prepričanja, da moramo žrtvovati vse svoje sile, da se ohrani zavetišče. Koliko dečkov se bode moglo v novo zavetišče sprejeti kedaj se bode zamoglo razširiti Število varovancev, kar je zelo potrebno, odvisno bode edino in izključno le od števila članov društva ter od podpor posameznih dobrodelnikov, države, dežele, občin in zavodov. Nemško sovraštvo je tako, da zasleduje Slovenca povsodi. V Sladmiugu na Štajerskem je zborovala podružnica nemškega Schulvereina. Spomnili so se tu tudi slov. trgovca s sadjem v ŠJadmingu, g. Zuljana iz Kojskega; učitelj D. je ukazoval bojkotirati Z., ker je Slovenec! — No, pa mislimo, da ne bo držalo, ker je g. Z. znan kot dober in sol'den trgovec. Kolesarsko društvo »Danka« v Gorici naznanja, da ::e udeleži v torek dne 2v. t. m. korporativno veselice »podpornega bralnega društva« iz Gorice, katera bode na Katarinijevem vrtu. Vršila se bode tudi polževa dirka. Gosp. člani so uljudno vabljeni, da se v polnem številu udeleže. Odhod točno ob 2.30 mi pop. izpred društvene gostilne Molar. Pohvala slovenskim služkinja«!. — V neki polemiki v laških listih čitatno, da sprejemajo La*n > Gorici slovenske služkinje v službo rajši nego furlanske, ker so Slovenke vse bolj pripravne za službe v vsakem oziru. To je res! Že zdavnej so Velelahi v Gorici agitirali za to, da naj se odpustijo slov. služkinje ter nadomeste s furlanskimi, pa so se gospodinje lepo zahvalile za take nasvete. Sedaj se trudi za furlanske služkinje trgovska in obrtna zbornica pa zavod za pospeševanje obrt s v družbi s »Corrierom«, pa menda tudi ne bo nič uspeha! -—¦ Kolesarsko društvo »VrtoSba« v Vrtojbi priredi v nedeljo, dne 27. t m. svo? popoldanski izlet na Ajševico, kjer se »deleži veselice narodtio-izobraževalnega dr. istotam. Odhod iz društvenih prostorov ob 3. pop. Rednik: Alojzij Zavadlav. — \ torek na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. se udeleži naše društvo potno-številno veselice »Bralnega in podpornega društva v Gorici«, kf se vrši na Gorišče-ku. Odhod iz društvenih prostorov oti 3. urah pop. Rednik: Anton Toplikar. Člani iz Gor. Vrtojbe naj čakajo pred gostilno g. Crneta. iz Šempetra pa pod lipo ¦.ved cerkvijo. — Kolesarji, udeležite se obeh izletov v obilnem številu. Ne zabite, da se bliža avgust in z njim kolesarska slavnost v Vrtojbi. Krepak zdravo in na svidenje! — Odbor. Dvokolo s srečko št. 1902. kolesarskega društva »Danica« je vdobii g. Štefan Oblak, čevljar v Kojskem. Kolesarsko društvo »Miren« priredi jutfi izlet na Ajševico in 29. t. m, k veselici slov\ br. in pod. društva v Gorico. JKolesarsko društvo »Danica« v Oo-riei priredi v nedeljo dne 27. t. m. izlet k veselici na Ajševico. Odhod točno ob 2.30 uri po>p. izpred društvene gostilne Molar. Rednik A. Slamič. Gospodje člani so uljudno naprošeni, da se v obilnem številu »-deleže. — [IT. floro al klobučar v Gorici Gosposka ulica št. 12. Edina iztlelovalnica raznovrstnih čepic *.-; ^Aidrustvaivr** v^rr ****** Posebnost: čepice za gg. kolesarje Velika izber raznovrstnih klobukov. Cone zmerne .blago 'prve-vrster S5.LLLg2L2LX2LLLL3 Naznanilo. Slav, občinstvu uljudiio naznanjam, tla sem otvoril v hololn „pri zlatem jelenu" /ohozdravniški atelier. Oi-tlinira ko: o0IJt;L, .11 „,. 1 III .lillllU.IJ . . ,-' -1_»U--------OUjBgasjBaeB! Pozor! SiouenskO podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne (I. febr. 1908., na po otvorjena ritih iaifafctiiiia trgovina _;Franc Soiivan -sin. v stari Sofivanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. SUKNA in mri^o blago za obleke priporoma llrma Kare! Mm LT&\ V Huilipolcu na CrkBin Tvorniško cene. Vzorci Iranko. Zasebni dellišli licej, trgovski letaj, gospodinjska in ljudska šota i sester v Trsk Izborim Iran, k-asni razgled na A d njo, park in igrališčo, mndfiTio opromljoiio poslopje: električna razsvetljava, kopa-lisr.e, telovadnica, t eni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurzi za slovenščino in hrvaščino. — Lotita penzija i)(H) K: Šolnina: za licoj 100 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 kron. Na željo se dopošljVjo prospekti. Novodošlo blago za nastopno sezono so vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami — flnton Krušič, — kri jaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev*. 16 v lastni hiši. = Opozarja se gg, odjemalce, da je došla ravnokar uelika množina ramorstnega blaga kakovosti iz austrijskih in angležkih touaren najrazličnejših za vsaki stan. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica' št 2. uelika zaloga= = oljkinega olja prve vrste ajbiljšifi tvrdk iz Istre, Dalmacije Milfelte, Bari in ftice b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112, 1-20, 128 1-36, 1'44, 160, 1'80, 2*- 240, za luči po 72 vin. -------Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni, s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------— mjia {n 8Veg,------------------ Cene zmerne* Lekarna Cristofoletti, ? Sorici na f ravniku. Trsktno Jetrno olje se železnim Jodccem. S t«-i» rij.