Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale. Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerln — Izhaja vsakega 15. v mesecu — 2iro račun 5042-3-252 — Cena 50 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta i Tomšiča« v LJubljani i Leto VI. — št. 8 Domžale, 20. marca 1967 G&clnfrhi Cena50din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Volitve - samoupravni dogovor Za sedanjo družbcno-politično aktivnost so z.inčilnc vse močnejše težnje po nadaljnjem uveljavljanju in razvijanju samoupravnih odnosov in neposredne socialistične demokracije. Utrjevanju in krepitvi teh novih odnosov bodo služile tudi letošnje volitve odbornikov občinskega zboru in zbora delovnih skupnosti, volitve poslancev organi/ncijsko-političnogu zbora, socialno-zdruvstveiiegn zbora in ro-publiškegn zboru republiške skupščine ter volitve poslancev v vseh pet zborov zvezne skupščine, to jo zveznega zbora, gospodarskega /bora. soeialno-zdravstvenega zbora, kiilluriio-prosvetnega zbora in or-ganizacijsko-političnega zbora. Volitve za odbornike in poslance so razpisane po nasledil jih datumih: 9. aprila 1967 — volita oba zbora občinsko skupščine vseh pot /ve/.iiih poslancev in vse tri republiške poslance tislih /borov, v katerih dosedanjim poslancem ob letošnjih volitvah poteče poslanski mandat. 19. aprila 1967 — bomo volili neposredno na voliščih v delovnih organizacijah odbornika v zbor delovnih skupnosti Občinske skupščine. 23. aprila 1967 — bomo volili po terenskih volilnih enotah neposredno odbornike občinskega zbora in poslance ropuliliškegu in zveznega zbora v tistih enotah, kjer jim poteče štiriletni mandat. Torej volivci tako na terenu kot delovnih organizacijah neposredno volijo odbornike Občinske skupščine obeh zborov jri neposredno samo poslance republiškega in zveznega zbora. Občinska skupščina sedanjega sklica pa dokončno izvoli 9. aprila republiško poslance v organizacij. SKo-politični zbor in sociuliio-zdravstvcni zbor ter poslance v /vozno skupščino za gospodarski /bor. socinlno-zdrlivstvcni zbor, kuKuriio-piosvolni zbor in organiza-cijsko-polilični zbor. Naloga, ki jo prod nami. torej ni lahka, knjli odločitev, koga kandidirati in koga '/voliti, nam lahko v nadaljnjem obdoli J« zagotovi bolj ali manj uspešno delo vanjo tuko občinskega, republiškega ali zveznega samoupravnega mehanizma, to Pa so mora neposredno odražati tudi v aktivnosti in standardu vseh neposrednih volivcev — občanov. Ze smo sredi kandidacijskih zborov, kjer volivci predlagajo in kandidirajo odbornike in poslance z vso odgovornostjo, kajti le-ti bodo morali dosledno pospeševati uresničevanje gospodarske reforme, ki pomeni za gospodarstvo in standard občanov osnovno pogonsko silo, je pa tudi osnova za preobrazbo družbenih odnosov, za pridobivanje novih te-ineljitejših oblik odgovornosti, kajti zaupanje, ki ga odbornik ali poslance dobi od volivcev, ko mu ti poverijo opravljanje nalog v korist ožje in širše družbene skupnosti s tem, da so ga izvolili, ima /a posledico, da je tem volivcem dosledno tudi odgovoren in da mora prod njimi polagati obračun svojega dela. To je temeljni princip našega samoupravnega dogovora, tako na kandidacijskih zborih, kot na samih volitvah, ki predstavljajo našo svobodno odločitev in se s tem v najširšem smislu izraža volja in želja vseh, ki neposredno volijo, da bi poslanci in odborniki odločno in aktivno ter s polno mero zaupanja v volivce zastopali njihove interese in delali v korist Celotne družbeno skupnosti. Naša tj. 66. zvezna volivna enota, ki zajema sedem občin, in sicer: Ljubljana Moste-1'ol je, Ljuhljann-Bežigrnd. Zagorje, Tibovlje. Litijo. Hrastnik in Domžale je organizirala vsklajevalni zbor vseh vo-livnih enot posameznih občin, kjer so i/ širokega izbora sklenili podpreti naslednje možne kandidatni o za zvezno skupščino. Kot možni kandidati nastopajo: v zvezni odbor Tine Remškar, v gospodarski zbor ing. Branko Hočevar in Milan Kožuh. v socialno-zdrnvstvoni zbor 2iva Bel-(rnm, v kultiirno-prostvetni zbor Lev Modic, v organi/ari jsko polifičui zbor dr. Majda Strobelj. Ti možni kandidati, ki jih podpirajo volilne komisije vseh sedmih občin 66. /vezne volivno enote pa seveda niso dokončni kajti kandidacijski zbori bodo lahko da'i še druge predloge možnih kandidatov, ki bi bili po njihovem mnenju primerni zastopati najširše gospodarsko-politične interese. Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL je pred vsklajevalnim zborom imela evidentirane naslednje možno kandidate za zbor republiško skupščine: za republiški /bor Ivo Vidali in (ene Matičič. za socialno-zdravstveni zbor dr. Miran Cclestiiia in Leon Štiftar. za organizvacljsko-politični zbor ing. Lado Simončič. Kandidacijski /bori naj bi podali sinove predlogo možnih kandidatov v kate- Kdai bomo volili? 19. aprila bomo volili v delovnih organizacijah občinskega odbornika za zbor delovnih skupnosti Občinske skupščine in to v tistih volilnih enotah, v katerih dosedanjim odbornikom poteče štiriletni od-borniški mandat. (Seznam teh enot glej na strani 5.) 23. aprila bomo volili vsi občani tistih volilnih enot, kjer poteče štiriletni mandat odbornikom in poslancem občinskima republiškega in zveznega zbora. (Glej seznam teh enot na 4. strani.) rikoli zbor republiške skupščine, če volivci menijo, da bodo uajprimeiiejši, da bodo najbolje zastopali najširše interese in s svojo aktivnostjo opravičili izkazano /au panje. Volilve so ena od osnovnih oblik pre-osnove kadrovske politike /nto menimo, da bi ravno laka kadrovska politika morala postati bolj stvar občanov, volitve pa bitveni sestavni dol samoupravljanja in nooiltiiljiva samoupravna pravica delovnih ljudi pri neposrednem odločanju. Zato je treba vso napore usmeriti v kar največje sodelovanje občanov, da ti samostojno odločajo o izbiri I and;'ln''iv*/a posamezne voli'ne in vodilne družbeno politične funkcije. bo od 5.-15 maja 1967 r. Polovica odbornikov občinske skupščine zapušča našo občinsko skupščino in bo potrebno izvoliti nove. Dejstvo, da zapušča našo Občinsko skupščino aktivnejši del odbornikov, katerih prizadevanja so bila v skupščinskem delu vidna in uspešna, nam narekuje, da ob evidentiranju in kandidiranju novih ob najširšem neposrednem sodelovanju vseh občanov izberemo take, ki bodo aktivnost nove občinske skupščine pospeševali in zastopali osnovne intencije naše družbene reforme. Za občinski zbor je evidentiranih za 20 prostih odhorniških mest 50 možnih kandidatov iz vseh volilnih enot na terenu, kjer menjajo odbornika. Za 19 prostih mest v zboru delovnih skupnosti pa je evidentiranih 43 možnih kandidatov. Ce primerjamo starostno strukturo odbornikov, ki jim poteče mandat, in evidentiranih, bodisi v občinskem zboru ali zboru delovnih skupnosti vidimo, da se je struktura odločno premaknila v prid Na usklajevulnem zboru vseh sedmih občin 66. zvezne volilne enote so bili dokončno evidentirani naslednji kandidati: Možni kandidat za zvezni zbor Zvezne skupščine je tovariš TINK RKMSKAR, sedanji predsednik republiškega zbora skupščine SRS ter javni družbeno-politič-ni delavec. Rojen 21. IV. 1920 v Povlodaru v Sovjetski zvezi, ima dovršeno gimnazijo in nepopolno tehniško fakulteto in višjo partijsko šolo Dum Daković v Beogradu. Član 7.K je od leta 1942. Od leta 1942 do kapitulacije Italije je bil v italijanski internaciji, nato pa je deloval kot aktivni borec v enotah NOV, kjer ie opravljal razne funkcije. Po osvoboditvi je bil predsednik komisije državne kontrole za Slovensko Primorje, sekretar okrajnega KPS Ilirska Bistrica, predsednik okrajnega odbora SZDL in nato organizacijski sekretar okrajnega komiteja KPS Maribor. Opravljal je še razne druge družbe-no-politične funkcije, kjer le dosegel vidne Uspehe. Od leta 1963 dalje je republiški poslanec in predsednik republiškega zbora SRS. Kot predsednik tega zbora je posebno v zadnjem obdobju dokazal, da je sposoben opravljati zahtevnejše funkcije in da pozna perspektive gospodarskega in družbenega razvoja Jugoslavije. Kot možna kandidata gospodarskega zbora zvezne skupščine nastopata: 1. Ing. Branko Hočevar, rojen 3. decembra I92S v Beogradu. Po poklicu je rudarski inženir in trenutno direktor rudnika Zagorje. Ing. Hočevar se je specializiral na področju rudarstva v tujini. Maja leta 1945 je bil sprejet v SKOJ. 28. maja 1948 pa v /.KJ. Doslej je opravljal razne funkcije kot sekretar osnovne organizacije, sekretar komiteja metalurške fakultete, sekretar komiteja Tehniške visoke šole, sekretar občinskega komiteja ZKS Zagorje. Od leta 1963 do 1963 je bil republiški poslanec organizaei jsko-političnega zbora, je pa tudi član samoupravnih organov ter raznih svetov in komisij pri SOb Zagorje. Poznan je kot dober rudarski strokovnjak in družbeno-politični delavec, pri svojem delu se zavzema za napredna stališča na oodročju proizvodnje in doslednem uveljavljanju reformnih načel. 2. Tovariš Milan Kožuh, rojen 30. decembra 1919 v škofji vasi pri Celju. Evidentiran je pri volilni komisiji občinskega mlajši generaciji, saj na primer do 25 let prej ni bilo nikogar, zdaj pa so evidentirani trije. Bolj zanimiva je primerjava po izobrazbeni strukturi, ki odločno kuže o izbiri novih odbornikov precej tudi med občani s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Odbornikov z višjo in visoko izobrazbo, ki jim poteče mandat, je 6, evidentiranih pa je 19. tako da je izbira res kvalitetnejša. Z navedenim želimo poudariti predvsem možnost za večjo aktivnost nove skupščine kot celote. Razpoloženje in težnje delovnih ljudi in občanov v predvolivni dejavnosti lahko ocenimo kot pozitivno, kajti prizadevanja, ki so bila izražena bodisi na zborih za evidentiranje, rednih letnih konferencah in občnih zborih sindikalnih podružnic strnemo lahko v sklep, naj bi skupščina bodočega sklica imela kvalitetnejši sestav, da bi bolj prisluhnila težnjam na vseh področjih dejavnosti in razvoja v občini, vendar ob skrbnem upoštevanju ravnotežja in pravilne strukture. odbora SZDL I rbovlje in je generalni direktor poslovnega združenja BUDIŠ. Ima dovršeno trgovsko in srednjo ekonomsko šolo. Je strokovno in družbenopolitično sposoben in aktiven delavec. Je član /K I od leta 1941, pred tem pa te bil član SKOJ od leta 1939. Med vojno je bil v okupatorjevih zaporih ter v enotah VDV in KNOJ, kjer je bil na vodilnih položajih. Leta 1946 je bil demobiliziran kot rezervni oficir. Opravljal ie razne odgovorne funkcije v Trbovljah, bil predsednik planski; komisije pri ministrstvu za trgovino in preskrbo, pomočnik glavnega direktorja rudnika Trbovlje, opravljal pa je tudi razne javne funkcije pri okrajnem ljudskem odboru Trbovlje in Ljubljana, bil član sveta za urbanizem, član upravnega odbora Gospodarske zbornice, član upravnega odbora Združenja premogovnikov SFRJ itd. Sedaj je član komisije za trgovinsko dejavnost pri IS SRS ter član strokovnega odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino pri Gospodarski zbornici SRS. Poznan je kot dober gospodarstvenik s širokimi ekonomskimi pogledi, tpoeoben družbeno-politični delavec, ki zavzema napredna stališča na področju gospodarstva in naše družbene reforme. Možni kandidat za socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine je tovarišica 2iva Beltram, rojena 17. oktobra 1921 v Ljubljani. Dovršila je gimnazijo in se vpisaila na medicinsko fakulteto v Beogradu. Ob pričetku vojne je odšla v Split in nato nadaljevala študij v Ljubljani. Kmalu se je preselila v Bilje pri Gorici, kjer je od junija leta 1942 delala kot aktivistka O K. V letih 1942 in 1943 je bila zaprta v italijanskih zaporih. Po prihodu iz, zapora je odšla v partizane in delala kot aktivistka pri okrožnem komiteju KPS in bila tudi prosvetni referent pri Okrožnem odboru OF za Goriško. Po osvoboditvi je delala kot aktivistka v množičnih organizacijah, je bila predsednica kontrolne komisije CK. V Kopru je bila sekretar sveta za prosveto ter članica okrajnih odborov in komisij SZDL. Od leta 1954 je bila pomočnik direktorja Zavoda za napredek gospodinjstva, ikI leta 1965 dalje pa direktorica. Dela kot politični delavec v občinskem odboru SZDL. je član 17, GO SZDL, član CK ZKS ter član sekretariata za družbeno aktivnost žensk. V preteklem obdobju so nas morda ravno ta nesorazmerja potiskala v ekstremne in občanom tuje situacije, ki so potem vodile le k delnim ali nepopolnim rešitvam, čeravno je marsikateri zbor volivcev nakazal niz pobud za pravilno usmerjanje tuko gospodarske koi negospodarske politike. S tem seveda ni rečeno, da je bilo dosedanje delo slabo, ali premalo pretehtano, rečeno pa je s tem, dn bi bilo lahko boljše. Tako delo pa volivci pričakujejo od novih odbornikov. Ti iinj z vsestranskim poznavanjem pogojev družbene reforme, od naporov za zmanjševanje inflacijskih teženj, do teženj za stabilizacijo dinarja, pa investicijske politike, kreditne politike v gospodarstvu, oziroma formiranja principov proračuna v negospodarstvu ter v vseh dejavnostih od šolstva, zdravstva, komunalnih dejavnosti itd. prispevajo ob največjem sodelovanju z volivci čimveč k reševanju problematike celotnega občinskega področja. Pričakujemo, dn bodo vsi, ki jih bomo izvolili, to naše dolgoročno zaupanji' izpolnili, kajti naš samoupravni dogovor se ni končal s spustom volilnega lislkn v volilno skrinjico! S tem smo tudi mi prevzeli nase del odgovornosti za pravilno delo tistega, za katerega smo oddali svoj glas. Možni kandidat kulturno-prosvetnega zbora zvezne skupščine je tovariš Lev Modic, rojen 7. avgusta 1913 v Ljubljani. Dovršil je tehniško fakulteto in Institut za družbene vede v Beogradu. Pred vojno je kot študent sodeloval v levičarskih kulturnih klubih in strokovnih društvih. Od leta 1941 je bil aktivist OK v Ljubljani, v NOV odšel leta 1943. Bil je urednik Partizanskega dnevnika in Naše vojske, od aprila leta 1945 pa član generalštaba JA. Po osvoboditvi je bil glavni urednik Ljudske pruvice in Slovenskega poročevalca, od leta 1948 direktor Urada za informacije LRS, od leta 1930 pomočnik ministrstva za znanost in kulturo LRS, od leta 1963 član ideološke komisije CK ZKS in sedaj politični delavec CK ZKS. Od leta 1959 je član CK ZKS, od oktol.ra 1960 pa član predsedstva CK ZKS. Je član uredniškega odbora revije Teorija in praksa, član založniškega sveta Cankarjeve založbe, predsednik komisije za družbene vede sklada Borisa Kidriča i» predsednik sveta Akademije za gledališče, radio in film. Kot možni kandidat za organizacijske politični zbor zvezne skupščine je evidentirana tovarišica S t robi dr. Majtln. Tovarišica Stroblova je izredni profesor za ustavno pravo SFRJ z razvojem ljudske oblasti pri pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Novembra leta 1941 je bil« sprejeta v SKOJ, kasneje je bila rajonski sekretar SKOj v Ljubljani. Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala 1943, doktorat pa je dosegla 1954. Od leta 1953 dalje je asistentka na katedri za pravo SFRJ. leta 1960 pa je bila izvoljena za docentko pri istem predmetu. Sodelovala je v organih pravne fakultete kot član personalne komisije, komisije za pripravo novega statuta i" kot član fakultetnega sveta [»ravne fakultete. Poleg svojega rednega dela ter političnih zadolžitev znotraj fakultete ie oinav-Ijala tudi mnoge družbeno-politične funkcije na terenu občine Vič-Riidtiik ter v' društvu »Pravnik*. Aktivno je sodelovala v javni razpravi o prednacrtu ustave te' tudi v zamejstvu razlagala naš ustavni sistem. Predstavljamo vam evidentirane možne kandidate za zvezno skupščino Evidentirani kandidati za republiško skupščino Nn predlog volilne komisije pri občinskem odboru SZDL je usklujevalni zbor za občino Domžale sprejel sklep, da kot možnega kandidata predlaga l\ana Vidn-liju, zaposlenega pri zuvaiovulnici Dom- žnle-Kninnik v Mengšu. Končal je filozofsko fakulteto slavistične smeri. Od leta 1T»L> do 1938 je bil predsednik občinskega ljudskega odbora Mengeš. Kasneje je bil odbornik občinske skupščine Domžale in član nekaterih svetov in komisij. Sedaj je član občinskega komiteja ZK tel elan ene od komisij za reorganizacijo Zveze komunistov. V Mengšu opravlja funkcijo predsednika Krajevne skupnosti, katera pod njegovim vodstvom uspešno dela in se razvija v smeri komunalne samoupravne enote. Usklujevalni 7,bor zn občino Domžale je na zasedanju dne 13. III. 196? evidentiral kot možnega kandidata za republiški zbor republiške skupščine tovariša Cenc-ta Matičiča, profesorja fizike in matema- tike ter predavatelja družbenih ved. Diplomiral je na Visoki šoli za politične ■Vede v Ljubljani. Sedaj pripravlja disertacijo zu magistra družbenih ved. Kot strokovnjak zu družbenoekonomska dogajanja doma in v svetu je sodeloval "<> simpoziju Združenih narodov v Ženevi. •Na tem simpoziju je govoril o samii-uprnvljalski družbi pri nas. Njegova izvajanja so razposlali vsem udeleženim zastopnikom držav in vlad. V letu 1966 Je bil na znanstvenem potovanju po Alžiru. Zaključke s tega potovanja je posredoval Zveznemu izvršnemu svetu, za kar je dobil priznanje. V občinskem merilu je angažiran v občinskem komiteju ZK. kjer opravlja funkcijo predsednika komisije za družbenoekonomski razvoj, je tudi član komisije zu reorganizacije Zveze komunistov. Usklujevalni zbor predlaga oba tovariša kot kandidata v republiški zbor republiške skupščine. Možni kandidat za organizmi jsko-poli-tični zbor republiške skupščine je tovariš ing. Lado Simoiičič, rojen 4. JI. 1926 v Črnomlju v delavski družini. Med vojno je bil izseljen v Nemčijo in zaradi tegu prekinil s šolanjem, ki gu je dokončal kasneje na gozdarski fakulteti v Zagrebu, kjer je diplomiral. Zaposlen je bil na (".(. Maribor nu poslovnem združenju gozdarskih organizacij SRS in je sedaj direktor pri podjetju SElMESADIKE Menlei. Tov. Simončič je bil do sedaj član občinske skupščine, član občinskega komiteju in član ene od komisij zu reorganizacijo ZK. V svoji dejavnosti jo dosleden in v vsakem času pripravljen nastopati in borili se za interese družbene skupnosti. Njegova dosedanja dejavnost kaže na umirjenega in razsodnega delaven. Nn delovnem mestu je s svojo sposobnostjo in aktivnostjo pnknzal. da ie z razumevanjem družbenoekonomskih sprememb Uspel postavili podjetje v položaj, da se lahko kot enakovreden partner vključuje v mednarodno delitev dela. Kot možna kandidata za soeialno-zdrav-stvoni zbor republiško skupščine nastopata: L Celestina dr. Miran, zdravnik splošne prakso, rojen 16. VIL 1921, zaposlen v zdravstveni ambulanti Mengeš. Leta 1951 je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Z osvobodilnim pokretom je. kot skojevce iz leta 1938, aktivno sodeloval od leta 1941. V tem obdobju jo bil aktiven predvsem v agitncijskih in diverzantskih trojkah. Po osvoboditvi je bil na izgradnji mladinske proge, študentskega naselja, pionirske proge v Ljubljani in oslalih mladinskih akcijah. Kot študent medicine je sodeloval pri vseh zdravstvenih in zobozdravstvenih akcijah pri nas ter aktivno delal v študentskih onrunizucijah. 2. Tovariš Leon Štiflar. rojen leta 1929, izhaja iz, delavske družine. Obiskoval je Višjo šolo MUP FLRJ v Beogradu, kjer je dokončal I. stopnjo s pravniško usposobljenostjo. V letih'1931 do 1939 je delal v resoriih notranjih zadev v različnih krajih Slovenije. |M> tem času pa so je zaposlil v Zkl Domžale. Od leta 1962 dalje je no delovnem mestu pomočnika direktorja v Zdravstvenem domu »Dr. Tinela Zajca v I/oinžnlah. Aktivno je sodeloval kol javni delavec v občinskem odboru SZDL. v raznih svetih skupščine občine Domžale ter bil član raznih samoupravnih komisij. • Član ZKJ jo od leta 1960 in je bil v tem času tudi predsednik kadrovske komisijo pri občinskem komiteju ZKS. kakor tudi član upravnega odbora Kliničnih bolnišnic S svojo strokovno usposobljenostjo in družbeno-politično aktivnostjo sedaj uspešno deluje predvsem pri organizaciji zdravstveno službe na domžalskem področju, s čimer dokazuje, da ima sposobnosti z.a Funkcijo, za katero kandidira. Kie bomo voliBi - kdo so kandidati Dosod.in.1i odbornik OBČINSKI ZBOR Občinska volilna enota 1. TROJANE OZBOLT Trojane, Jel.ševiea-del. Hribi v Zideh, Zavrh, Štefan Brvar Bršlenovica. Gorenje, Javorje, Log, Podmilj, Prvine. Suša, Ožbolt, Učak-del 3. KRASNJA Krašnja. Spodnje Loke, Zirovše, Kranje brdo, Vrh, Koreno, Kompolje 6 ZLATO POLJE, RAFOLCE Zlato polie, Brezovica, Obrše, Podgora, Preserje, Trnovče, Mala Lasna, Depeljne, Rafolče, Vrhov-lje, Straža 9 SERJUCE, LIMBARSKA GORA Gaberje, Limbarska gora, Selce, Hrastnik, Ser-juče, Vinje, Negastrn, Pogled, Soteska 10. KRASCE Prikernica, Dole pri Krašcah, Gorica, Krašce, Tmenje, Podstran. Goričica, Selo 12. MORAVČE Moravče, Cešnjice, Rudnik, Zalog, Drtlja, Sp Dobrava, Mo.šenik, Ples, Zg. Dobrava 13. KRTINA Krtina. Brezje, Rača, Studenec, Račni vrh, Skoc-jan. Žeje 15 DOB II. Zelodnik, Cešenik, Turniše, Gorjuša, Laze, Bre- 17 TRZIN 18 MENGEŠ I. Topole, Menges-del, Prešernova, Jama. Gorenjska. Veselovo nabrežje. Novakova ul., Slandrova Ivan CebulJ Jakob Tekavcc Ivan Vidlc Anton Brodar Jože Krulc Ivan Merela Martin Štiftar Stane Habat Janez Zibelnik 24 HOMEC NOŽICE 21. MENGEŠ IV. Mengeš-del, Tomšičeva. Liparieva, Zajčeva, Mu- Ivan Lipar ljava, Ogrinova, Jelovškova. Ulica ceste OF, Ro-pretova, Pot Fašiške čete, Pristava 22 MFNGEft V. Loka pri Mengšu, Dobeno Janez Testen Franc Mavsar Stane Rode Andrej Zaje Herman Breznik Lidija Panjan 26 ROVA Rova, Zagorica, Ziče, Delen je, Kolovec. Jasen 27. IHAN I. Bišče, Mala Loka. Selo, Brdo 29 VIR Vir Podrečie (Virski del) 31 JARŠE i. Srednic Jar-c, Zrorn.ie Jarše 33. DOMŽALE I. Dom/r-dc-de'. Depaia vas, Krožna pot, Vojkova c, Franc Habjan Ozka rjot. Trzinska c, Poljska pot. Stobovska c, Koščeva. Trubarjeva, Na Zvrteh, Ljubljanska od 1,2, do 46.55 do Taborske, Dom počitka 35. DOMŽALE III. nom"ale-del, Kolodvorska. Lekarniška, Maslje- Jože Zevnik va. Ulica A. Skoka. Vodnikova. Usnjarska. Cesta talcev od L*' do 16,17a. Kral'-<-ka. Cankarieva od 3 do 13. Ljubljanska od 64,69 do 94,85, Savska od 1,2 do 19,28, Ulica Simona Jenka Evidentirani kandida Pavle Jelševar Pavle Smrkolj Janko Smrkolj Pavle Zaje Franc Barlič Jože Oražem Polde Urankar Srečko Debeljak Peter Štrukelj Franc Pavlic Feliks Grčar Janez Avbelj Jožef GrilJ Ivan Grilj Franc Pcrgar Nikolai Kosmač Ferdinand Majdič Franc Kos Janez Korošec Rudolf Miš Primož Grošelj Rok Grošelj Janez Skrlep Anton Sitar Matko Lipovšck Stane Lužar Jakob Skofic Ivan Tomšič Marjan Majcen Peter Ručigaj Rudi Sinigoj Jože Musič Rihard Urbane Marjan Ručigaj Grega Repanšek Zlato Repnik Edo Vollmajer Dominik Cerar Srečko Goropečnlk Janez Hribar Jakob Majdič Rudi Slevec Marjan Martine Karel Kušar Albin Pavlin Milan Likar Ferdinand Umar Jakob Černe Poslanci odgovarjajo Ker nekaterim poslancem v republiški skupščini letos poječe mandat, sem ing. Vitji Rode-tu. poslancu organizacijsko-po-litične.ga /bora in Antonu /a-krajšku. poslancu socialno-zrlravstvenega zbora postavil nekaj vprašunj. Na vprašanje, kaj lahko povesta o svojih poslanskih izkušnjah, sta oba odgovorila, da je štiriletna doba dolga in (laje veliko izkušenj, zlasti še zalo. ker je bilo to prvo mandatno obdobje po sprejetju ustave. Ing. Vitja Rode meni, da se je šele v zadnjem obdobju razvil občutek odgovornosti pri posameznih poslancih. Tov. Zakraj ek meni, da je v času njegovega mandata bila spre jeta vrsta sklepov, predlogov in p'riporočil naslovljenih na republiške in občinske upravne organe in delovne organizacijo, toda orl vsega tega je bilo zelo malo realiziranega. Zato je mnenja, da sc za realizacijo družbenih dogovorov uvede bolj učinkovit sistem, za kar imamo podlago v naši ustavi. Na vprašanje ali sistem dela v republiški skupščini omogoča poslancu, da se vključi v njeno delo in da obenem vzdržuje neposredne stike s svojo volilno enoto oba odgovarjata, da je to omogočeno. Oba pa sta mnenja, da je to predvsem odvisno od poslanca samega, od njegove sposobnosti, pripravljenosti /a delo in seveda tudi od časa, ki mu ga pušča redna zaposlitev. Ing. Vitja Rode meni, da časovni roki od sprejetja materiala do razprave v odborih ali v zboru niso vselej naj idealne jši. vendar pa kljub temu omogočajo konzultacije z najodgovornejšimi organi. Mnenja je tudi. dn je v te namene potrebno močneje uveljaviti klub poslancev, ki naj bi to praznino izpopolnil. Poslanec soeialno-zdravstvo-noga zbora tov. Zakrajšek je v pogovoru razmišljal o poenostavitvi dela v republiški skup ščini in sicer v tem smislu, da I bi republiška skunščina v perspektivi lahko štela manj članov, kot metoda dela pa naj bi se v okviru skupščinskih organov formiralo več strokovnih odborov, sestavljenih iz zastopnikov posameznih področij. Po njegovem mnenju bi republiška skupščina na ta način lahko bolj kvalificirano in avtoritativno odločala o temeljni politiki. Na vprašanje, kuj predlagata volivcem pri izbiranju novih poslancev, pravita, da naj razmišljajo predvsem o tem in izbirajo tako. ki bodo s svojo strokovnostjo in družbeno-poh-tično razgledanostjo kos odgovornim in zahtevnim nalogam, ki jih nalaga delo v skupščini. To morajo biti ljudje, ki bodo zastopali interese posamezne teritorialno enoto in ki bodo znali te interese vključevati v sFupne. družbene interese. Dosedanji odbornik Albert Kržan Občinska volilna enota 37. DOMŽALE V. Domžale-del, Ljubljanska c. od 96,78 do konca, Ulica N.Tesla. Ulica Toneta Tomšiča, Vodopiv-čeva, Levstikova, Cesta 29. novembra, Murnova, Vegova, Ješetova, Sejmiška, Roje, Kettejeva, Trdinova, Kamniška ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 2. TOSAMA II Tosama del zaposleni od črke L do Z 4. INDUPLATI II Evidentirani kandida Matija Svoljšali Marija Vrenjak Indupluti del zaposleni v predilnici in konfekciji C. INDUPLATI IV. Induplati del zaposleni v tkalnici in čistilnici blagu 7. UNIVERSALE Universale. trgovina in menza podjetja 9. ZKI DOMŽALE II. 11. PAPIRNICA KOLICEVO II. Papirnica — del L, II. in V. EE Janko Ukmar Ivan Deržič Marjan Konjar Jurij ine. Detiček Miha ing. Svetlin 15. TOKO II. Razvojni sektor, šolska delavnica, prirezovalnica Ančka Mlakar in zbiralnica 17. MLINOSTROJ Mlinostroj in obriti delovnih organizacij Žito, Anton Konic Alko in Elektro Domžale 19. TRAK MENGEŠ Trak, Filc, Kvas, Komunalno gospodarstvo in Zavarovalnica Mengeš 20. TAMIZ Tamiz, Krajevna skupnost Mengeš, Pošta Mengeš, Slamnk, Peč, trgo. poslov, in pdoja. mesa podjetja Napredek, poslov. Mercator Trzin, Zaloga piva Union, skladišče Dalmacija vino Mengeš, Istra vino export, poslovalnica Prehrane Mengeš, poslov, klavnice Kranj v Mengšu, posl. Tobak v Mengšu, obrtna podjetja social. in zasebnega sektorja in Mengeša, Loke, Trzina, Do-bena in Gobavice ter cestarji 22. LUKOVICA Poslov, trg. podjetje Napredek in Trojanah, v Ožboltu, Blagovici, poslov. Meso Trbovlje na Trojanah, Pošta Trojane in Blagovica, obrtni obrat zasebnega in social. sektorja s Trojan, Ožbolt in Blagovice, poslov, trg. pod. Napredek v Prevojah, Krašnji, Šentvidu, pošta Lukovica in Krašnja, obrtni obrati soc. in zaseb. sektorja iz Lukovice, Krašnje, Prevoj, DES-rajon Lukovica poslov, trg. pod. Napredek v Prevojah, Krašnji, Dob, obrtni obrati soc. in aaseb. sektorja iz Doba, Cešenika in Krtine 24. DOMŽALE L poslov, trg. pod. Napredek v Jaršah, Rodici, Viru, Ihanu in Domžalah, poslov. Prehrane na Viru, obrtni in gostinski obrati soc. in zasebnega sektorja iz Domžal, Jarš, Vira, Rodice, Dru gumija. Depale vasi in Ihana 26. DOMŽALE III. obrat Obnova v Domžalah. Pošta Domžale, Transport S. Loka, poslov. Domžale, Želez, postaja Domžale. Veterinarski zavod, Zavod za gospodarsko propagando, Stanovanjsko podjetje, Vodovod Domžale in cestarji s področja Domžal in Ihana Bojan Krištof Viljem Deržanič Rajka Konjšek Ivo Smolnik Miro Gregorčič Toni Laznik Ivan Cerar Viktor Gaberšek Franc Perše Vladimir Petkovič Avgust ing. Orehek Venčeslav Perko Francka Marinšek Anton Ručigaj Ivo Kralj Borut ing. Venturini Štefan Hrovat Niko ing. Belšak Peter Zule Jože Osolin Vinko Kušar Mirko Marn Matija Kosmač Konrad Stopar Slavko Pišek Cvetko Canžek Emil Maver Vasilka Ibrahimagič Jana Korenčan Andrej Drmal Jože Bardorfer Andrej Burgar Janez Lenček Anton Kepovž Milan Rugelj Marjan Obreza Jože Zevnik Peter Zupančič Dušan ing. Maj: V razgovoru sem dobil občutek, da bi rada še mursikaj povedala, vendar jima obremenitev na delovnem mestu tega ne dopušča, tako da je razgovor potekal kratko. Na kraju razgovora sta oba zaželela mnogo sreče pri izbiri novih poslancev z mislijo, da bodo začeto delo v naslednjem mandatnem obdobju z vso resnostjo in odgovornostjo nadaljevali. F. Gabrovšek Volitve v organe Socialistične zveze Spremenjeni družbeni pogoji dela organizacije SZDL so zahtevali izdelavo statuta Socialistične zveze. Po tem statutu je najvišji organ Socialistične zveze zvezna konferenca SZDL, v republiki republiška konferenca, v občini občinska konferenca in v posameznem kraju, kjer organizacija SZDL obstoji, konferenca vsega članstva. Ta sprememba na videz izgleda samo formalna, če pa vemo, da je na določenem teritoriju krajevni odbor SZDL bil edini odločujoči faktor, ki je največkrat tudi sprejemal sklepe v imenu vsega članstva, potem formalni vidik odpade. Sedanji izvršni odbor v posamezni krajevni organizaciji je strogo izvršni organ, ki izvrši«, je sklepe krajevne konference. Krajevna konferenca izmed svojega članstva delegira zastopnike v občinsko konferenco, ki po novem statutu predstavlja najvišji in stalni organ. Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze je v enakem položaju kot krajevni odbor. Razlika je samo v tem. da krajevni odbor izvršuje sklepe krajevne konferenco, izvršni odbor občinske kon'o. renco pa sklope le-te Občin ska konferenca izmed svojih članov voli zastopnike v Republiško konferenco in v Zvezno konferenco. Na nodlnai toga. je votttaa komisija občinskega odbora SZDL razpravljala o možnih kandidatih za republiško in zvezno konferenco. Občinska konferenca SZDL Domžale voli v republiško konferenco tr< svoje zastopnike, v zvezno pa skimno z občinsko konferenco Bežigrad enega. Komisija predlaga za republiško konferenco Silva Hrasta, dosedan ic«a člana Glavnega odbora SZDL in našeea zveznega poslanca. Milana Deisingerja. uslužbenca Papirnice Količevo in tovniišico Tončko Zibelnik. predmetno učiteljico iz Mengša. Svoj med log utemeljuje s tem.'da so imenovani večletni družbeno politični delavci in so v svojem družbenem delu pokazali veliko volje in sposobnosti. Za zvezno konferenco, kjer volimo z. Bežigradom enega zastopnika, volilna komisija podpira predlog volilne komisijo Bežigrada, ki je predlagala Občinska volilna enota 28. AGROKOMBINAT AE Poljedelstvo Mengeš, Semesadike Mengeš, AE ekonomsku enota Pšata, Kmetijski poiskus-nicenter Jable, kooperanti z območja Radomelj in Mengša 29. AGROKOMBINAT kooperanti z območja Blagovice, Trojan, Ožbol-ta zaposleni v obratu »Kooperacija« AE Lukovica in kooperanti z območja Krašnje, Lukovice in P revo j 33. SOLA DOMŽALE I. Zaposleni v I. osnovni šoli, osnovni šoli Venclja Perka, osnovni šoli Mengeš, VGS Groblje, Zavod za glasbeno izobraževanje in Zavod za otroško varstvo Domžale in Mengeš 35. MENGEŠ Dom počitka Mengeš, Zdravstvena postaja Mengeš, Lukovica in Moravče 37. DOMŽALE I. Zaposleni na Občinskem komiteju ZKS, Občinskem odboru SZDL, Občinskem sindikalnem svetu, Občinskem odboru ZZB, delavci postaje milice Domžale in Lukovica, in del uslužbencev uprave Sob (odd. za družbene službe in KUl, Občinski odbor RK, Občinski svet Svobod Domžale, Občinska zveza za telesno vzgojo. Občinski odbor DPM Domžale 39. DOMŽALE III. Zaposleni na Občinskem sodišču Domžale, Zavodu za zaposlovanje delavcev Domžale, delavci postaje milice Moravče, Občinsko javno tožilstvo, Občinski organ za kaznovanje prekrškov in odvetniki Predlog volilne komisije občinskega odbora SZDL Dosedanji odbornik Lado inž. Simončič Roman ing. Cclarc Milena Vodopivec Evidentirani kandida Aleksander Skok Alojz Avšič Franc Sink Miro Varšek Jernej Lenič Volilna komisija občinskega odbora SZDL je zaradi različnih tolmačenj ustavnih in statutarnih določil razpravljala o številu plačanih funkcionarjev v občinski skupščini. Razprava je pokazala, da razvoj komunalnega sistema in komunalne samouprave, pa tudi naloge, ki se v reformni situaciji porajajo, oziroma stopajo v ospredje, zahtevajo, da še obdržimo profesionalna delovna mesta v skupščini. Poleg tega pn dose- danja ocenitev dela plačanih funkcionarjev v skupščini kaže, da sta predsednik in podpredsednik skupščine v dani situaciji mnogo pripomogla k razreševanju številnih perečih problemov. Znotraj tega delovanja so se sicer pojavljale nekatere napake, ki pa niso bil«' posledica delovanja teh dveh, ampak posledica hurnegn razvoja naše celotne družbe. Zaradi tega volilna komisija pri občinskem odboru SZDL OBVESTILO Ponovno obveščamo vse občane, da je zadnji rok za zamenjavo osebnih izkaznic 15. april 1967. Proti vsem občanom, ki do tega roka ne bodo zamenjali osebnih izkaznic, bo občinski organ za notranje zadeve na podlagi 1. odstavka 20. člena Zakona o osebnih izkaznicah predlagal uvedbo upravnega postopka. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve Stanovanjsko podjetje Domžale obvešča vse občane, da posluje v novih poslovnih prostorih v Kolodvorski ulici številka b' — I. nadstropje (nasproti železniške postaje). Uradni čas: Ob ponedeljkih od 8.—12. ure Ob sredah od 8.—12. in od 14.—16. ure Ob petkih od 8.—12 ure Nadalje obveščamo vse nosilce stanovanjske pravice v stanovanjih, ki so dana v upravljanje Stanovanjskemu podjetju, da se je stanarina za leto 1967 povečala za 25 °/o glede na razliko med stanarino leta 1966 in ekonomsko stanarino leta 1970. Stanovanjsko podjetje Domžale Stane Grčar Ivan Vidic Tončka Zibelnik Franc Zabrct Marjan Ahčin Franc Rak Kajko Kadmelič Štefan Horvat Vida Dime Janez Birk spr«!jema naslednje stališče in ga predlaga občanom in novi skupščini v realizacijo. 1. Volilna komisija meni, da statut občine Domžale kot pravno veljaven dokument, v 108. členu L odstavek ter v 110. členu ureja vprašanje trajanja mandata predsednika in podpredsednika skupščine. Citirani odstavek 108. člena se glasi: predsednik se izvoli izmed odbornikov na predlog skupine najmanj desetih odbornikov z javnim ali tajnim glasovanjem za dobo, ko trajo njegov odhorniški mandat. V 110. členu pa stoji: predsedniku in podpredsedniku občin- Vido Tomšičevo, sedanjo predsednico glavnega odbora SZDL Slovenije. Poleg tega naša volilna komisija predlaga, da kot možni kandidat lahko nastopa tudi Janez Kralj, diplomirani ekonomist, sedanji podprei >>ed-nik skupščine občine Domžale. Volilna komisija iz Bežigrada sicer predloga ne podpira, vendar bomo v iiaduljnjih pogovorih morali najti skupni jezik. Pretllngamo. da se o omenjenih imenih na javnih zborovanjih razpravlja enako kot o drugih možnih kandidaturah v preilstavniške organe. Prosimo za sodelovanje in pomoč pri izbiri najboljših, ki bodo v naslednji maudaliii dobi s svojim znanjem in sposobnostjo lahko Eravilno zastopali skupne dražene interese. Volilna komisija ske skupščine preneha funkcija: — če jima preneha mandat odbornika, — če ju občinska skupščina razreši, — če se odpovesta dolžnosti predsednika, oziroma podpredsednika. 2. Volilna komisija se ne naslanja na pravniške formulacije, ampak le nn sprejeli samoupravni akt, katerega pomen bi s kakršnimkoli tolmačenjem lahko samo razvrednotili. 3. Volilna komisija meni, da imata tovariš Jože Pogačnik ter Janez Kralj kot družbena politična delavca in prizadevno ter sposobna funkcionarja vse kvalifikacije, da še nadaljnji dve leti vodita skupščino. Njuna sposobnost in prizadevnost se kaže tudi v tem, da sta si ustvarila način teamske-gn dela, kalerega po mnenju komisije v sedanji situaciji ne bi kazalo hromiti. Predlog volilne komisije je utemeljen tudi s tem, ker so predsedniki krajevnih organizacij SZDL na skupnimi sestanku podprli mnenje volilne komisije. Franc Gabrovšek ( OBČANI, PRIPRAVLJAJTE SE ZA PROSTOVOLJNI ODVZEM KRVI Letošnja prostovoljna krvodajalska akcija za območje občine Domžale bo dne 6., 7., 11., 12., 13. aprila, ter 10. avgusta za teren Mengeš in Trzin. Pričakujemo, da se boste odzvali temu vabilu in da boste darovali kri, ko ste še zdravi, da si jo zagotovite, ko .jo boste nujno potrebovali. Prijave sprejemajo v vseh delovnih organizacijah, zavodih, ustanovah, zdravstvenih ambulantah in pri občinskem odboru Rdečega križa Domžale ter pri krajevnih organizacijah RK na terenu. Ze v mesecu marcu vas bodo obiskali aktivisti Rdečega križa na domu ter vas prosimo, da izpolnite pri.vivniee Z dobro organizacijo in vašo zavestjo, da želite pomagati težko bolnim, ponesrečenim v tovarnah In na cesti, materam in dojenčkom boste izvršili dobro delo in rešili mnogim žvl.fen.ja. Istočasno pa si boste zagotovili kri za sebe takrat ko jo boste potrebovali. Za vsa pojasnila se obračajte na krajevne organizacije RK in občinski odbor RK Domžale. Občinski odbor RK Domžale Ali gre res samo za samoprispevke? Polemika okrni; smotrnoiti investicijske politike o občini, ki je zajeln širok krog druibenilt deluvcev in tudi diugtlt. ki m tanimajo za goipoaartke probleme, fe našla svoje mesto tudi na ftnuich naitja ćatopita, '/. izborom člankov, ki m bili objavljeni o zadnjih itevilKah, «r>o želeli bralcu omogočiti, da ti tudi on Uttoarl tVOJe mnenje o leni. S prispevki n današnji številki -/.uključujemo tp nr/.pi nvo. uredniški odbor pu bo skusiti zbrali zu Okroglo mizo ose liste, ki so bih. ali pu so sedaj poklicani, da neposredno krojijo občinsko politiko razporejanju druibenilt sredstev z namenom, da bi dosegli enotnost stnlišč v tem opiusuniii Diaj zn bodoče. O zaključku tega sestnnka bomo bralce obvestili. Dne 25. I. 1%? sem objavil krajši članek pod naslovom »Ziikoj samoprispevke?« v Občinskem poročevalcu. Nn moje veliko začudenje nisem doživel, da bi tovarili, ki so l.oii) relno odgovorni /n vodenje naše 11» naučne politike v občini, odgovorili nn vprašanja, ki sem jih zastavil oziroma da bi argumentirano razpravi iali o stališčih ki sem jih v članku postavil. Nasprotno, a »kateri odbor-»iki-kouiunisli so smatrali zn potrebno, da namesto tega napadejo politiko ZK v naš; občini, občinski komite ZK l«'i osebno njenega sek re'.v ja. To so storili nn seji ikuofčlne občine dm- ;!(>. I. I7. Daleč smo od tega. da bi bili zaradi tega užaljeni ali pa morda celo mislili, da bi se bilo treba umakniti. Saj ne gre za »našo politiko^, gre za politiko Zk. Zato je edino nn mestu, da se pogovorimo o tem, kdo je hranil in razvijal v praksi politiko ZK in kdo ne. Poglejmo torej, kakšna so nasprotujoča si stališča. V že zgoraj citiranem članku sem povedal, da je uvajanje samoprispevkov sicer pravilno in dn ga bomo komunisti praviloma podprli, vendar pa je nujno, dn se zato poprej predlože vsi predračuni stroškov, javno določi vrstni red in prioriteta vseh gradenj in po javni razpravi organizira referendum, kjer naj se občani odločijo, ali so pripravljeni prispevati svoj denar zu tn ali oni objekt. Povedni sem tudi. da je nevzdržno, do bi se samoprispevki uvajali zo plačevanje anuitet tistih objektov, o katerih potrebnosti občani dvomimo. Nihče nas ni poprej vprašal, ali j'h .nameravamo sofinancirati ali ne; tudi komunisti, da se bomo morali upreti takšnemu naknadnemu pobiranju denarju občanom itd. Poglejmo na kratko, kaj so govorili nekateri odhorniki-ko-munisfi no tej seji in kar je bilo objavljeno pod naslovom: »Kako je v resnici z zadolžitvijo občine in odplačevanjem anuitet?« v Občinskem poroče-valcu dne 15. II. W>7. V prvi vrsti so menili, da je tako pisanje neprimerno in škodljivo.... čeprav niso povedali, v čem je Ja neprimernost in škodljivost. Dalje so vedeli povedati, da vse težave pr; investicijah v Domžalah izvirajo iz nasprotovanju Političnih organizacij, ZK. ozi- roma občinskega komiteja, ki da je ostro nasprotoval dokončanju nekaterih gradenj, sekretarju komiteja, osebno pa. da je določene ljudi ali forume celo U'trahoVOJ v tem smislu. Glede konkretnih obtožb no rovaš posameznikov lahko rečemo le-to. da nO I jih kritiki najprej javno dokažejo! Kar zadeva vsakršne investicije in gospodarjenje mlak, pa se je jugoslovansko gospodarstvo zasnovano no sooniuprnv-I juliju, že pred leti znašlo prod dilemo) ali ostro usmeritev na doiiarno-hlngoviie odnose, no stabilen dinnr. z iistvnrjeniini sredstvi vnaprej pokrivati investicijske načrt« itd., kar bi omogočilo tudi dol oieno ukoreninjen ie samouprave v gospodarski strukturi, ali pa nazaj, v ndminisfrutivnii-distrihu-cijske odnose elalističncgo lipo. Reforma je bila tisti kompleks ukrepov, ki ima za cilj ustvarili pogoje za Intenzivno, gospodarjenje. Prvi kornk v smeri uresničevanja reformo jo razumljivo bil: brezpogojna uskladitev vseh želja /. možnostmi, posebno še no področju investicij. Tak« uskladitev je prvi pogoj za stabilizacijo dinarja, ki go jo strahovito razvodenela inflacija. To pa je bilo mogoče le tako, da smo se uskladitve radikalno lotili. Vse teritorialno-politične skupnosii v lugoslnviji so tokrat nopra-vlle rebalanse svojih proračunov in načrtov sploh. Znane so npr. ustavitve del iui Trgu re-voluclje v Ljubljani, daljo pri KKK v Velenju in drugod. Le kaj bi rekli mi vsi. če bi lz\ rš-ni svet predpisal somopi ispov ke vsem občnnoiii, do bi so (o »potrebno gradnje« nadaljevale Tudi v Domžalah je bil napravljen rebalans. Komunisti smo odločno podpirali napredno reformsko orientacijo, namreč, dn gradimo le tisto, kar zmoremo: ter do damo največ prednosti šolstvu, otroškemu varstvu, skrbi za boren, štipendijam itd. Vsi drugi, bolj ali manj potrebni, vsekakor po predimenzionirani in zgolj v ožje domžalsko območje osredotočeni objekti — pn naj bi pocukali ter so dogradili lukrol ko bo občina pač imela denar. Ta osnovna stališča smo javno povedali na naših konferencah in sejah! Nikakršnih konkretnih pritiskov nismo izvajali. Nihče takrat ni javno s temi stališči polemiziral, oziroma jih oporekal. Vendar pa izgleda, da menimo, da nuj se (o, s čimer se načelno vsi strinjamo m tudi menimo, da je pravilno. izvede le v zvezi in republiki. Ta isti koncept pa jo za nekatere v naši občini v praksi nespremenljiv in celo škodljiv Stara jo tudi domžalska praksa (ozkih krogov iieosveščeni h). da se takim zahtevam javno ne upre. na tihem tako rekoč »za zaprtimi vrati« pa vse. kar je treba« napraviti. Torej je josno. da sploh no gre za to, do bi politično organizacije »delala škodo«. Jasno in javno moramo izvesti diferenciacijo: KDO JE za reformo v praksi in KDO NI. Poglejmo še. kuj nravi naš izvršni komite ZKS: «... glede aktivnosti komunistov, ki do ni dovoljšno in. ki zato dopušča aktivnost konservativnih sil. 1/.