PRIMORSKI DNEVNIK
Leto VI . Štev 90« /i coo\ Poštnina plačana v gotovini
=iBi-	*	Spedizlone	in abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 17. septembra 1950
Cena 20 lir
Danes 6 strani
»SESIDESETLEICI METU BEVKU
bo d°biti na Primor-tZT,’ ki bi hil° tako zna-inJr™	<Prillubljeno kak°r
to im	Bevka■ Te dni je
«Cia SSpred}u na'seda za-
<CT France Bevk ^pa
v016 M.rtteaeto leto. tbuZ ?ouenci mu želijo "•PešnfJ1 ItCli	Se	mnogo	let
tega ?Zm°f	z“	razv°i	«a-
'tultufe Y	’	Za	dvi° naše
toja/n,, ln za svobodo naših »e uti™-B°Seb/° ti$tih’ ki še teizmom ■	v	zmme	nad
tičnZ ln naciz™om. Pra-ozrerJ6' da se ob tem jubileju mo na življenje in delo kot o ■e 'J.e krepko uveljavil tahr,	*n P‘satelj in prav
b°iilni borbi “ ,IaTOdnoost!0-^e»nCfct<i Bevka «so prinesle
$cn’J-alZ>r,Sam trdi■ « Z«-
krom Perknem in so ga trni. t “ ni hribovski dru-Pteuažno ja. slovenski narod «očf 77	izvršile	po-
ceL, -septemhra Fran-iosti ,°Ce se te Pehal v mladjih /S!’ zc\slnžkom po raznih
l'(t! dom -	> nat°- ie izvrše-
tj si ,°.ma čevljarsko obrt. Ma-
knih i t Poroko služila nia rZl p.estunin in služki-ži'to^Krie7e ie skrbela za dru-'k orfn ■	domače laze
4niZ n,aJa Pomanjkanje z domisli ■ Francetova otroška
dahnem Z je razviia>“ ob do Jakah pnpovedovanju de-P°zneiota^m babice Neže, drunih i • ob Mohorjevih in ie ltit igah- Postno se mu ogorčit v spomin dedovo teškenn^ zara-di ponižanj člo-oioral dostojanstva, ki ga je dohieč j . ziv}jenju pretrpeti, telje_ kot vojak za tuje tlači-
testifl se ie l°tH Pisanja po-pir za dnriliUdski šoli m pa'
n«jsUruf il r', Ko ie s štiri’
«i»ra2 1 končal domačo JCi-aijj? «?«. so ga poslali v Iti orni,a okenca, a se ie kma-dtlom T/ Zakojco domačim mu i sedemnajstem letu tJtšje ii^Jtončno odprla pot do Pripra,° zbe- Po učiteljski C*?«H « Podgori pri Go-s slovensko u-kjeT j . v Kopru in Gorici,
‘k° maturo^1 h 1913 Uiitel3‘
0 mS?nP‘} ,3e učiteljsko službo, 9^hku go- Včil je sprva v v Novakih pri *U jv. ”- Obenem je v začetnic, :i ^ctovne vojne pisal tih En,„ novele v duhu dedo-0riu c J in. i‘h Pošiljal ' ' bkil Betll JU’ ki je brž spo-kov dar in ugodno
*" "4*----------- '•	Ne-
ftliBarrw “ar m “9'
Jat*,' nle0Ov razvoj. Ne-sve<„ J~e so izšle v Domu tVstri hk„ ge ie zaplenila kt„,,Jska cenzura. Mladi pi-
Izi-i spo-
Jatgjj .	miaai pi-
j*11.' odt»P°nal Avstriji sum-‘ ‘ kruh ^ mu je učitelj-a tr} mu vsilila voja-
^e5a ~’a !l1 mu vsilila voja-PQftnU{ „u?'1'iski krvniki so ga jdšiljal- Jrzaški pešpolk, in ga do OdesePo vzhodnih frontah
. P0 Dr,,;' ...	.