-m w k>--.'u" i-.i-,::!:, žlczni otoki, {,'o!š(> Trskino (itokftievo) jetrno olje. rosebto sredstvo proti prsnim doI^?- nim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno, rmene barve po K140. bele barve K 2- Trskino icleznato Jetrno olje. Ii.itia U-J.IA n!i:i ji> >•<-M'W> |iri|M>n>C" Ijna ntiokom 'in d.-3k«ni. ki mi i,.-r-\«zr.i in niv-in1 narave. t./>ir:i\iii> v kr.itkcm čas« -/. ^iitovo*tjo I M;ll'-V Cen« ene steklenice je i krono 40 vinarjev. ===== OPOMBA. 0^6, katerega narotam direktno ti Horvegije, preiSCc se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem JamCiti svolim t C. odjemalcem glede Cistote in , ===== stalne sposobnosti z« adranjcaje. —¦=¦ Ctistofolettijeva pijača Is kine in železa. najbolji! pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Triurni" francozke kosmetike- Lepo polno prsi dobe damo. ako rabijo Elizir Lavalier. ~*f| Zanesljivo učinkujoče sredstvo od \\ Lavalier ja v Parizu. - Rabi sesamo V^_fc_^ na mi naj I stoki. K H4—. Dobi so po ^fcCTv vseli lcknrmili. «lro^orij:ih in trgovinah z (li,*av:imi. 1'roti povzetju pa v Lavalier-Dapot, Dunaj. I. Karlsplalz ». Proda se dobro vpeljana gostilna u sredini mesta. Krasni lota;] in hlev 2a živino. Natančneje so izve v nagem unrciviiištvu. POZOR! Eii spcplist - oplii 3. Primožič-Gorica na Kornu št. 13. priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. "*e;.ka izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lnzce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in 90 zmernih cenah. Gena blage konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. " GORIŠKA TOVARNA MILA. % Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovtenci za Vselej •le hlapčeVali tujcem. Slovenske pspiise! Posttjte lilo iz te Ue tovarne! Meletje izistei Gie olp! Naša špecija.iteta je: Captidk - K0Z3 8 SOlfflHlL ™* *^"' P.-VIDIC & Komp. Ljubljana Opekarna In zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino zzzn: patentiranih g^^~ zarezanih strešnikov Jstent MARZOLA'1 (Strasifaizziesei) »Sistem MARZOLA" Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno imprcgnirani. m MajIičnejŠe, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ¦§ Vsaki strešnik se zaraore na late pribiti ali pa z ŽiCO privezati, kar j^ gotovo volikv važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. TakojSnja in najzanesljivejša prairPžbf*. 8NP*" Sprejmejo se zastopniki »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni MU, Go»po»k« ulic« it. 7, I. nadstr.) — Telafon it. 79. Račun postne hranilnice Štev. 837.315. Ng občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večjo vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Sentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vaatcosrar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57t %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%. Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693.201-—. — Reservni zaklad: 90.230-05. — Vrednost hiš: 111.75523. m. & C. Ronig Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. Ls malo časa. Le malo časa. Cksporfna turdka m moške obleke := DUNAJ V. = ~ Remprechtdorferstrasse št. 28, Dokler trnja naša velikanska zalogu nt/j,0, "±\ „ nupremočljivi plašči ,, 1,Š- -obleke za dečko . ., I0'-— Pri naročilu je navesti barvo, mero čez prša in dolžino hlač v koraku. i Neugajajoče se zamenja '** ali pa se povrne denar. Razpošilja so le proti povzetju! *"^Nb1 Denar prihrani, kdor kupi izgokvljeno pohištvo pri MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir -lTr-yyni ,»*" — Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan ""*" ^"^^?0MJt^^^ °" (last verskega zaloga). I Osrednje voflstvo: M, Via ila Caserma H. i. latarartan. telet: Gorica št 74, Trst St 163L — Tel.: Zadruga, Oscd. A. B. C. Code v. Edit Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični i« fotografi&ti zavod v Solkana. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. | Zainižne ilavnicc 110.000. — Garancijska tmm K 181800. — Resem u izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6°/ JT^^fe^^f^ aiauufaktnrna truovina IVAN MARCUZZI dediči se je preselila s 3. junijem t. 1. na Travnik (Piazza Granite) št. IG. Obenem se naznanja cenj. lodjenmlccin. dp, od 3* Junija do 80. junija se bo razprodajalo vse blago, ki se nahaja sedaj na Trav. .Miku (Piazza Grande) št. L4 » 80% do 50% popusta. v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v !a$ti?i hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo fobero poBižlT«. Tsch »lego? za vsaa gtaa, prlprostega In naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. ., Ceae brez konkurence. Phonola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamorc vsak — lini oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrati kakoršenkoli koma« prav zivrlsno. Dolični aparat je na o^le. in tamkaj daje tudi polrobn; pojasnila z a s top n i k in z a I a g a t e 1 j Rajmund Kren Gorica, Vid Teatro.