-roženo je bilo mnenje, do se komunisti prepočasi organizirajo za to. do bi uveljavili jasnejša stališča do vprašanj, kol so reformo, mednacionalni odnosi, mednarodni problemi itd. Komunisti s svojo pasivnostjo pogosto dovolijo, da se uveljavljajo sile, ki ne delujejo v skladu s politiko reformo in samoupravljanja. Takšno pasivnost kaže pripisati oportunizmu mnogih članov Zvezo komunistov, ki mu je treba napovedati odločen in brezkompromisen boj. Z ljudmi, ki so proti refor- mi, se je treba spopasti. Ne smemo dovoliti, du bi razne liheralistične in birokruUke silo izrabljale našo odsoinosl. Treba je vedeti, da postanejo te sile manj bojevite, brž ko jim dajo komunisti čutili, da so tu. Ne kate so vdajati nekakšnemu romantičnemu ruz-položenju. kakor dn ni več nobene nevornosli. saj je jasno, dn bi te silo rade ustvarile slinavi jo. ko bi morali interven -rali z administrativnimi sredstvi. Komunisti morajo storiti vse. da tokšna skrajnost ne bo potrebna in dn se bodo zlomile sile nn idejno-politiinem torišču . . .< (Delo. 21. II. IVO?) i no pa je gotovo: komunisti bomo lahko želi uspehe v političnem dolu li«i če bomo zastopali osnovna stališča noše Zvezo komunistov vsi in v vsaki sredini. Nevzdržno jo pričakovati, da bi se politika Zk lahko sprovedlu v življenje diugnie kot z borbo komunistov v vseh organizmih naše samoupravne družile, 'ledi ne gre zn to. da bi komiti- ZK naše občine skušal grobo podrejati koniuniste-od-bornike neki »svoji politiki«, jasno po je dn kot rečeno, glede odnosa do reforme v praksi ne moremo trpeti niti napadov, kuj šele odstopanj z njenih temeljnih izhodišč. Vsakdo od prizadetih naj zato razmisli, kakšen smisel ima vztrajanje v Zve/i komunistov, če se razhaja z njenimi osnovnimi političnimi smernicami! Za občinski komite ZKS Domžale: Aleksander Skok Škodljiva polemika še ni pika na i V zadnjem času prihaja do širših in ostrejših konfrontacij med najrazličnejšimi organi in lil u p i na m i pred posta v I jamo — / namenom, prispevati k razčiščevanju nekaterih bistvenih odnosov, ilepinsko pa ta polemika le odnose vedno bolj zapleta, kajti zadeva dobiva tako abstraktni značaj, da splošnemu razpoloženj u in želji občanov po konkretnem napredovanju vseh družbenih področij bol j škodu je kot koristi. Predvsem bi se ozrl lin eno od osnovnih dejstev lake politike, to je »vse uničujoče kritike . ko hofiemb vsakemu in za vsako ceno dokazati napake in potom obe strani hitita v skrajnosti, ne da lii to rodilo kakršnekoli pozitivne sadove. Nasprotno! Iluši ustvarjalni elan pri najširšem krogu sodelujočih. Vzemimo nu primer že skoraj »zloglasno« kegljišče, ki v bisl \ u. po višini vloženih sredstev ni predstavljal »ključne« investicije, se pa na tem skuša dokazovati generalna pomola in / njim utemeljevali, da jo vsa politika zaradi tega zanič. To dokazuje, ila nekaterim kljub jasnim spoznanjem in konceptom razvoja ni poznano raz- merje eksteiiz.ivnosti in intenzivnosti, ki se med seboj pogojujeta in sta ekonomsko lahlvu usklajeni le ob najširšem političnem prizadevanju. Zastopanje linije vza ali proti« investicijam ne glede na generulni razvoj pu pove. du nekateri nočejo izhajati iz realnih in že ustvarjenih izhodišč, temveč du temeljne kamne podirajo, sku šajo pa gradili od prvega nad S t rop j a naprej. Princip odgovornosti, ki ga / družbenega stališča tolikanj po stavljamo na kocko jo pravzu-prnv tu. kiijli odgovorno obravnavanje problemov z neodgo< vornimi stališči _"oil javnostii. pomeni igračkali ie z volivci-ob-čuni. ki jim s tem odvzemamo sodelovanje. Niti odbornik, nit politični funkcionarji nunah nobene pravice, da sami po svoje krojijo politiko in silijo stvari v že povedano abstraktnost, kajti ravno, nastopi preii javnostjo — pred ljudmi, pomenijo igrati dokončno igro ip bitko izgubiti ali dobiti. Generalna linija je eno. konkretna situacija ie nn drugo Zn vključevanje konkretne situacije v generalno liniio un imamo najrazličnejša nota za-kluček pa je suinoupravna od- ločitev vseh zainteresiranih, ki imajo ob tem dolžnost sodelovati in zastopati najnaprednejša stališča za konkretno realizacijo. Toda ne smemo izgubiti iz vida ekonomike v vsestranskem dogajanju, kajti politična načela in politična prizadevali ju kaj kmalu pozabimo, pozabimo tudi neposredno konfrontacijo in razčiščevanje stališč, finančna posledica take konfrontacije in stališč pa ostane. Posledica tega se konec koncev kaže tudi v razdvojenosti v delitvi sredstev v pospešenem lokalizmu, tako krajevnem in še bolj ne-vurnein idejnem lokalizmu, ki ustvarja višek malotltišja in se celotna polemika sodelujočih spremeni v »zmotljive in nezmotljive*. To dejstvo pa poraja monopol na kritiki in »kontrolni organi« povsem neodgovorno kontrolirajo vsa prizadevanja, tako pozitivna kot negativnu m vse mečejo v isti koš. kritika je sicer dopustnu. toda ni dopustno kritikantstvo odgovornih. Nekateri si po lastni presoji prisvajajo vlogo kontrolnega organa in brez kakršnegakoli sodelovanja od strani ocenjujejo situacije in jih posplošujejo. Kdo jim je to vlogo družbene kontroli? poveril, se ne ve, občani prav gotovo ne. Kdo je zn tako stanje odgovoren? Mislim, cla predvsem tisti, ki tako stanje neodgovorno povzročajo, tisti ki se zapirajo v ozek krog in izza zavese potiskajo v ogenj nič hudega sluteče občane, ki na osnovi zavestno akcije in prepričanosti regulirajo samoupravni' odnose. Toda v čigavo korist ali škodo? V korist ali škodo večine, ki ji mora biti manjšina garant napredka in pravilnih odnosov. Rešitev iz tega zučaranoga kroga je samo ena. Rešitev je v javnem obravnavanju v konstruktivni smeri, ne pu v časopisnih ofenzivah in defenz.ivah. ker po toliko letih uveljavljanja delavskega samoupravljanja in celotnega družbenega samoupravnega mehanizma že končno tudi pri nas lahko najdemo skupni jezik. Ta skupni jezik pa se bo uveljavil prod občani le. če bomo obstoječa in nastajajoča nasprotja rešili z odgovorno diskusijo za okroglo mizo preii avditorijem javnosti. Vrtec - ne samo varstvo otroka ampak tudi priprava za šolo Otroški vrtec, na Viru — najlepše darilo materam za H. marec Kako ie v resnici z moralo obveščanja? Spoštovani uredniki Članek pod naslovom »Zakaj samoprispevke«, ki ste ga objaviti v Občinskem poročevalcu 15. I. 1967 je sprožil tudi proti meni osebne obtožbe take vrste, du ne morem kar tako mimo njih. Tovariš Miro Varšek. odbornik občinsko skupščine ter nekdanji večletni sekretar ObK ZKS. je na seji skupščine občine Domžale, dno 2f>. I. 196" razpravljal mod drugim tudi o citiranem članku; iz zapisnika te seje je razvidno, da jo izjavil tudi, da »... tisti, ki piše. mora biti moralno toliko odgovoren, da piše resnico.« S tako izjavo sem neposredno opisan kot da nisem tako pisal. Iz članka »Ali gre res samo za samoprispevke?« bo vsakomur jasno, kakšen odnos je do vse to polemike zavzel ObK ZKS. Jaz v članku o samoprispevkih nisem navajal nikakršnih konkretnih obtožb, saj za to nimam podatkov. Opisal sem le način, kako se skuša rešiti problem odplačevanja anuitet ter kakšen odnos naj bi do teh predlogov zavzeli komunisti. Vse to sem storil na osnovi novoletnega uvodnika predsednika SOb v Občinskem poročevalcu. Glede tega, da so se stvari često izvajale brez potrebne dokumentacije, pa me potrjuje tudi predsednik SOb sam. To je povedal tudi na seji SOb, dne 21. II. 67: »... Tako je znano, da so se določeni objekti pričeli graditi brez gradbenega dovoljenja in brez zagotovljenih sredstev in brez licitacije (primer šole Brdo). Torej je bi- lo v teh zadevah tudi precej nediscipline, vse to pa je vodilo v podražitev, .. Vendar, ko sem podobno, v zelo omiljeni obliki, ugotavljal tudi jaz. senl nič več in nič manj kot osumljen, da je moja morala taka. da nisem sposoben pisati resnice. Posredno je bil na seji obtožen take pomanjkljive morale tudi odgovoren urednik sam. kaj torej? Ali se v našem občinskem časopisu ne bo smolo postavljati kritičnih vprašanj, oziroma dajati predlogov? Ali naj bodo možnosti za objavo kritičnih prispevkov večje v »Delu«, kot pa v našem domačem časopisu, posebno še, če se ukvarja zgolj z. lokalno problematiko? Sicer pa so samoupravni organi (torej tudi SOb) dolžni odgovarjati na vprašanja oziroma na kritično pomisleke občanov, torej tudi komunistov! Saj ne mora vsakdo od nas hoditi po raznih pisarnah in tam zahtevati pojasnil. Mnogi pri nas si iskreno prizadevajo, da bi vse javne zadeve, čeprav jih navsezudnje financiramo vsi občani, ostajale na nekem privatnem nivoju. Za javnost naj bi ostale le končne pohvale. Tako naj le v opis stanja zapišem, da zaradi lakih navad in seveda prav takih interesov v občini še nimamo strokovne analizo raznih arondacij, nikakor se ne dn npr. ugotoviti, kdo je in s čigavim denarjem financiral naša kegljišča itd. Vnaprej izjavljam, da jaz ne bom izkopaval na svetlo teh podatkov, za to ni- Slabo vreme je komaj motilo svečano vzdušje, ko so v sredo 8. marca ob 10. uri predajali otroški vrtec na Viru svojemu namenu. S kratkim uvodnim nagovorom je slovesnost pričel predsednik sklada za otroško varstvo pri SO Domžale Milan Korošec. Naslednje govornica je bila republiška poslanka Marija Ivkovičeva, ki je naglasila pomen otroškega varstva za zaposlimo nialere in starše sploh. Otroški vrtec ne nudi otrokom samo organiziranega varstva ampak jih t url i pripravlja za šolo. V vrtcu se naučijo otroci družabnosti, reda in poslušnosti. Po prevzemu ustanove v upravljanje se je Hajko Rod-melič, direktor Varstvenih ustanov navzočim zahvalil in zatrdil, da se bo kolektiv prizadeval nudili otrokom vse. kar jim jo v danih pogojih mogoče, nato pa povabil navzoče matere in goste na ogled novih prostorov. Otroci so gostom zapeli nekaj pesmic. Batbolj hrabri so tudi deklamirali in poželi pri gostih, med katerimi so bili tudi predsednik Sob Jože Pogačnik, sekretar občinskega komiteja ZK Jože Krevs, direktor Papirnice Ivo Sonc, narodni heroj Prane A vbel j-l.ojko in drugi, prisrčno priznanje. Pogovarjal sem se z otroci in na vprašanje dobil enaki' odgovore, da se počutijo dobro in, da so radi v vrtcu, celo raje kol doma. Bolj kot izjava otrok me je zanimalo, kaj mislijo O vrtcu in otroškem varstvu v Domžalah ljudje, ki to vprušunje urejujejo. Poiskal sem vzgojiteljico tovarišioo Mileno Peterka, ki je dejala: »Prvo otroke smo sprejeli že 9. januarja. Tedaj jih je bilo le pet. Dva meseca kasneje je število varovancev na Viru naraslo na 17. Vrfee pa je zgrajen za 45 otrok. 'Trenutno delamo le v eni izmeni, ki traja od 5,50 do 14,30. Najmlajšega varovanca pripelje očka iz mam niti časa niti sposobnosti. Vem le to, da nisem edini, ki bi me to zanimalo. Javna tajnost je npr. bila v lanskem letu tudi marsikatera prekinitev dela v nekaterih naših predindustrijskih delavnicah, kakor tudi. da se morajo sicer prepotrebno in nujne integracije v naši občini pripravljati praktično ilegalno itd. Vse to so vprašanja, o kate rih bomo morali z vso odgovor, nostjo in moralo še javno govoriti. Aleksander Skok Domžal, star je komaj 19 mesecev. Z drugegu konca, to je iz Radomelj, je doma Irenca. Drugi otroci stanujejo v bližini vrtca. Marši uporabljajo za prevoz, lokalni avlobus. Ugodne zveze omogočajo, du lahko oddajo otroka v vrtce m pridejo še pravočasno na delo. ( e ol rok v v i len zboli, pride v izolirnic.o. kjer mu posvei ,i ino posebno pozornost in nego. Bolnih otrok pa ne •prejemamo v varstvo. Da nT več otrok v rarstvtt, je pO njenem mnenju vzrok v leni. du mislijo sturši, da mora bili vse brezplačno, kar pa je seveda nemogoče. Več otrok In imeli v varstvu, tudi če starši ne bi delali v izmenah, zato bo treba nujno misliti tudi nn podaljšanje delovnega časa v vrtcih. Največji vzrok za sedanji slab odziv £ staršev, da bi dali otroke v var- -stvo pa je mili v leni, da najdejo slarši denar vodno le za hišo la standard, nikdar in nič pa za svoje otroke in njihovo vzgojo. Vzgojiteljica Maruša Kram-pelj je rekla, da sturši sicer vprašajo, kako so se počutili njihovi otroci, da pa so bili še dosti bolj zaskrbljeni, ko so na njihove otroke pazili starejši sorodniki in najeli ljudje. Starše že danes skrbi, kako bo vprašanje urejeno, ko bodo otroci morali v šolo. Šoloobvezni namreč niso v vurstvu. Prepričana je, da bo vrtec čez. leto dni polno zaseden. Takoj pa bi bilo treba uredili finančno vprašanje, tO je plačevanje oskrbnine za nialere z manjšimi dohodki. Predsednik občinske skupščine Jože Poga&nili je izjavil, da je I rajala gradnja vrtca na Viru predolgo. Pomanjkljiva je bila predvsem organizacija* gradnje. Želim, jo nadaljeval, da bi bilo otroških varstvenih ustanov v občini še več. Za uresničitev tega pu potrebujemo razumevanji' kolektivov, od katerih pričakujemo del potrebnih sredstev za financiranje nadaljnje gradnje. Tudi tovariš Milan Korošec je povedal, da pričakuje sklad del sredstev od kolektivov, vendar mora dati o tem svoje mnenje samoupravni organ. V načrtu jo. da so bodo vrtci zgradili še v Mengšu. Domžalah, na Hojah, v Preserjah ter še on vrtec; ki bi bil primeren /;1 varstvo ollok iz naselij Vir in Dob. Jožo Zovnik direktor Stanovati iskega podjetja pa jo poudaril da je treba otroško varstvene ustanove graditi vzpo-redno z gradnjo strnjenih delavskih naselij. Na koncu lahko zapišemo še, da je nadaljevanje ustanavljanja otroških varstvenih ustanov odvisno od sredstev, ki pa so se že v letošnjem letu zmanjšala od planiranih k(X). N din na 4 otroškem varstvu še ni izšla iz kahinetskih okvirov na (oren med občane, ki poleg delovnih organizacij lahko edini največ pripomorejo k polni vlogi samega dejstva. Na občinskem sindikalnem svetu v Domžalah je bil pred dnevi sestanek predstavnikov sindikata, SZDL, Društva prijateljev mladine, Krajevne skupnosti Vir, predstavnikov delovnih organizacij in samega Zavoda za otroško varstvo, kjer so bili za konkretno akcijo ob otroškem vrtcu na Viru sprejeti naslednji sklepi: 1. organizirati je treba množični sestanek staršev s področja Vira in Količevega z. namenom, da se informira vse interesente, tj. starše o koristnosti te oblike vzgoje otrok in da se odločijo oddati otroke — predvsem predšolske — v otroški vrtec. Akcija o tem nn leremi že leče in je odziv ugoden; 2. v okoliških delovnih organizacijah je treba samoupravne organe seznaniti z. načinom financiranja in pomoči samih delovnih organizacij tistim staršem, ki imajo otroke v varstvu v otroškem vrtcu na Viru s lem, dn bi se delovne organizacije odločile za delni prispevek zn premagovanje začetnih ležav. To bi za same delovne organizacije ne predstavljalo nobene posebne obremenitve, otrokom staršev pa bi bilo zelo poni agnno. V načelu je že precej kolektivov dalo ustrezno soglasje, da bodo v tem smislu odprli razpravo in podprli to akcijo. Da je (a konkretna pot k dosegi skupnega