Pi-
je glas,
P Lbihit’ ?Vni vojni je . za o, ioni kulturna poro-(|st. i jOccnca in Večerni rie0ov0 rff,1 je spoznal, da je riškem d boli Potrebno na H,a 7.?' pMselil se je za r^ateli Q°rico- Tu je bil I? Se ip n ""odne knjigarne > tišateu?neial vsestranske-*kurnpm	mu in drugemu
b^diko	delu. Vre ja'
^tek*0™* Na* t^eni 7r° in poljudno
Irt18 kuč °r^i3c književne dru-1 uka n'	rutko urejevanje
rt0*0 Vef	C^B mu je nako-
N ie hi ?°v jei*- Nekaj fer»O o«il!2l ’’ Trstu. Od ko. m Tudi Dr,Z^ke 0>>lasti izgna-S* ni imfi 0Oriškimi oblast-T. in ™ . ,m‘ru. Nadzirale bJer so r	e niet>ovo delo,
‘	mogle. Kot član
n nk konn	udeležil neka-
S* pZuu°,v tega svetov-m Velikih eaa udruženja ^aPa(inih mestih in 7J .e’ v,	na kulturne kri-
jtoliji. Se godile Slovencem
iJduXnkoV^Jf_ sklenila,
%r
rn tnu tnut. vlada je sklenila, fc^Ooči o™ opozarjanje one-»S? nr»-(?r,ci so mu delali 1ih0Ovo deln	Pretresali
‘4 k°misij i?\,SJJ,ah fošistič-
m kornisCii°ina seiah fašistič-» in« otok v na končno po-t>7 °d Nenri eniotene zapadem, n ? J! o■ Pozneje Se ie
j,* ®tSpttati?1S*r^n0 zasledovanje Cn‘so aa\V-druai svetovni K. in tnh 0va tirali po je-^ Nfh°Tiib zo interni.
4lce,,;o 4 čni oiij ie bil:
^nx>rskemVenske bespde na
% *o£S?ml Kminue ]e 5i-
V do ietn :9'is■ Bevkovo od t da sp inti lSe PrePriča-i e	mora zruši-
k^fkov ,	°' Zmage za-
Xb0vzročii^tni™nskih krdel
iZla 1 v faši~
it , Ja zan‘ril- l5 -ie dal Mus-^fabii 7i„l’■	mu °a
ta?«. Plei, lall}a je bila raz-5«rr’J- V teh	tuilh zavoje-
s * PosrečiiZrnedah se je Zn* ,°^o ij. ^9	not n
5e °.°riških zaporov. ® y ^osto in se i *a «ooborfm edinica7n « S i,inieaov; ?■ PosIeJ 3e ka-
^Ž» *90l fl/n,,	dan na
^ b* in ne®Zi0' Prenašal ose e in r s£l osvobodil-rt5’ Pn0u Z0nerudel.eieval vseh
% atudippr tujega tlačite-
tjije^ Oraditm naP°mega temeu\,n°ve Jugo-Ss,So -Unn.7 socializma. Szme Tr^siovanske čete
kl^kin 1ašiznwreSenie 0d
n? Prt “rnii , a’ se Je Fran-kx0Koednlk- uJ:inti v Trst bSu j Sbobo^okrajinskega odbora,
PačeTonesa odbora
^ ^UdslcT5**4 Je bra' množic
o-
beh narodnosti Tržaškega o-zemlja in se je potegoval z največjo odločnostjo za pravične zapadne meje slovenskega naroda. Večina Primorske je dosegla svobodo in se zdaj razvija v. okviru nove socialistične Jugoslavije v rastoč gospodarski in kulturni napredek. Tistim zapadnim Slovencem, ki šo še odtrgani od matičnega naroda, velja tudi danes posebna Bevkova skrb, da bi se njih trpljenje olajšalo in bi tudi oni prišli do svojih pravic. Kot podpredsednik vlade Ljudske republike Slovenije posveča mnogo svojega časa tudi takim skrbem.
Na slovstvenem področju ustvarja France Bevk nad štiri desetletja. Ko se je začel v dijaških letih oglašati v Vrtcu in v Domačem prijatelju, sta kraljevala v našem. stevstvu Oton Zupančič in Ivan Cankar, prvi v pesmi, drugi v prozi. Q Cankarju priznava Bevk, da ga je vsega omamil. Pozneje se je Bevk osamosvojil in pokazal v svojem ustvarjanju veliko izvirnost in neodvisnost. Med mladostnimi vplivi tujih pisateljev omenja Bevk štiri Ruse, Gorkega Dostojevskega, Čehova in Andrejeva. iri Francoze, Maupassan-ta, Verhaerena in Maetterlinc-ka, nemškega pesnika Dehmeta, norveškega dramatika Ibsena i. dr..
