V obrainbo. (Konoc.) Ako boa imel priliko, slavni bralec, oglej ai podatrešne proatore na hrama vinorejske šole. Povaod boa imel priliko se prepričati dovolj, kako logieno da je oadi goapodarstvo ia ,,kako vtrjena da je zaanost v oaem zavoda ia v ajegovem ravaateljstvu." Kar je prejšnji ravaatelj Gotke z velikimi atroški nabavil, krasne stekleae omare za po mologično zbirko. stoje sedaj zavržene in potrte po nemarnoati, a poaamezui eksemplari sadja slažijo za luksus nadzoraikom, ako se jim ga zljabi, a učeacem se ve, da 8e ne pokaže o tem ničeaar. Dalje boa videl razlirne goapodarske atroje, orodja, plage itd. te reči so se bile na kapile za drag denar, a sedaj jih je rja, ker jih ne morejo v praktičacm življeajn rabiti. — Ako ae letni dobodki vinorejske aole od stroškov odbijejo, oataae ae vaako leto 14.559 fl deficita in poravnati ga ima le zopet naš ubogi kmet. Pri teli atroakili, kateri zadevajo našcga kmeta, bilo pa bi le pravičao, ko bi ae njegovim željam kaj aatreglo. Pra.šati ai dozvoljujem alavao ravaateljstvo, aaj nam aavede učence, koje je ta zavod izgojil, — koliko jih umno gospodari na avojih poseatvib domater po nazorih alavaega zavoda, in koliko jili doaaša barem tako nekši haaek deželi ? Nobedea! Vsak gre v slažbo h graačinam. aa velika poseatva itd., ako jo le dobi kje. Izgojil pa se je vsak aa deželae stroške, a ne aa stroake dragih različnili magaatov. Kaj ima toraj ubog davkoplačilec? Znabiti dobi drevje, cepiče itd. zastonj, ali vaaj za znižaao ceno? Ne! Od vsega tega nič. Ubogi kmet dobi še prej alabao robo, kakor kdo drug, na znižaao ceno že pa itak ni misliti. 0 tem ae je imelo že slavno občiastvo čast prepričati iz pritožeb, ki ao gg. dež. poslancem ia slov. liatom prihajale. Ker niamo o nvinirarskem kurzu" mi nič omenjali, ne bomo ae ozirali aa izjavo, daje vnjem poučrti jezik aloveaaki. Sodbo javno izreči prepaščamo taistim, koji ao si imeli ('ast ,,viaiearaki kara" izkuševati. Vendar toliko omenirao, da naj ravnateljstvo vinorejske šole raje molei o avojem aloveaskem poncevanjn, ter ae naj ae ameai po nepotrebnem. Kar se pa tiče prvega in drugega letnika, v katerima se pomaga ,,po mogočnoati povsod aloveaakim mladenčem v laataem jeziku," bodi to zadosti, da učitelj, ki uči takoimenovaai ,,vorbereitang8kar8a, ni niti aam aloveaskega jezika doati zmožen, in da torej veže, ko ga aila primora, v alovenščini take otrobe skup, da bi človek lehko amelia požil. Ravao tako je z g. adjuaktom, ki prednaša fiziko, kemijo ia botaniko v dragem ia gospodarstvo v tretjem letaiku. S kakoaajiai aspehom delaje toraj ta podak aa aloveaake uiladenče, ki ao izatopili le iz slov. ljadskih aol, to je po takem jasao. kakor beli daa. Vzemimo a. pr. kemijo; ta je že tako posebi težko razumljiva ia ako ae predaaša šo slovenskim mladeacem v nemščiai, katere ao malo ia slabo zmožai ia vrh tega še predaašatelj niti besedice sloveaski ae razami, da bi jim vaaj težje reči pojasnil v alovenščini, je pae logičen dokaz. da je ves trad ni.'ev! Toliko za sedaj, ako pa še želite, slavni ,,logikarji", kaj več znati, oglasite se, meae bo zmiraj veaelilo, z obilaim gradivom vam postreči! Juaior.