cilja, dokazujejo že dosedanji rezultati, s tem pa je tudi v polni meri uveljavljen naš širši princip o razvoju otroškega varstva. Mrak Oftisftali so nas Otroško varstvo v Mengšu V Mengšu obstaja otroško-varstvena ustanova, ki ima za svoje tlelo skrajno neprimerne prostore. Zato je svet krajevne skupnosti že lansko leto imenoval gradbeni odbor z. namenom, da pripravi vse potrčimo za gradnjo nove ol roško-varslveiie ustanove. Ta odbor je imel tri seje, nu katerih je obravnaval osnutke načrtov, zbiranje sredstev m doloCitov lokacije. Na.j-preje je bila določena lokacija i li sicer na začetku Zad ru žn iške Ceste, kjer je planirana že v urbanističnem programu, hkrati Pa se pokriva tudi z lokacijo, ki zahteva smer. po kalen gre večina staršev v službo in iz službe. Večji problem so načrti, ker so vsi projektanti zelo dragi. (Načrt stane od 4 do 10 milijonov starih dinarjev.) Še najcenejšo ponudbo za načrt je dal Kmetijski industrijski kombinat Pomurka, hkrati pa je ti naCrt tudi najbolj funkcionalen. Na zadnji seji gradbenega odbora smo se zato odločili, da naročimo ta načrt, ki bo popravljen s.mio v toliko, da bo prvo nadstropje zidano in ne montažno, kot je predvideno v osnutku. /a zidano in ne montažno izvedbo gradnje ot roško-va rstvene ustanove imamo nekaj razlogov. Cena montažne izvedbe ni bistveno nižja od zidane oziroma je ista, samo brc/, opreme (predelne omare). Zidana izvedba ima neprimerno boljšo zvočno in toplotno izolacijo, kar DO za otroke in starše velikega pO- .....na. Rok dograditve govori v prid montažni izvedbi, kar pa nima praktične vrednosti, ker sklad za razvoj otroškega varstva še nima zbranih sredstev, zalo se akcija zbiranja sredstev lahko tudi nekoliko za-vločo brez. škode za čas dograditve in plačila gradnje. V naslednji številki bomo bralec obvestili o nadaljevanju priprav /a gradnjo in objavili skice objekta zaradi boljše predstave O lokaciji in izgledu tega, za Mengeš prepotrebnega objekt«. A. Drmal Mladinci in pionirji osnov ne šole iz. Mengša so oskrbovanke Doma počitka v Mengšu spel obiskali zu Dan žena. osmi marec. Nastopili so s pestrim glasbenim in pevskim sporedom, govorom in recitacijumi. za zaključek pa so nas obdarili s •pomladanskimi rožami in po- marančami. Iskreno se jim zahvaljujemo, vesele pa bomo, češe nus bodo še večkrat spomnili in nas obiskali. Zahvaljujemo se tudi upravnim organom Doma, ravnatelju Francu Sinku za pogostitev in čestitke za 8. m.i rec, Anica Pavlic Zbor občanov v Mengšu Na zboru občanov v Mengšu, ki je bil <). marca 1967 smo obravnavali poročilo o izvršenih sklepih prejšnjega zbora, osnutek odloka o prispevkih in davkih in proračun občinske skupščine. Sklepe zadnjega zbora volivcev smo obravnavali ločeno po področjih dejavnosti zato. da so posamezniki lahko sproti dali svoja mnenja o vsakem sklepu. Prisotni so se v razpravi dalj časa zadržali pri urejanju cest, kjer so zahtevali podrobna pojasnila o tem, kdo, kdaj in kuko posipa posamezno cesto. Tajnik krajevne skupnosti je širše obrazložil stališče sveta krajevne skupnosti in povedal, du so le. lošnjo spomlad bile najprej nasute tisle ceste, ki so najbolj obremenjene in zalo tudi v najslabšem slanju. V razpravi je bilo slišali mnenje, da nove investicije niso najbolje razdeljene med posamezne kraje v občini. Tako so v Domžalah bili v enem letu dani v uporabo kar trije novi objekti (pošta, zdravstveni dom, kegljišče). Predstavnik skupščine je sporočil navzočim, da pripravljajo pregled prispevkov posameznih krajev v občinski proračun in sklade in pregled stroškov, ki bremene posamezni kraj. Ko bo ta pregled končan, bodo odpadle kritike nn račun tega. da se v Domžalah gradi na račun ostalih krajev. Posebnu točka v razpravi je bil problem kegljišča, njegovega financiranja, upravičenost gradnje itd. Soglasno je bil sprejet sklep, da skupščina ne sine prevzeti plačilu dolga za kegljišče. Predsednik mestnega odbora SZDL je predlagal, da se v proračunu znižajo sredstva za dejavnost družbenih organizacij, ker bo v lelošnjem letu manj uslužbencev kot v lanskem. Po razpravi je bil predlog proračuna sprejet z dopolnitvami, ki so jih predlagali posamezniki. V razpravo je posegla tudi poslanka republiškega zbora tov. lvkovičeva, ki je na kratko poročala o svojem delu v zboru in podala svoje mnenje k predlogom v predhodni razpravi. Prisotni so ocenili kot nepravilno to, da se je odselil zobozdravnik za otroke. Zbor občanov je soglasno sprejel sklep, da se mora to vprašanje takoj uredili. Poleg lega je bilo tudi ugotovljeno, da samoprispevka ne plačujejo vsi občani, čeprav bi ga morali. Poseben problem je prostor zn družbene organizacije in odtegovali je samoprispevka za upokojence. Prisotni so bili mnenja, da se plačevanja samoprispevka upokojence oprosti, problem prostorov po naj reši svet krajevne slfup-nosli. A. D. 'Tudi Mengeš dobiva zadnja lola novo podobo. Gradnja novega trgovsko stanovanjskega bloku, številnih stanovanjskih blokov in pa množica modernih individualnih hiš in hišic je povzročila da se center celotnega Življenja počasi premika proti temu novemu naselju. K lemu so nt%inlo pripomogli tudi sodobno urejeni in dobro založeni trgovski lokali. Na tem področju pričakujemo tudi v naslednjem obdobju živo gradbeno dejavnost vglavnem privatnega, pa tudi družbenega sektorja. Priznavalnine in druge oblike pomoči borcem NOV Občinska sku|,š;inu vsako leto izloč, del svojih sredstev v sklad za. borce NOV. Tu sredstva potem upravni odbor sklada deli za različne oblike pomoči borcem NOV in njihovih svojcev. V letu 1966 so bila sredstva sklada za borce v višini 5(> milijonov starih dinarjev porabljena takole: 1. stalne priznavalnine . . . 19,921.000 2. priznavalnine za šolanje . . 2,554.000 5. enkratne priznavalnine . . 1,562.000 4. sredstva za zdravljenje borcev.........2,145.000 5. pogrebni stroški..... 24 ».000 6. zimska pomoč borcem . . . 2,447.000 7. anuitete za počitniški dom Banjole....... 375.000 8. plačilo komunalnega prispevka za štiri borce......1,620.00« 9. plačilo anuitet za stanovanja borcem .... 2,532.000 Vsuko leto mora biti opravljena revizija priznavalnin. V letu 1966 je bilo v revizijskem postopku ukinjenih 42 priznavalnin, 28 priznavalnin je bilo znižanih, 27 upravičencev pa je na novo pridobilo pravico do redne priznavalnine iu 7 upravičencev do priznavalnine za šolanje. Po stanju I. marca letos prejemajo redno priznavalnino naslednji občani: 1. Anton Bi/olj. Blagovica 24 2. Ana Ocrnivec. Topole 27 . < 3. Anton Dolgan. Domžale. Kettejeva 9 . . , 4. Pavle Volčini. Krtina 13 . 5. Franc Perne. Trzin 28 . . , 6. Jožefa štrukelj. Dob 27 . • , ?. Dimitrij Skok. Domžale, A. Skoka 20 . . 8. Miha Orešek. Goričica (0. Ihan .... 9. Franc Marolt. Dobrava 5 . 10. Marija l.emnt. Mengeš. 'Trdinov trg 7 . . 11. Frane Koknlj. Področje 36 . 12. Marija Nudoinal. Korpe 5. p. Blagovica . , 13. Frančišku kralj. Sr. Jarše . 14. Jože Klopčrč. Krašnja 17. p. Krašnja . . 15. Gregor Rifel. Nožice 33 . . 16. Vera Ravnikar. Domžale. Kuinniška bi. B . 17. Leopold Lipovšek. Podgoriea-Moravče .... 18. Ada Habat. Trzin 138 . . . 19. Katarina Kordin. Preserie-Lukovioa .... 20. Franc Pesnik. /elodnik 8. p. Dob .... 21. Janez Svetlin. šludljunsku 28. Domžale . 22. Dominik Brv ar. Prctorž 6. Moravče .... 25. Ivana Dežuian. Gaberje 2. Blagovica . . • 24. Milan Matičič. Domžale. Ljubljanska 13 . 25. Mihaela Jančigaj. Moravče, p. Moravče ... 26. Viktor Matjan Pod mil j 12. n. Blagovica . . 27. Magdalena Močnik. Bukovica 28. Marija Močil nikar Zg. Prekar 10. p. Moravče . 29. Štefani ia škrajner. Domžale. Kamniška 2. . . 30. lože Burja. Brezovica 4. p. Lukovica . . 51. Franc Hribar. Vir, Cojzova II, p. Dob . . 146 140 152 100 100 144 175 100 150 100 lil) 100 95 100 105 240 110 100 80 115 100 130 135 162 200 132 100 240 80 100 100 52. 'Terezija Jurjevec, Vrhpolje 27, p. Moravče 55. Janez Korošce. Krašnja 45, p. Krašnja . 54. Ivanu Kosmatin, Trnovčo 11, p. Lukovica 55. Mihu Rlhtnr, Dob 7 . 56. Matija Ccrur, I )ole 8. p. Moravče . . 5". Ciril Vehovec. l.imliaisku goru 5. p. Moravče 58. Franc Štrukelj, Dob 86 59. Anton Šimenc. Pristava 7, p. Mengeš . 40. Magda Smolnikar. Domžale, Kettejeva 8 . 41. Karol Burja. Obrše 2. p. Lukovica . 42. Štefun Tič, Ples 9. p. Moravče . . 45. Jeraj Slavka, Vir, Bukovčeva 26, p. Dob 44. Jožefa Lipovšek. Gaberje 4, p. Blagovica . 45. Frančiška Podmiljšak, Krašnja 47...... 46. Tomaž Kocjančič. Sp. Dobrava, p. Moravče 47. Miloš Kurent, Dob 54. p. Dob 48. Ivan Štrukelj, Dob 97 . 49. Frančiška Podbevšek, Moravče 45..... 50. Božalija Kržan, Žeje 5, o. Dob .... 51. Slavko Korošec, Sp. Loke 17, p. Krašnja . 52. Franc Klemene. Vir, Cojzova 4, p. Dob . 53. Vincenc Ribič, Dešcn 54, n. Moravče . . 54. Ann Cebulj, 'Trzin 54, p. Mengeš . . 55. Valentin Jeretinu, Dolenje 5. p. Radomlje . 56. Angelca S usu. Vranke 4. p. Blagovica . 57. Janez Zaje, Preserje 11, p. Radomlje 58. Franc Čolnar. Lukovicu 55, o. Lukovica 59. Jernej Poljansek in Rozalija, Lukovica . . 60. Marija Jemei . Trzin 159, p. Mengeš . . 61. Marija Bizilj, Zg. Dobrava 1, p. Moravče 62. Ivana Bevk, Količevo, p. Dob .... 65. Ivo Lipar, Mengeš, Liparjeva 5, p. Mengeš 64. Vinko Majcen, Mengeš, Prešernova . . 65. Rnstko Pirš. Radomlje 9 . 66. Natalija Skok. Domžale, 'Trdinova 4 . . 67. Alojz Šketelj, Domžale, Kamniška, blok 68. Franc Slapar, Zlato polje 9, p. Lukovica 69. Elizabeta Karnar. Pomilj 5. p. Blagovica . 70. Jakob Kavčič. Rova 2. p. Radomlje . . 71. Neža Slapar. Mengeš. Kidričeva 7 . . 72. Martin Lončar in Marija, Zg. Prapreče, p. Lukovica 75. Nada Makovec. Kranjebrdo 1, p. Krašnja 74. Janez Trdin. Zg. Loke 12. p. Blagovica 75. Frančiška Kokalj. Sp. Prekar 6, p. Moravče 100 175 40 50 60 150 100 172 102 205 155 152 100 100 150 103 144 100 80 100 100 100 80 80 60 136 100 100 150 150 100 180 KM) 150 100 100 240 120 100 60 150 100 110 100 76. Ivan Vahtar, Domžale, Vodnikovu 12 . 77. Ana Stražar, Kokošuje K), p. Dob . . 78. Jože Resnik, Jelša 7, p. Blagovica . . 79. Antonija Kosirnik, Vir, Šaranovičevu, p. Dob 80. Jakob Rožič, Trojica 7, p. Dob . . . 81. Cecilija Burlič, Koreno 15, p. Blagovica . 82. Frančiška Vidic, Katari ju II, p. Moravče . 83. Mariju Pustotnik, Zg. Loke 7, p. Blugovica . 84. Franc Sušnik, Kranjebrdo 5, p. Krašnja 85. Lado Svetlin, Šenlpuvol 9, p. Domžale . 86. Marija Horvat, Vir, Litijska 2, p. Dob . 87. Kuiurinu I lomni, Dob 37 88. Peter Liankar, Krašnja 49, p. Krušnja . 89. Mihueiu /uuilur, Trzin 136, p. Mengeš . . 90. Marija Modic, Rudio c. 6, p. Domžale . 91. Jože Ocepek, Velika vus 5, p. Moravče 92. Franc Beljcan, Mengeš, Roprelova 3 . . 93. Frančišku Cvetko, Ihun 52, p. Domžale . . 94. Mariju Kiu'.ovec, Jelšu 8, p. Blugovica . . 95. Marjeta Gostit, Prevoje 35, p. Lukovicu . 96. Anu l'ešelj, Domžale, ljubljanska c. 58 97. Marija Podnevšek, Poljane 3, p. Blugovica . 98. Marija Zorinan, Vir, Gubčevu 10, p. Dob . 99. Ana Novak, Vir, Valvazorjeva c. 4, p. Dob 100. Brigita Lruiiknr, Luuburska goru 10, p. Moravče . . 101. Pavel Kosmač, Drli ju 58, p. Moravče . . 102. Ivanu Kovač, Vir, Bukovčeva 47, p. Dob 105. Ivan Grilj, Kalanju 6, p. Moruvče . 104. Mihaela (erar. Zalog 15, p. Dob .... 105. Angela Perne, Radomlje 94, p. Radomlje 106. Anton t rhnuiju. Vrbu II, p. Lukovica . . 107. Andrej Stražur, Čaplje 6, p. Lukovica . 108. Lucija Prvinšek, Gorenje 4, p. Blagovica . 109. Frančiška Cerar. Goričica 9. p. Moravče . 110. Marija Znvbi. Lipu 6, p. Blugovica . . 111. Alojz Biščak, Mengeš. I i lica talcev 10 . 112. Frančiška Resnik, Zlateuek 9, p. Blagovica . 113. Franc Pnštebar mL, Krtina 27, p. Dob . . . 114. Vinko Dolinšek. pnpeljne 9, p. Lukovica . 115. Marija Klopčič, Studa 9, p. Domžale . . 116. Jera Zupančič. Dešenj 20, p. Moravče . . 117. Ušlar F.gidijn, Dešenj 12, p. Moravče . 118. Ana Korošec. Vir, Bukovčeva 22, p. Dob 119. Rozalija Hrovat, Veliki J <■ I ii i k 3, p. Blagovica . . 120. Judež Pavle, Ples 4, p. Moravče..... 100 121. Anton Godec, Brdo 20 pri Ihanu..... 100 122. Marija Zupančič, Delen 20, p. Moravče .... 50 125. Helena Per. Korenu 7, p. Krašnja .... 100 124. Anton Štrukelj, Mengeš. Partizanska 2 . . . 120 125. Anica Voždunec, Zg. Loke- 7, p. Blagovica ... 80 126. Prane Čebula. Dešenj 2, p. Moravče .... 120 127. Marija Korošec. Sp. Loke 17, p. Moravče . . . 150 128. Angela Ciril j Vrh 4, p. Krašnja .... 100 129. Valentin Cretnik, Trnjava 2. p. Lukovica . . . 140 150. Prane Sivec, Mengeš. Prešernova c. 27 . . 240 151. Krnest Burgnr, Kranjebrdo 19, p. Krašnja . . 120 152. Marija Kopač, čvšnjice 27. p. Moravče . . . 150 155. Janez Jošar Hribi 6, p. Trojane..... 170 154. Iva Leskoiek, Domžale. Kamniška 14 . . . 105 135. Marija Glušič in Ivan, Trnjava 2, p. Lukovica . . . 120 136. Vera in Ana Cerar, Dob 115 120 137. Martin Uštar, Velika vas 2«, p. Moravče . . 101) 138. Marija Kodermnn, Trojica 11. p. Dob..... 100 139. Janez Slrehnr. Gora pri Pečali 8, p. Moravče 100 140. Janez, liranknr. Jelša 5, p. Blagovica .... 80 Skupaj mesečno N din . . . 15.879 PRIZNAVALNINE ZA ŠOLANJE PA PREJEMAJO: 1. Marijan Bukovec. Homec 70. p. Radomlje ... 200 2. Anton Leve, Vir, Metelkova 7 200 3. Hedvika Opeka, Domžale. Cesla talcev 1 . . . 150 4. Jernej Vrenjnk, Količcvo 86 . 150 5. Zdenka Svelic. Dijaški dom, Kamnik .... 200 6. Zoran Brvnr, Trojane 7 . . . 150 7. Marija Kač, Preserje 51, p. Radomlje . . 150 8. Magda Berk, Radomlje 39, p. Radomlje . . 200 9. Uršula Jurjevec, Kiiharjcva 1, Domžale . . . 150 10. Jože Kokulj. Šlancelaze 46. p. Moravče . . 150 11. Jelka Cej, Preserje 85, p. Radomlje . . 10« 12. Milornd Popovič. Zaboršl. p. Domžale .... 80 13. Janez Klopčič, Domžale. Ljubljanska 85 . . 120 14. Teodora Korošec, Krašnja 45 200 15. Vinko Blaj, Področje 2, p. Dob..... 150 16. Marija Šorn, Študljanska 10, Domžale . . 140 17. Peslotnik Franc, Jelša 2, p. Blagovica .... 100 18. Franc Ravnikar, ml., Domžale, Kamniška c, Blok B 150 19. Breda Rak. Ihan 3, p. Domžale..... 140 20. Ciril Tavčar. Loko 53, p. Mengeš..... 140 21. Mihaela Barlič. Kranjebrdo 2. p. Krašnja . . 100 22. Viktorija Košir, Vir, Šaranovičeva 24 ... . 200 23. Rado Lebar. Moravče .... 100 24. Antonija Kralj, Dragoinelj 8. p. Domžale . . 120 Skupaj mesečno N din . . . 