Prve Bevkove objave v knjižni obliki sta dve sveži pesniški zbirki, 1.1920 preprosti, prisrčni in živahni «Pa-stirčki pri kresu in plesu», naslednje leto pa «Pesmi», polne jedrnatih, zgoščenih stihov in globoko občutenih doživetij, klijočih iz narave, iz domače grude, iz družinskega okolja, iz vojne in iz lastne duševnosti. V goriški dobi se je Bevk Še večkrat vračal k pesniški obliki, z leti pa je kot izrazit pripovednik prešel k prozi, ki se mu je zdela prikladnejša za opisovanje dogodkov, dob in ljudi.
V prozi je ustvaril veliko število črtic in novel, ki spremljajo njegovo pisateljevanje dO današnjih dni. V presledkih so izhajale knjižne zbirke takih umetnin. Prvi sta «Faraon» (1922) in «Rablji», polni zanosnih ugovorov zoper družbene krivice in zoper vojno, ki ubija človeško dostojanstvo, če se morajo podjarmljeni narodi boriti za imperialistične cilje svojih tlačiteljev, kakor se je prečesto dogajalo Slovencem. Poznejše zbirke so boli umerjene in bogatejše z vaškimi ali narodnimi motivi, n. pr. «Gmajnar> s štirimi lepimi slikami «Samote» s tremi kmetskimi novelami, «V mestu gorijo luči» i. dr. Narodni motivi se oglašajo iz ePovesti o strahovih» in «Legendn. Zbirka «Dan se je nagibal» kaže u-sode več malih ljudi. Med novejšimi so važne črtice iz ječ, taborišč in iz osvobodilne borbe, kakor nStefa se vrača» ali eTežkn pot» v Razgledih 1950.
V debi med obema vojnama se je Bevk posvečal s posebno vnemo ljudski povesti, ki je dibila svojski okvir in se je obogatila z novimi snovmi iz vaškega in malcmeščanske-g : življenja. Nenavadna je bila njegova plod^vVost na tem področju Sodeloval je pri vseh večjih ljudskih založbah, posebno pri Goriški Matic in pri Vodnikovi družbi. V Bevkovih povestih se zrcalijo razne dobe slovenske zgodovine in razni konci naše domovi-ne, predvsem Pa živa scaob-nost na Primorskem Ta bije iz «Jakca in vjegrV.e ljubezniv, zgrajenega na nasprotiu med preprostim, dobrim možem in polnokrvno nezvesto ženo, iz «Hiše v strugi», kjer se slovenski dom zamaje, ko ga je razgrizel črv tujstva, iz silno razgibane aKresne nočiv, ki kaže krvava gorska trenja sredi krivic ln maščevalnosti, iz ribiške zgodbe aVihan z vrtincem človeških strasti na tržaški obali, iz dramatične. ((Krivden o ao podinji in hlapcu, ki se jemljeta skorai pred očmi ohromelega gospodarja, dokler domači sin ne maščuje očeta in ne ubije hlapca, iz knjige «Mrtvi se vračajo« o morilcu, ki se poroči z ženo svoje žrtve in mu spomin na rajnkega ruši živce, iz ((Kamnarjevega Jurija» o kraških zmedah po prvi vojni, iz ((Žerjavova p vipavskih dojiljah v Egiptu, iz «Velikega T mažaa o propadajočem posestvu, iz «Hude uren in «Dedičaa s krvavimi zločini v; gorski vasi, iz povesti 0 pohlepu v aSrebrnikihn, iz ((Ubogega
zlodjaa S omejenim zakonskim parom sredi trdih sosedov. Ma. lomeščansko razrvanost prikazujejo: ((Muka gespe Vere«, «Jul!jan Seven in ((Gospodična Irma». v zgodovinski okvir so zajete: ((Umirajoči bon Triglava o križarski vojni Cedad-cev zoper kobariške malikovalce l. 1331, s krutim humorjem natrpani <cBurkež gospoda Vitergaa, «Stražni ognji« iz turških bojev na Goriškem in ((Pravica do življen-n» o tolminskem puntu iz l. 1627.
Nekatere pripovedne snovi so se Bevku razrasle in razve-jičile v obsežno okvire z zapletenim dejanjem, z mnogovrstnimi Pr:zori in številnimi osebami. Tako sc nastali njegovi sodobni in zgrdcvin-ski romani. Iz sodobnega vaškega okolja so: ((Smrt pred hišon ki je izšla v izbranih spisih kot «Liudje ped Osojnikoma, «Vedemec» z m-čno zadrgnjenimi zločinskimi v^zli kmetske pohlepnosti in ((Železna kačan z obš'rno social-o sliko iz Baške doline cb gr-d-nji bohinjske žel-znice Tržaško poslovno in trgovsko okolje je oplodilo pisatelja za meščanski rcrmnn «V zablo-daha Prva svetovna vojna mu je dala snov za roman iz'g-riških slojev el n ronce :e ob-strica. Posebno m^sto ~avzem.a ((Kaplan Martin C d-rm-ca ki jo pognal iz borb beneških Slovencev zoner raznarodovalne naklepe fašističnih in cerkvenih oblastnikov. Triloctij-i ((Znamenja na nebu« obsega tri zgod-vinskp romane: vKr-vavi jezdech). ((Škorpijoni zem-Ijes in ((Črni bratje in sestro« z mogočnimi slikami o trpljenju naših ljudi na Tolminskem v srednjem veku po krivdi tujih izkoriščevalcev. TrilogUo dopolnjujo roman ((Človek zeper čl vekaa 0 borbah treh redov med d-mač^m n tujim življem na Cerkljanskem. Ko nadomestijo izbrane_ sp’s° Bevkovi zbrani srnsi, pripade v njih romanom važno in obsežno mesto.
Bevkovi odrski spis; so: «V globinia, «Ka.ina z aktualno, na ljudskih odrih priVubijeno snovjo iz Brd, iz povesti ((Krivda« zajeta drema «Ma‘e-rim greha, meščanska komedija «■Partija šaha« in zbirka otmšk:h igric «B 'dak Pav-leka.
Rod, ki je doraščal med obema vojnama in pozneje, pozna Bevkove prelene mladinske povesti, zajof.e po večini iz življenja vaških otrok. yn"np, so: ((Lukec in niegev škorec«, «Tovariiaa. ePastir-cia, ((Jagodaa. ((Kozorog-, ((Griw(r{evi etre ci», «ppter Klepeca. «Car~vnica Č*rimbn-ra», «Tončeka, ((Pestem-a, (tPiešimoia i. dr
Zanimiva potopisa sta: ((Izlet na Spanskoa in ((Deset dni v Bolgarijia. Bevk je prevajal iz poljščine (Resjmonta, Or-zeszkovo i. dr), bolgarščine (Vazo v a', češčine (K Čarka) in mnloruščine (Franka). Mnogo je razmetanega po listih
Ko stopa v šestdeseto leto, želimo velikemu pisate’ju in borcu za svobodo še mnogb uspehov v obeh smereh, v slovstvu in v borbi ža svobodo.
A. BUDAL
Jugoslovansko ljudstvo trdno zaupa v lastne sile ter v moč in varnost države
Vpisovanje II. ljudskega posojila se zaključi 18. t. m., ker je bil določeni znesek prekoračen do sedaj za 73,21% - Poziv OF Slovenije na šestmesečno tekmovanje v čast desetletnice OF
BEOGRAD, 16.	—	Vlada
FLRJ je siprejela sklep, da se vpisovanje, drugega ljudskega posojila petletnega načrta, ki se je začelo 1. septembra, zaključi 18. septembra, ker je v proračunu določen znesek za vpis od 3 milijard dinarjev do sedgj prekoračen za 73,21 odst.
Razpisani znesek od 3 milijard1 dinarjev letošnjega posojila je bij prekoračen že četrti dan vpisovanja, dočim jie bilo prvo ljudsko posojilo leta 1948 prekoračeno po 15 dneh vpisovanja.
v /'ta vpisanega posojila je trinajsti dan presegla že pet milijard dinarjev. Uspehi vpisa dokazujejo, da jugoslovansko ljudstvo trdno zaupa v lastne sile ter v moč in varnost države. Dokaz jie zaupanje ljudstva v nopoln uspeh socialistične graditve kljuib hladni vojni, ld jo proti Jugoslaviji vodijo taOco z vzhoda kakor z zahoda.