3540 Nekateri problemi krajevnih skupnosti kljub težavam prizadevajo doseči hitrejši razvoj svoje kru-jevne skupnosti. Nadaljnjega razvoju krajevnih skupnosti prav tako ne zavira birokratska miselnost, ampak pogoji gospodarjenj« in dosežena stopnja družbene zavesti pri občanih, zlasti pa pri delu članstva svetov krajevnih skupnosti. To trditev pa bi lahko podprla le sociološka analiza. Trditev, dn je somoprispevek odrešilna oblika pri razvoju krajevnih skupnosti tudi ne drži, ker bi se potem mengeška krajevna skupnost lahko razvijala brez vseh ovir. snj ima uveden snniopripevek že eno leto. Prav loko je bil samoprispevek že uveden v Domžalah zn Ceste, Pri razvoju krajevnih skupnosti je prisotnih toliko težav in problemov, da je problematična trditev o enem samem krivcu zn zaostajanje v razvoju teh oblik samoupravnih odnosov. Nadaljnja razprava v tem okviru in na posvetih pri predsedniku občine jju bo verjetno dala celovitejšo podobo o tem. kaj vse bo potrebno storiti za odpravo težav, ki se sedaj kažejo pri delu krajevnih skupnosti pri nas. A. Di-mul Delo krajevne skupnosti Mengeš V prejšnji številki Občinskega poročevalci je uredništvo pozvalo člane svetov krajevnih skupnosti in občane na javno razpravo o nekaterih problemih, ki na sedanji stopnji zavirajo razvoj krajevnih skupnosti. Zato se oglašam z. nekaterimi svojimi pogledi in stališči k članku iz, prejšnje številke in na nekatere probleme, ki so aktualni v delu mengeške krajevne skupnosti. Delo sveta krajevne skupnosti je v občini Domžale po mojem mnenju omejeno iz objektivnih razlogov samo na nekatera področja, in to na: — komunalno dejavnost — sodelovanje z odborniki ' občinske skupščine — reševanje socialnih problemov. Posipanje cest je še vedno ena glavnih tem krajevnih skupnosti. Cestno podjetje, ki skrbi za ceste bivšega tretjega reda, ima za svoje normalno in redno delo občutno premalo sredstev. Zato gre pri urejanju lega problema predvsem za to. da z razpoložljivimi sredstvi čimbolj,, vzdržujemo nnše ceste. Sodelovanje z odborniki je v krajevni skupnosti urejeno SSJno tam, kjer se odborniki udeležujejo sej svetov krajevnih skupnosti. Se nabolje je sodelovanje krajevnih skupnosti s skupščino, urejeno preko sodelovanja komisij za socialne podpore. le komisije redno dostavljajo ■▼Oje mnenje ustrezni komisiji l»n skupščini, ki nato podpore odobrava. Določbe statutov krajevnih skupnosti o zdravstveni, kulturni in športni dejavnosti so uresničljive še vedno samo preko specializiranih organizacij in politično izvršilnih organov pri sk upščini. Samoprispevek kot oblika financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti ima glede učinkovitosti omejene možnosti, če ni uveden istočasno in z. istim namenom za vso občino. V nasprotnem primeru so težave z doslednim pobiranjem samoprispevka. Prispevki delovnih organ iz.a-cij so trenutno še preveč fraza političnih delavcev, saj nam je znano, dn je prav sedaj v proizvodnji izredno ostra bitka na eni strani za obstoj in na drugi za modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. To so samo neknlere misli o trenutnem stanju, ki pa zahtevajo poglobljene strokovne in politične analize, na osnovi katerih bi potem lahXo dali kompletno oceno dela in stanja v krajevnih skupnostih. Za konec pa nekaj misli k članku v prejšnji številki. V tem članku so navedene nekatere misli in ideje, ki po mojem mnenju ne prispevujo k boljšemu delu, ampak ustvurajo kvečjemu malodiišje med družbenimi delavci v krujevnih skupnostih. Nase k rajevne skupnosti ne zaostajajo v razvoju, kot to trdi pisec članka, ampak se razvijajo v pogojih, ki jih imajo na razpolago znotraj domžalske občine. Trditev 0 BB-ostajanju po mojem slabo vpliva na tiste člane svetov, ki si Februarja letos je svet krajevne skupnosti stalno zaposlil uslužbenca, ki bo organiziral delo po smernicah sveta in zbora občanov. V tem mesecu so bila v krajevni skupnosti opravljena naslednja dela: — posip Lipnrjeve. Tomšičeve, Cankarjeve. Proletn rske. Ceste OF, Zavrti, Kersnikove. Zoran ine ceste in Veselovegn nabrežja. Za ta dela je bilo porabljenih 500.000 S din. Upoštevali smo ceno in kvaliteto materiala, skušali smo skupno s Cestnim podjetjem poiskati najcenejšo varianto. Istočasno smo organizirali prevoz mute-riala s prevoznikom, ki je dal najcenejšo ponudbo. Cestno podjetje, ki ima premalo sredstev zn tekoče in redno vzdrževanje vseh cest. je pri teh delili sodelovalo z delom delovne sile in valjarjem, ki je utrdil novo nasute ceste. — Z vodno skupnostjo jo bila podpisana pogodba za sofinan- ciranje gradnje vodovodu v Trzinu. — Sklad za uporabo mestnih zemljišč obruvnuvu pogodbo P Komunalnim gospodurstvom zu nadaljevanje gradnje kanalizacije. — Urejuje se zemljiškoknjižni prepis zemljo, kjer bo razširjena Zadružniška cesta povezana z Znvrfmi. — Na Krajevni skupnosti smo uredili administracijo in evidenco, ki je potrebna za nemoteno delo svetu krajevne skupnosti in njegovih komisij. — Med tem časom je imela sejo komisija zn socialne podpore in vozne olajšave, ki je dala svoje mnenje ustrezni komisiji pri skupščini občine Domžale. V naslednji številki bomo brale,, obvestili o delu komisije za turizem in o pripravah za občni zbor Turističnega društva. A. Drnial Tršim je dobil zdravo vodo IIIIIIIIUIIIIIIIIUIIMi^^ Domžalsko društvo upokojencev, ki je 18. t. m. proslavilo dvajsetletnico obstoja, spada gotovo med najaktivnejša društva te velike organizacije. Poleg stalne skrbi za svoje člane, organiziranja izletov in nuđenja materijalne pomoči potrebnim deluje v okviru društva tudi številni pevski zbor, v katerega se v vedno večjem številu vključujejo tudi neupokojenci. Drugo nedeljo v marcu je imel zbor uspel koncert v Moravčah, na rednih vajah pa se pripravlja za sodelovanje na proslavah 15. obletnice obstoja DPD Svobod v občini. Ob tej priliki bodo nastopili s samostojnim koncertom. Za vsestransko aktivnost damo društvu lahko vse priznanje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Dolgoletna želja Trzincev. da bi dobili zdravo pitno vodo, se je v preteklem letu uresničila. Sicer ni še v celoti, vendar več kot polovica vasi jo ima. Pot do nje pa je bila dolga, marsikateri korak je bilo treba napraviti in mnogo ur presedeli na sestankih, kjer se je razgovor vrtel samo okrog tega problema. Tudi mnogo obljub je bilo treba spraviti v žep. preden so bili v Trzinu položeni prvi metri cevi. Sprva so nekateri skeptično gledali na te pobude in mnogo konservatizma je bilo treba premagati pri nekaterih, da so bili načrti uresničeni. Danes pa i'e želja slehernega v vasi. da >i poslednja hiša bila preskrbljena z zdravo vodo. Ko se i<-sredi lanskega leta nekaj .zataknilo« ob gradnji, je večina z negodovanjem vzela na znanje prekinitev del. Končno sta le Vodovodno podjetje in krajevna skupnost v Mengšu našli sredstva za nadaljevanje. Vodovodno podjetje je prispevalo 10 milijonov, krajevna skupnost Ea tudi prav toliko. Sprejet je il tudi samoprispevek, tako da denar ni bil več problem. Prispevek po 10.000 S din od gospodinjstva je večinoma že poravnan in se ga je nabralo 400.000 S din. Precej negodovanja s strani občanov pa je zato, ker po približni oceni ena tretjina vaščanov samoprispevka ne prispeva. Tega namreč v celoti pobirajo le podjetju, ki so v naši občini, podjetja izven občine Domžale pa ga le delno odtegujejo. Tu bi bilo treba V petek 10. februarja so se v sejni dvorani občine Domžale sestali člani občinskega odbora ZZB Domžale, da bi pregledali in ocenili svoje delo v lanskem letu in si določili naloge, katere morajo rešiti letos. Po uvodnem govoru predsednika Alfonza Avblja. ki je poudaril, da bi morale program dela pripraviti najprej komisije in bi šele potem v okviru finančnih možnosti naredili plan dela za letošnje leto. je podal poročilo o delu odbora sekretar ZZB tov. Štrukelj. Poudaril je, da je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev precej težav z izpolnjevanjem plana dela tako odbora kot posameznih komisij. Zato so se postavili na stališče, da rešijo prvenstveno najbolj pereče probleme. Nato je navedel nekaj podatkov o delu odbora. V letu 1966 je bilo izplačanih v obliki stalne priznavalnine skoraj 20 milijonov S din. nadaljnjih 10 milijonov pa so porabili za reševanje drugih problemov članov, tako za zdrav- doseči več medobčinskega sodelovanja. Sicer pa tudi samo pobiranja samoprispevka ne bo zudostovalo za dokončno dograditev vodovoda, ker bi ga na ta način morali graditi še leta in leta. Treba bo poiskati še druge vire. Morda bi krajevna skupnost ali skupščina občine Domžale lahko najela posojilo za hitrejšo dograditev. Vodovodno podjetje ima zaenkrat na razpolago cevi v dolžini 1 km. kar bi zadostovalo za položitev ob stari cesti do mostu, do Zareberja pa do Matevža. Ostalo bi še kakih 2,5 km tj. ob glavni cesti, do Mlake, do Pod hriba in Za krajem do lomšljn. Nujno bo trebu zugo-toviti denar za cevi še za ta del, kajti v lanskem letu so bili štirje primeri paratifusa. Ko je že polovica vasi preskrbljena z vodo, ne smemo ostati sredi poti. I rzinci smo uverjeni. da nam bodo merodajni šli še naprej na roko. ker srno od vsega po-eelka sodelovali pri položitvi temeljev tega projekta od Cer-kelj do Trzina. Pri sestavi novega proračuna bi bilo treba to upoštevati in opustiti gradnjo kakega manj važnega objekta, ki lahko še kako leto počaka. Prav pereča pa je napeljava vodovoda v šoli. Zaenkrat je vgrajena samo iztočna cev v veži. Vsa dela so ocenjena na 700.000 din in bo ob sedanjih pogojih kar težko zagotoviti ta sredstva. Nemogoče i a si je zamisliti, da bi ostala šola brez potrebne napeljave. ljenje, enkratne priznavalnine, zimsko pomoč itd. Se vedno je v domžalski občini, kot tudi v večini drugih, najbolj pereče stanovanjsko vprašanje borcev. Zato je občinski odbor v lanskem letu poslal prošnje za dodelitev sredstev na občinsko skupščino. Kreditno banko, Zavod za socialno zavarovanje in gospodarske organizacije. Prošnji so se odzvale delovne organizacije (OSAMA. TOKO INDUPLATI, PAPIRNICA in nekatere druge, ki so prispevale precejšnja sredstva, predvsem za lokacije in posojila. Kreditna banka je prispevala 14 milijonov kot posojilo za individualno gradnjo. V letu 1966 je brezplačno letovalo v Banjolnh, na Jelovici in v Strunjanu 150 članov ZZB, 76 pa jih je letovalo v teh krajih na lastne stroške. V letošnjem letu so za letovanja predvidena nekoliko manjša sredstva, zato je tov. Štrukelj apeliral na vse tiste, ki imajo kot vojaški vojni invalidi pravico do brezplačnega tritedenskega okrevanja, uaj izkoristijo predvsem to možnost, da bi imeli lahko drugi člani v večjem številu možnost brezplačnega bivanja v domovih ZV.B Poseben problem predstavlja tudi izredno nizek cenzus za pridobitev pravice do invalidskega dodatka, 'lako prejema od 424 upravičencev invalidski dodatek le 135. »Poleg tega pa znesek 1200 S din res ne predstavlja nobene pomoči It je poudaril tov. Štrukelj. Komisija za zgodovino NOB je končala z delom na kroniki bivšega rajona Mengeš in sedaj dela na kroniki Moravč. Obenem zbira gradivo za druge kraje. Aktivno pa je bilo tudi delo z mladino, delo komisije za spomeniško dejavnost, delo sekcije vojaških vojnih ujetnikov, sekcije internirancev in zapornikov in komisije za civilne pogrebe. V razpravi, ki se je razvila po poročilu sekretarja je bilo precej govora o odpravi profesionalnega sekretarja ZZB Domžale. Prevladalo je mnenje, naj se to mesto ukine in se nastavi le honorarec, ker bo s tem prihranjenih precej sredstev. Ki bi iih potem lahko namenili za delo raznih komisij. Obenem so člani odbora skle- Na zadnjem rednem občnem zboru SZDL Homec, katerega se je od 356 vpisanih članov udeležilo žal le 14, so bili obravnavani prav vsi nerešeni problemi, tako gospodarski, družbeni in politični, ki nemalo razburjajo tukajšnje prebivalce. Kljub velikemu prizadevanju in požrtvovalnosti dosedanjega dolgoletnega občinskega odbornika Franca Mavserja se na Homcu ne da in ne da rešiti mnogo najnujnejših problemov vseh vrst. Teh pa je veliko, da Homčani ne vedo, kateremu od teh bi dali prednost. V ospredju je zdaj gradnja novega pokopališča, ki je že do sedaj zahteval velika nili du bodo v popoldanskih urah uvedli brezplačno dežurno službo. Menili so tudi, da bi bilo prav. če bi se ustanovil skupen administrativni apurut za vse družbene organizacije, saj pri nobeni ni toliko pisarniškega dela, du bi morale imeti vsaka svojega administratorja. Člani odbora so sprejeli tudi Eredlog, da zimske pomoči ne i več pošiljali po pošti, ampak bi jo upravičencem odnesel član odbora, kar bi vsekakor pozitivno vplivalo na članstvo, člani odbora pa bi se neposredno seznanili z razmerami na terenu. Navzoči so tudi ugotovili nujnost, da se povečajo sredstva krajevnih organizacij, saj nastajajo vedno večji stroški, posebno zaradi visoke najemnine za dvorane ipd. Bili so tudi mnenja, da se je treba tesneje povezati s krajevnimi skupnostmi, ki imajo v upravi prostore, katere uporablja ZZB. Na koncu so sklenili, da morajo komisije izdelati programe svojega dela za tekoče leto, na podlagi teh programov pa bodo, seveda v okviru možnosti, izdelali program dela odbora. Marko Pirjevec finančna sredstva. Po mnenju tov. Mavsarja bo gradnja pokopališča končana do 1. maja lotos. Drugi pereč problem je stavba starega zadružnega doma, ki je bil zgrajen takoj po svobodi z veTTko požrtvovalnostjo vaščanov. Dom stoji še danes v surovem stanju in je le delno izkoriščen. Množične organizacije v vaseh pa nimajo kje zborovati. Včasih so za to uporabljali šolske prostore. Danes pa ti šolski prostori niso več primerni za taka zborovanja, ker rabijo v druge namene. Zadružni dom pa je danes skladišče embaluže podjetja Slovenija-vino, del stavbe pa služi za trgovski lo- Glavni problem — stanovanja Dopis s Homca kal, ki ga je pred kratkim preuredilo trgovsko podjetje »Napredek« iz Domžal. To je vse lepo in v redu! Ampak te prostore je s prostovoljnim delom p rej uredila zase tukajšnja mladinska organizacija. Z vselitvijo trgovine v te prostore je mladina spet na eesti. Nad trgovino pa samevata dve prostorni sobi, ki bi bili kot nalašč za mladino in druge množične organizacije. Dohoda do teh sob pa ni. Mar naj se mladinci zopef lotijo dela? Pravijo, da bodo tudi to uredili, če bi jih podprle druge organizacije in občinski komite ZMS v Domžalah. Tretji, nič manj pereč problem so ceste skozi naše vasi. Cesta, ki polje skozi vas Homec in tista od križišča na Homcu pa do železniške postaje jo polna velikih kotanj in nevarna za vsa vozila. Na cesti s Homca proti Nožicam pa lože na sredi cesto kupi gramoza, ki ga pa nihče noče razsuti. Ljudje vozijo preko teh kupov in okoli "jih po bližnjem travniku. Traktorji s težkimi prikolicami Agrokombinata vsak dan še poglabljajo luknje na teh cestah. Pa ga ni, ki bi na te ceste pripeljal tako potreben gramoz. Četrti problem je most pri Rakcovem mlinu na Homcu, ki čaka na dovolj obtežen traktor ali kamion, da ga bo dokončno zrušil v Mlinščico. Avtobus podjetja Ljubijana-transpori se ne upa več voziti preko njega. Ce bi se to upal. bi imeli llomčnni kar redno avtobusno zvezo z Domažlnmi. Tako pa smo le privesek te proge. 'ljub vsem navedenim težavam pa lloničani nimajo namena vreči puške v koruzo. Pravijo, da bodo z dejanji dokazali, da Homec še no izumira, kakor nekateri trdijo. Na občnem zboru so izvolili dosedanjega občinskega odbornika Franca Mavserja, za bodočega občinskega odbornika pa evidentirali kar dva prav tako sposobna tovariša Gregorja Hepanška in Zlntkn Hepnikn. V njih vidijo jlomčani garancijo za hitrejše in uspešnejše reševanje vseh navedenih problemov. Nace Vodnik Občni zbor domžalskih planincev Planinsko društvo Domžale je imelo v februarju lotos svoj 18. rodni letni občni zbor. Po poročilih načelnikov odsekov je bilo delovanje društva v preteklem lotu manj uspešno, kot jo bilo v načrtu. Niso bile Izvedene vso planirane akcije. ■tU pa le delno, čeprav so bili sklepi sprejeti na sejah. Toda predstavniki PD Ljubljana, Kamnik in Mengeš, so bili vendarle mnenja, da jo bilo delo UO PD Domžale uspešno, za kar jamči vsota skupnega denarnega prometa, ki znaša preko 24 milijonov S din.. Glavna skrb starega upravnega odbora je bila posvečena domu na Veliki planini, kjer se je obisk zelo povečal. Okrog 13000 ljudi je obiskalo Domžalski dom. prenočilo pa je 2300 oseb. Celoten promet samega *domn: je bil skoro 22 milijonov S din. Tudi žičnica je delovalo vso loto in je bil po njej prepeljan skoraj ves potrebni material za gradnjo novo stavbe in še za grndno tujih domov. Naloga novega odbora bo. da spravi to novo stavbo pod streho ob pomoči vseh. ki bodo voljni žrtvovati za to nekaj časa. Propagandni odsek je organiziral tri predavanja, izlet y narodni park Makedonije, tj. na Pelislei !' lansko in Ohridsko jezero objavljal članke v Občinskem poročevalru in skrbel za objave in slike v zidni omariei pri pošti. Število čl nnov društva se je zmanjšalo. Glavni vzrok jo verjetno višja članarina, ki so je zvišala zaradi samnvzdržovnn in. Poleg toga pn morajo vsa PD Slovenijo odvajati polovico članarine PZS. Propagandni odsek bo skušal zboljšat.i stike s člani in pridobiti tudi tisto, ki so v zadnjem času izstopili. Markaoijski odsek jo vzorno skrbel za markiranje poti v svojem okolišu na Veliki planini. Letos pa je v načrtu plegled in zboljšanje markacij v večjem obsegu. Tudi odsek gorske straže je v redu opravljal svojo nalogo, le žal da mnogi, čeprav opozorjeni, niso prizanesli planinskemu cvetju in še celo žalili so vrle fante, ki žrtvujejo svoj prosti čas za to, da bi ohranili lepoto naših planin. Mladinski odsek domžalskega PD je imel lani slabši uspeh, zastopnik mengeškega PD je pa povedal, da imajo pri njih zelo dobre stike z mladino. Kamniški in mengeški zastopnik sla predlagala skupno akcijo z domžalskim PD, posebno pri organizaciji izletov, ker bi le s skupnimi močmi lahko organizirali zadostno število mladih za samostojno akcijo. Pridobiti bo treba čimveč mladino v vrsto planincev in jo vzgajati s predavanji, izleti in športom izven šole. da so ne bodo ponavljali žalostni prizori nekulturnega odnostn mladih ljudi do vsega, kar je lepo in kar bi morali s skupnimi močmi ohranjati. Neaktivnost alpinističnega odseka pa bi mogli poživiti, kakor sta omenila zastopnika PD Mengeš le s skupnim delovanjem z mengeškim in kamniškim alpinističnim odsekom. 21. februarja jo PD Domžale organiziralo prodavanje: »Gorsko roko*. V čudovitTTi lepih barvnih slikah je prikazal predavatelj prof. Mirko Kambič vso lepoto naših rek. slapov in Mengeški grad predstavlja zaradi svojo dobro ohranjenosti in strokovne neoporečno adaptacijo v obdobju prod drugo svetovno vojno prav gotovo posebno dragocenost med našimi še ohranjenimi gradovi, čeprav mu arhitektonsko in po zgodovinskem pomenu med njimi nebi mogli dati ravno prednosti pred drugimi. Po vojni je grad postal stanovanjsko poslopje, stilno urejena notrnnjosl pa so jo zanemarjala in ludi uničevala. V zadnjem času so v Mengšu Vedno glasnejše zahteve, naj hi se ta grad rešil propada. In ker leži ob vodno promet-nejši poti, ki bo z ureditvijo Veliko planine in asfaltiranjem ceste od Stahovice do žičnico postala ona naših važnih turističnih komunikacij, bi bila idealna rešitev, če bi v gradu uredili moderen turistični objekt, invoslilor pa naj bi bila organizacija, ki bi mogla uredili tudi njegovo idealno okolico in poskrbeli, do hi se (urisl v vsakem oziru v njem in ob njem ugodno počutil. Menimo, da so sedaj ugodne možnosti za uresniči lev teh želja. V neposredni bližini mengeškega erndu pa je hrib Gobavica, B katerega jo najlepši razgled na celotni venec Kamniških planin. Karavank in Julijcev in do kamor lahko nedeljski turist pride tudi z avtomobilom. Na vrhu je že dolgo časa turistična postojanka Planinskega društva Mengeš, zaradi vedno večjega obiska pa so v zadnjem času zgradili še on paviljon, povečal gostinsko kapaciteto te prijetno izletniške točke. Gobavica in grad. preurejen v turistični objekt, bi se lahko skladno dopolnjevala. »Jeretinovn« jama v Domžalah jo že od gradnje zvezne ceste sem kamen spotike stanovalcev, ki slanu jejo v njeni bližini. Talna voda, ki pride v njej na površje, jo vso poletje leglo komarjev, predstavlja nevarnost za otroke, kol odlagališče odpadkov pa povzroča smrad v široki okolici. Prav je. da se jama zasipa, ni pn prav, du je okrog nje lak nered Razdelilna transformatorska postaja V razvoju industrije na kamniško domžalskem področju je odigrala odločilno vlogo železnica. Prav tolikšen pomen je treba prispevati kamniški Bistrici z obema industrijskima kanaloma, ki je dajala ceneno vodno energijo za pogon. Ni še minilo 60 let (19101 odkar je v Domžalah zasvetila prva žarnica na dinamo, ki eu je poganjal bencinski motor. Leta 1920 je začela obratovati Skokova elektrarne. Približno 10 let pozneje pa so bile- Domžale priključene z novim 20 KV (tisoč voltov) daljnovodom na črnuško transformatorsko postajo KDK (Kranjsko deželno elektrarno. Ker poraba električne energije neprestano narašča in prenos lo-to po obstoječih že itak preobromen jenih dal jnovodih ni več kvaliteten in zanesljiv ter v skladu s potrebami, se je distribucijsko podjetje Elektro Ljubljana odločilo zgraditi v Domžalah razdelilno transformatorsko postajo (RTPt. O tem smo našo bralec na kratko že seznanili v oni prejšnjih številk, sedaj pa lahko povemo o tej gradnji še nekaj več. Medtem, ko so strokovnjaki že zlagali izgotovljeno načrte, so nekateri ugovarjali — zakaj ki r" v Domžalah, ko so pa H rti -trod potrebo večje Obveljala je beseda strokovnjakov, zato lahko z vesel jem zapišemo, kot vidite tudi na sliki, da se HIP Domžale že gradi. Kako pomembna je ta gradnja .za nadaljnji razvoj Domžal in okolico, jo pravilno ocenila skupščina Domžale, ki investitorja ni ovirala pri izbiri lokacije, ampak mu je pomagala ter izdala potrebna dovoljenja. Lokacija je posrečena, saj je skoraj v središču porabo električno energije in v bližini obeh 1I0KV daljnovodov Šoštanj— Kleče jn Trbov I io - K loče. kamor bo tub priki tučena, (.radi se na Področju pri Domžalah, približno 200 m južno od zvezne ceste Liuhliana - Celje na lovom bregu Kamniško Bistrice. Pritlič|c stavlie jn 'emelji transformatorjev bo na višini 302.50 metra nadmorske vitine, to jo ^0 cm nad nivojem do katerega jo voda poplavljala v zadnjih sto letih. Približno 200 m dolga nova cesta ki so bo odcepila od zvezno, bo omogočila dovoz težkih transformatorjev stikal in drugih naprav tmf dostop do obrat- f.ll, n»n,inmr rečnih dolin. Pa tudi ljudi in njihovo običaje, prelepo cvetje, jesensko razkošje narave, zimsko belino in nepozabne ledene zastore zmrznjenih slapov. Želeti bi bilo da bi so Domžalčani udeleževali teh predavanj v večjem številu. PDD Zemljišče, 87 m dolgo in 73 m široko, bo v celoti ograjeno z živo mejo in zamreženo. Preostali (irostor poleg stavbe, skladišča, asfaltirano dvorišče in CestiŽŽe bo urejeno skladno z okolico tj. zasejano s travo in lepotičnim drevjem. V ononadstropni žolezobefon-ski skeletni stavbi z ravno streho bo obratni center — komandni proatOT s [mitom za daljinsko upravljanje stikal, merilno kontrolne in druge naprave, pisarne, garaže, skladišča, delavnice in še več stranskih prostorov ter 20 KV stika-lišče. Zanimivo je tudi to, da bodo vsi prostori ogrevani s toplovodno centralno kurjavo na mazut. Polog zgradbe bo prostozrač-no 110 K V stikališčo s transformatorjem, oljno jamo, portali za izolatorje in zbiralnice ter kabelski jaški. BTP Domžale, ki bo obratovala na napetosti ' 10 20 K V. bo po obeh približno I km dolgih daljnovodih priključena pod Siimberkom na šoštanjski in trboveljski 110 KV daljnovod. Vendar no bo nikoli priključena na oba daljnovoda hkrati — paralelno, ampak bo priključena ali na šoštanjski ali na trboveljski vod. kakor bodo trenutno na-rokc^ale elektroenergetske razmere, medtem ko bo drugi vod v rezervi. V primeru izpada električne energije na enem daljnovodu bo omogočeno takoj s priklopom odvzemati energijo iz drugoga. Preko 110KV domžalskega stikališčn bo napeljana po daljnovodu nova 110/20 KV RTP Kamnik in morda v daljni bodočnosti še BTP Mengeš. Dispečerski center v Domžalah bo urejen tako. da bo mogoče upravljati s pomočjo visokofrekvenčnih valov druge trans- Dela na gradbišču za novi (rnnsformnlor so v polnem loku To pa je posledica »športa« posebne vrsto. Zgodilo sc ;e v Domžalah pred avtobusno postajo. Bilanca: nekateri imajo srečo! formatorske postaje, npr. Črnuče. Kamnik, Mengeš itd., ki bodo obratovalo brez nadzorstva in strežnega osebja. Tako npr. že obratuje RTP Naklo, ki jo preklapljajo iz. Kranja. Obratno pa bo seveda tudi domžalska RTP lahko posluževnna od drugod, če bi sc to pokazalo kot potrebno. Oba transformatorja bosta transformirala električno energijo iz IlOkV na 20kV napetost. V končni fazi bo postaja imela 16 20 k V daljnovodov (kabelskih in prostoz.račnih). Zato jo potrebnih najmanj 16 eelic s stikali, ki bodo. kot smo že zgoraj povedali. nameščene v zgradbi - pod streho. Zaenkrat bo samo 12 odvodov in sicer 5 kabelskih (Papirnica Količevo. Domžale) ter 7 prostozrnčnih (Vrba. Tuhinj. Moravče in Litija, Mengeš. Kamnik. Ihan. Črnuče). Tako imenovani velenjski daljnovod 2X60kV dolgo večne obratuje, zato so ga prod loti skozi Crni graben podrli Ostal je le še od Črnuč do Vrbe kot pomoč v 20 kV omrežju. Ta daljnovod bo še dalje obratoval z isto nnjietostjo s tem. da bo priključen na nove RTP in bo v rezervi za prenos električne energijo iz RTP Črnuče v pn-meru večje okvaro v RTP Domžale, ali pa seveda obratno iz Domžal v Črnuče; če bo treba. Ostali del daljnovoda 2 X 60kV Domžale Vrba jia bo zelo koristno uporabljen za napajanje moravske doline do Litije ter Črnega grabna in Tuhinjske doline v 20 k V sislemii. Razumljivo, da so bo z obratovanjem novo BTP sedanje kritično stanje v pogledu prenosa električne energije zbolj-šalo. saj je na dva daljnovoda iz črnuške postajo samo na jioclročjii domžalskega nadzor-ništva prik lopi jenih 63 trnns-formulorskih postaj. Gradbena dela izvaja Splošno gradbeno podjetju Crosujiljo. Zemeljska dolu so že končana, stavba pa bo po pogodbi vselji-vn 15. avgusta lotos. Vsa montažna dela je jirevzelo podjetje Elcktromonlnžn Maribor in morajo hiti končana do 1. septembra, ko bo RTP začela ohrato-(Nadaljevanje na 19 str.) ŠTEVILO ŠOLOOBVEZNIH OTROK V OBČINI V ŠOLSKEM LETU 1966/67 a , Razred Skupaj Učne bo,a I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII učenci oddelki moči 1. OSNOVNA ŠOLA BRDO ... 42 40 43 45 82 83 60 42 437 16 20 2. Podr. šola Krašnja...... 22 23 13 12 — — — — 70 3 3 3. Podr. šola Blagovica..... 13 17 16 13 — — — — 59 2 2 4. Podr. šola šenložholt..... 4 10 8 — — — — — 22 1 1 5. Podr. šola Cešnjice...... 95 5 7 8 4 1 2 41 2 2 6. Podr. šola Zlato polje..... 5 8 4 12 — — — — 29 2 1 7. OSNOVNA ŠOLA DOB .... 54 62 47 49 71 60 60 32 435 15 19 S. Podr. šola Krtina...... 7 10 13 8 — — — — 38 2 2 9. Podr. šola Trojico...... 5 — 3 6 — — — — 14 1 1 10. I. OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE 73 64 60 70 112 109 96 74 658 19 25 11. Podr. šola Jarše....... 24 21 - 20 — — — — 65 3 3 12. Podr. šola Ihan....... 26 23 19 20 — — — — 88 4 4 15. OSN. ŠOLA VENCLJA PERKA . 57 47 62 45 84 82 65 48 490 18 25 14. Podr. šola Dragomelj..... 21 15 16 20 — — — — 72 4 4 15. OSN. ŠOLA MENGEŠ..... 66 69 79 67 89 93 79 56 598 20 25 16. Podr. šola Trzin....... 27 15 25 i? _ — _ _ 84 4 4 (7. OSN. ŠOLA MORAVČE .... 44 47 44 55 96 92 67 — 38 2 2 18. Podr. šola Peče....... 12 10 10 A — — — 5« 496 18 21 19. Podr. šola Vrhpolje...... 8 11 9 15 — — _ — 43 2 2 20. OSN. ŠOLA RADOMLJE ... 51 55 48 51 73 69 55 34 436 15 26 21. Podr. šola Rova....... 8 5 — — . — _ _ _ n 1 1 Skupaj ... 578 557 524 338 615 592 483 339 4226 154 187 Posebna šoln Homec..... 6 6 9 12 13 11 7 — 64 7 8 Zavod za glasbeno izobraževanje 100 Domžale......... 146 61 51 33 15 18 12 5 441 — 19 Kmetovalci, sadjarji! Smo tik prod začetkom spomladanskih kmetijskih opravil, od katerih je trenutno naj važnejše zimsko škropljenje sadnega drevja. Temeljni in republiški zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci določata, da so posestniki sami dolžni skrbeti za varstvo rastlin in izvrševati vse ukrepe, da se rastlinske bolezni in škodljivci za-trejo, ali vsaj omejijo in škoda, ki zaradi tega nastane, čimbolj omeji in zmanjša. Ti predpisi določajo tudi sankcije proti tistim posestnikom, ki ukrepov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci ne bi izvršili. Vsak napreden sadjar ve, da brez rednega škropljenja ni kvalitetnega sadja. Da bi zboljšali kvaliteto sadja in povečali pridelek, predvsem pa da bi ohranili sadno drevje, je nujno izvršiti vsaj zimsko in dve letni škropljenji. Zato naj posestniki sadovnjakov takoj poškropijo sadno drevje z enim od škropiv, ki so na razpolago. Za zimsko škropljenje lahko uporabljamo: Kumesan pasto 2 kg na 100 litrov vode Kumesan olje 3 kg na 100 litrov vode Žveplcno apneno brozgo 25 kg na 100 litrov vode ali eno od drugih škropiv, v koncentraciji kot je napisano v navodilu za uporabo, katerega mora imeti vsako škropivo že na embalaži. Za vsa pojasni-a se obrnite na Izpostave obrata kooperacije, ali pa na kmetijsko inšpekcijo SOb Domžale. Kmetijski inšpektor Franc Pliberšek Zbiranje pomoči za vielnamsko ljudstvo Na predlog republiškega koordinacijskega odbora za pomoč vietnamskemu ljudstvu se je osnoval koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu tudi v naši občini iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Naloga tega koordinacijskega odbora je. da orgnniziru in koordinira delo pri zbiranju pomoči za vietnamsko ljudstvo. Vietnnineem so trenutno najpotrebnejša krvna plazma in zdravila. Zato je potrebno, da sc poveča število krvodajalcev, ki bodo na posebnih. Vietnamcem namenjenih krvodajalskih akcijah, lahko oddali svojo kri. Krvodajalske akcije bo organiziral Zavod za transfuzijo, seveda preko občinskega odbora Rdečega križa Domžale. Poleg krvne plazme pa se bodo organizirale tudi akcije za zbiranje denarnih prispevkov za nabavo zdravil, predelavo darovane krvi ter nakup drugega potrebnega materiala. Odbor smatra, da ni potrebno o tem na dolgo in široko utemeljevati le humane akcije, saj iz lastnih izkušenj, ki smo jih imeli v času NOB vemo. kako nam je bila dobrodošla pomoč, ne samo moralna, ampak tudi materialna. Kot smo se borili za svobodo vsi jugoslovanski narodi, tako se bori tudi ljudstvo v Vietnamu, zato smo jim dolžni kot borci za svobodo v teb težkih časih, ki jih doživljajo, pomagati. Pomoč vietnamskemu ljudstvu bo potrebna toliko časa, dokler bo trajal njihov pravičen boj proti osvajalcem. Zato (Nadaljevunje z 18 str.) vati. Opremo bodo dobavila samo jugoslovanska podjetja: Iskra Kranj. Rade Končar Zagreb. Klektro Srbija. Elektro-montaža Maribor i. dr. Načrte nove RTP je izdelal Inženirski biro — Elektropro-jekt Ljubljana, načrte daljnovodov pa podjetje Elektro Ljnbliana. ki jih bo tudi samo zgradilo. Skupni stroški bodo znašali 720 milijonov starih dinarjev, od tega gradbena dela 160 milijonov trunsformntor pa 130 milijonov. Stane Stražar bo tudi zbiranje pomoči daljšega značaja. Zato prosimo vse občane, da se odzovejo akciji, da zberemo čimveč krvne plazme in denarnih prispevkov. Koordinacijski odbor je pripravil posebne nabiralne pole. na katerih DO vpisan sleherni, ki bo prispval denarna sredstva. Te nabiralne pole pa bodo imele žig občinskega odbora ZZH NOV Domžale. V to akcijo naj ne bodo vključeni samo občani, ampak tudi delovne organizacije, zavodi in ustanove. Denarna sredstva bo občinski odbor ZZB NOV Domžale nakazoval na tekoči račun 505-74,6-4-7"). Koordinacijski odbor Za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Nekatere krajevne organizacije ZB NOV so že pristopile k tej akciji in zbrale: Ni še dolgo lega. kar smo poslušali zveneče besede o športnem parku v Domžalah: besede o lepih perspektivah športnega parka, ki naj bi v nekaj letih poslal celo republiški lekrea cijski center. Danes pa se žal uresničujejo besede najbolj črnih pesimistov, kajti športni park propada. Tudi v našem Poročevalcu je bilo mnogo besed o tem in drugih športnih objektih v domžalski občini. In ne samo besed. Tudi slik. Slik o žalostnem stanju lelesno-vzgojnih objektov, slik o žalostnem stanju naše telesne kulture. Namesto skrbi za druge športne objekte smo bili in smo še vedno priča odlaganja odgovornosti zanje. Od enega do drugega. Sprva je zanje skrbela ObZTV, kasneje se je obvezala, da bo zanje skrbela krajevna skupnost, toda sedaj smo priča da zanje (konkretno kegljišče z. bifejem), skrbe že kar — večali manj iznajdljivi posamezniki. Sprašujemo se, kam to vodi. Dejstva: 1. Košarkarsko igrišče — eden izmed novejših objektov — je zanemarjeno, okolica pa polna odpadkov in nesnage. Na nekaj mestih so neznani zlikovci potrgali električno napeljavo in poškodovali koše. 2. Nogometno igrišče je neuporabno in prav gotovo najslabše v občini. Alletskn steza je dirkališče za avtomobilisle in mopediste. zaščitna lesena ograja pa na več meslih dotrajana in uničena. 3. Igrišči za balinanje sla skrajno zanemarjeni in čeprav sta Stari komaj dobri dve leti, na več meslih že razpadata. 4. Tudi plavalni bazen z. okolico je v veliki nevarnosti, da gre no Doti ostalih objektov, če se v bazenu ne prepreči igrunje otrok s kamni! 5. Nedavno zgrajeno 4-steziio kegljišče kljub izgovorom opustelo, okolica pa v velikem neredu. Na kegljišču ni dejavnosti, ki bi prav v tem času morala biti največja. Ali je Krajevna organizacija: ZB NOV Trojane . . 2.500 ZB NOV Zlato polje . 5.000 ZB NOV Vir ... . 51.100 ZB NOV Radomlje . . 10.000 ZB NOV Domžale . . 5.00<) ZB NOV Velika vas . 3.000 ZB NOV Blagovnica . 33.750 ZB NOV Trzin . . . 10.000 ZB NOV Prevoje . . 30.000 ZB NOV Mengeš. . . 50.000 Podprimo to humano in tova-riško akcijo in pomagujmo vietnamskemu ljudstvu, ki se bori zu svobodo in svoje človeške pravice. Za odbor: Zdruvko Štrukelj gradnja tako dragega objekta za eno samo prireditev (državno prvenstvo v borbenih igrah) upravičena, po nam lahko pove vsak nepoznavolec športa. Sprašujemo se, kaj mislijo občinski odborniki, športne organizacije, športniki... Kajti objekti so neuvidevno za vse objektivne in subjektivne težave t rohneli in propadali ter trohnijo in propadajo še danes... Razpadajoči in prazni samevajo žalostni spomeniki, žalostna slika naše neodgovornosti. Zn uredništvo: M. Brojan Odlična organizacija bih nedeljo 12. februarja je v PLANICI na 50-metrski skakalnici XII. državno prvenstvo za mladince. Prvenstvo, ki je bilo organizirano v Planici. bi moralo biti v Ihanu. Zaradi pomanjkanja snega pa je bila SZJ primoranu prestaviti prvenstvo v Planico. Organizator. SD Ihan. je bil s leni dejstvom postavljen preil kopico problemov, za katere sije sprva zdelo, da jih bo mogoče zelo težko ali pa sploh ne premagati. Toda prizadevni Ihančani. ki so sodelovali v organizacijskem odboru (ta ob tej priložnosti izdal ce brošuro), so storili vse. da je tekmovanje uspelo. Na XII. državnem prvenstvu za mladince, ki je bilo pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Domžale. Jožeta Pogačnika, je sodelovalo preko 100 tekmovalcev. V kategoriji mlajših mladincev 48, v it kategoriji starejših mladincev pa 55. Poudariti tudi velja, da je organizator naletel uu mnogo razumevanja pri večini dom žal škili podjetij in gospodarskih organizacij, ki so materialno prispevale k prireditvi. Delegat Smučarske zveze Jugoslavije in dolgoletni jugoslovanski reprezentant Rudi Finž-gar je po tekmovanju izjavil: »XII. državno prvenstvo za mladince je bilo organizirano tako brezhibno, da sem prepričan, da bi ga tudi doma v Ihanu ne bilo mogoče organizirati bolje. Škoda je le. da na prireditvi ni bilo več gledalcev. (Na tekmovanju je bilo kakih 400 gledalcev op. pisca.) Vsekakor sem za to, da SI) Ihan dobi V organizacijo še več kvalitetnih tekmovanj.» Rezultati Mlajši mladinci: 1. Janez Demšar (SK Jesenice), skoku 46; 46,5; 184,5 točke. 87 2. Franci Mesec (Sk l riglav, Kranj), 43; 43; 167,3 točke, 3. Danilo Pudgar (SK Crna na Koroškem), 41,5; 41,3; 163.4 točke, 4. Klemen Kobal (SK Triglav, Kranj), 40,5. 41,5; 151.5 točke, 5. Edo Marolt (TVD Partizan Logatec), 38; 38.5; 147.7 točke, 44. Andrej I rbanija ISK Ihan), 25,5; 20,5; 76,5 točke. Starejši mladinci: 1. Branko Bolhar (SK Enot: nost Ljubljana), 48,5; 48,5; 201.6 točke. 2. Drago Podlar (SK Crna na Koroškem). 45; 47,5; 185 točk, 3. Marjan Prelovšek (SK Enotnost Ljubljana), 44; 47,5; 184,7 točke, 4. Marjan Bi/.jak (SK Triglav Kranj). 44,5: 44,5; 174,2 točke, 5. Jurij Finžgar (SK Radovljica). 44.5; 45; 173,6 točke, 17. Sašo Kurent (SK Ihan), 37.5; 40; 157,5 točke. 25. Lojze Vrhovnik (SK Ihan), 38: 38: 122,8 točke. 32. Bojan Šoren (SK Ihan), 50 5: 36i 116.5 točke, 48. Mičo Topolovcc (SK Ihan), 25,5; 28,5; 39,7 točke. M. Brojan V domžalski občini - obilica smučarjev V zelo težkih pogojih (megla, mraz) je bilo 26. II. na Veliki planini občinsko prvenstvo v veleslalomu v organizaciji SK Domžale, Zaradi slabili vremenskih pa tudi materialnih razmer je klub uspel organizirati samo prvenstvo v veleslalomu, ki se ga je udeležila množica tekmovalcev iz vse občine. Kakor je izjavil ing Miha Kosec, se je vodstvo SK Domžale odločilo za Veliko planino zaradi zmernih stroškov in ker so za tako tekmovanje na Veliki planini najbolj primerni tereni. Rezultati, člani: 1. Andrej Pele, SK Domžale .... 55.1 2. Stane Kralj. Partizan Mengeš...... 35,5 3. Tone Zupan. SK Domžale .... 37.1 4. Miran Bukovec. SK Domžale .... 39,1) 5. Boris Limovšek, SK Domžale .... 42,9 6. Stane Sršen. SK Domžale .... 44,0 7. ing. Miha Kosec, SK Domžale .... 44..H 8. Franc Vulkan, SK Domžale .... 48,4 9. Brane Robavs. Partizan Mengeš . . 47.4 10. Jože Mali. SK Domžale .... 49,9 11. Miro Zule, Partizan, Domžale..... 50,4 12. ing. Ivan Smole. Partizan. Mengeš . . 53,5 13. Peter Hren. Partizan Mengeš . . 54,4 14. Stane Subelj. SK Domžale .... 57,1 Mladinci: 1. Dušan Vidmar. SK Domžale .... 44.4 2. Milan Vodopivec, SK Domžale .... 44.9 3. Rado Skofic. Partizan Mengeš......62.0 4. Vinko Grabnar. Partizan. Mengeš . . 72,6 Članice: 1. Maja Mali, SK Domžale .... 54,9 Mludinke: 1. Danica Turkalj. Partizan Mengeš . . 36,8 2. Jelka Sicherl, Partizan Mengeš . . 56,5 3. Mija Vulkan, SK Domžale .... 715 4. Majdu Kalan. Partizan Mengeš . . 77,8 5. Ljuba Rogelj, Partizan. Mengeš . . 129,8 Pionirji: L Franc Kokalj, SK Domžale . . . 2. Boris Kalan, Partizan Mengeš . 5. Matija Mihalčič. Partizan Mengeš . 4. Tomaž Mihalčič, Partizan Mengeš . 5. Danijel Darobe, Partizan Domžale . 6. Emil Širne, Partizan Domžale .... 7. Tone Bevc, Partizan Domžale .... 8. Primož Kvas, Partizan Domžale . 9. Leon Klemenčič, Partizan Mengeš 10. Andrej Korenčan, Partizan Mengeš . 11. Stane Gosar, Partizan Mengeš..... 12. Zvone Vrhovnik. Partizan Mengeš 13. Janko Flajšman, Partizan Mengeš . 14. Tone Hribar, SK Domžale , . . 15. Franc Klemen. Partizan Mengeš . 16. Matjaž Goltez, Partizan Domžale . 17. Marjan Capuder, Partizan Domžale . 18. Drago I .o/ar Partizan Domžale . M. 43,0 52,3 52,7 57,0 59,0 61,8 63,4 64.S 65,0 67,6 72,6 74,2 71,0 83,2 85,8 90,0 90.6 120,0 B. športni drofi venstvom, ki se bo začelo v aprilu, na razpolago naslednje igralce: T. Grilja, Vrhovca, Kralja, Povža, stiitarja. Samaluka, Zev -nika, (i osliča. Kovača, Zor mu na. Zakrajška, Volkarja in Krem-zo. V pripravah za republiško prvenstvo so domžalski košarkarji odigrali nekaj tekem: Domžale (stari) : Domžale (mladi) 69,: 50 (36 : 20) Domžale : Žalec 73 : 50 (32 : 26) Domžale : Trnovo 79 : 70 (36 : 34) Od 1. do 4. februarja je bil v Murau v Avstriji — Prvi evropski kriterij' mladincev v skokih in tekih. Tekmovanju se je udeležilo preko 300 mladincev i/, trinajstih držav. V jugoslovanski reprezentanci v smučarskih tokih, ki so jo sestavljali Filip Kalan, Franc Zupan, Drago Pintar, Slavko Primože je nastopil tudi član Smučarskega društva IHAN Bogdan Slovnik. Med dvesto nastopajočimi je zasedel dobro 40. mesto. Prav tako lep uspeh pa pomeni za SD Ihan nastop Jožeta Kovica v državni reprezentanci v Bravvanlagu v Zafiodni Nemčiji od 19. — 23. januarja. Smučarji SD Ihan so se uOt-ležTli v letošnji sezoni skoraj vseh važnejših tekmovanj doni a in v tujini: Rezultati: U. in 12. februarja Mavrovo — državno prvenstvo v biatlonu Jože Kovic, ki je tekel za republiško reprezentanco, je v disciplini 20 km biatlon lepo pripomogel k drugemu mestu ekipe. 12. februarja — medklubsko, tekmovanje v Lokvah pri Novi Gorici člani: Franc Oražem — šesto mesto Franc Grmek — sedmo mesto 14. — 19. februarja — državno prvenstvo v klasičnih disciplinah člani 30km: Jože Kovic 11. mesto člani 15 km: Jože Kovic 13. mesto vone Slovnik 21. mesto mladinci 10 km: Bogdan Slovnik 7. mesto Niko Gregorin 12. mesto mladinci 5 km: Silvo Kovic 13. mesto Bojan .Šoren 37. mesto mladinke 5 km: Marija Rode 9. mesto Kombinacija mladinci (skoKi, teki): Bojan Šorn 4. mesto Štafeta mladinci 3-krat 5 km: Gregorin, Kovic, Slovnik 3. mesto Nekaj smučarjev SD Ihan se je udeležilo tudi tekmovanju v Delnicah — Po stezah »26 zmrznjenih partizanom . V teku na 20 km s streljanjem so člani SD Ihan zasedli: Jože Kovic 3. mesto Zvone Slovnik 4. mesto Bogdan Slovnik 7. mesto Kot ekipa so v teka na 20km s strel i. 111 jem zasedli odlično 3. mesto. Kot ekipa 3-krat 10 km so Kovic, B. Slovnik in Z. Slovnik zasedli 4. mesto. Seminarja za trenerje smučarskih tekov seje udeležil tekmovalec SI) Ihan Zvone Slovnik. Seminar je bil februarja v Kranjski gori. Prav bi bilo, da ObZTV omogoči še več kvalitetnim tekmovalcem šolanje na takih seminarjih, saj je to edini način, ki omogoča uspešno tlelo v klubih. SK Domžale je v dneh od 2. — 3. Februarja organiziral na Veliki planini smučarski tečaj, ki se ga je udeležim 98 tečajnikov, (Moravče, Lukovica. Radomlje 45. Domžale 47 tečajnikov), Vodstvo tečaja: ing. Miha Kosec in Franc Vulkan, klubski vodniki: ione Zupan, Stane Sršen, Jože Mali. Franc Flis, Miran Bukovec. Po končanem tečaju je bilo tekmovanje. Tečajniki sb bili razdeljeni na 5 jakostnih skupin. Dva tekmovalca sk Domžale (Miran Bukovec in Tone Zupan) sta se udeležila republiški : i prvenstva v Bohinju. Zlasti lep uspeli je dosegel Tone Zupan, ki je v slalomu osvojil 20. mesto. SK Domžale se numeruva udeležiti z 20 do 25-timi tekmovalci medobčinskega tekmovanja Domžale-Kamnik-Mengeš (organizator Partizan Mengeš). Tekmovanje bo na Veliki Planini. Smučarski tečaj na Veliki planini je izvedlo tudi 'TVD Partizan Mengeš. 55 tečajnikov je vodil ing. Ivan Smole ter 3 vodniki. SK Domžale namerava v prihodnosti organizirati zaradi obilice pionirjev jn mladincev mladinsko tekmovalno skupino, ki bi jo vodil trenutno eden najboljših smučarjev v Domžalah Tone Zupan. Prav tako namerava SK Domžale organizirati do konca sezone izlet na Zelenico. M. Brojan Košarkarji KK Domžale pridno trenirajo v novi hali Komunalnega centra. Moštvo sta te dni okrepila še dva igralca bi v- robiz šega zveznega ligaša SLOVANA Samaluk in Zevnik. Tako ima trener košarkaškega kluba Domžale, Sašo Grilj, pred pr- To pa je posledica »športa« posebne vrste. Zgodilo se je v Domžalah pred avtobusno postajo. Bilanca: nekateri imajo srečo!