Izvršilni odbor OF Slovenije je na svoji seji 13. t. m. raz-
11001
Spomenico
društva „Pravnik”
o uveljavljanju obsodb, ki Jih je izrekel Tribunale spe-ciale per la dilesa dello Sta-to proti Slovencem in Hrvatom.
pravi j al o volitvah v odbore OF ter o volitvah delegatov za III. kongres OF. Volitve bodo predvidoma v novembru.
Razpravljaj je tudi o velikem šestmesečnem tekmovanju y počastitev desetletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. V ta namen je izdal poziv na vse delovne kolektive, organizacije OF in.posamezne člane, naj se udeležijo velikega tekmovanja ki bo od 1. oktobra 1950 do 31. marca 1951 za dvig proizvodnje, posipešitev vseh ostalih nalog petletke tar okrepitev organizacijske jn politične moči Osvobodilne fronte.
Zakon o prepovedi nošenja feredže in zara v LR Bosni in Hercegovini
Vlada LR Bosne in Hercegovine je na svoji današnji seji sprejela načrt zakona o prepovedi nošenja feredže in zara, stare muslimanske ženske noše, ki pomeni podrejenost muslimanskih žena v preteklosti. Vlada je sklenila, da ta zakonski načrt predloži v razpravljanje Ljudski skupščini LR Bosne in Hercegovine, ki bo zasedala 26. septembra 1.1.
Osmega oktobra bodo v LR Crni gori volitve v črnogorsko ljudsko skupščino. Za kandidate je ljudstvo med drugim postavilo Milovana Djilasa, Bla-goja Jovanoviča in Svetozarja Vukmanoviča.
Brzojavka maršalu Titu
itov britanskega odbora n mir
BEOGRAD, 16. — Delegacija britanskega odbora za prir je po desetih dnevih bivanja v Dubrovniku in na Korčuli odpotovala v C mo goro. Delegacija je poslala maršalu Titu brzojavko, y kateri se zahvaljuje, da je bila povabljena v Jugoslavijo.
Danes je odpotovala iz Beograda v Pariz delegacija francoskih in belgijskih književnikov, med katerimi so tudi Claude Avelin in Louis Martin Chauffrex.
Delegacija, ki je prišla v Jugoslavijo na povabilo Združenja književnikov Jugoslavije, si je ogledala tudi Dubrovnik, kjer je prisostvovala festivalu renesanse.
Vprašanje imovine
tržaških državljanov blokirane v Angliji
TRST, 16. — ATI poroča, da so te dni pri tukajšnji Trgovinski zbornici razpravljali o vprašanju imovine Tržačanov, ki je še vedno blokirana v Angliji. Ta imovina, ki znaša približno 100 milijonov lir (po tečaju leta 1938), je še vedno vinkulirana in vsi poizkusi za debiokacijo so bili do sedaj brezuspešni.
Nesoglasje med atlantskimi državami
v vprašanji oborožitve Zahodne IDemčije
Posebno se nemški oborožitvi upirala Francija in Anglija - Achesonov ultimativni predlog
NEW YORK, 16. — Včerajšnja popoldanska sela atlantskega sveta ie bila posvečena vprašanju nemške oborožitve, toda po seji so zunanji ministri izjavili tisku, da so se sporazumeli, da ne bodo podali o tem nobene izjave, ker ni diskusija še zaključena. Na seji je tudi podal poročilo Charles Spofford. stalni ameriški delegat v atlantskem svetu in predsednik namestnikov.
Danes zjutraj pa je na seji v glavnem govoril francoski zunanji minister Schuman v zvezi z oborožitvijo Zahodne Nemčije. Navede) je vzroke, zaradi katerih menj francoska vlada, da jie prezgodaj podvzeti kakršen koli- takojšnji sklep o tako važnem vprašanju, ki ga ie niso temeljito proučili. Schuman je tudi izjavil, da se Francija ne misli odtegniti proučevanju tega vprašanja, vendar Pa je mnenja, da bj bila vsakršna prezgodnja odločitev nevarna, «ker gre za zapleteno vprašanje, ki bi j.melo ogromen odmev«. Ni se pa načelno uprl ustanovitvi «majihnih nemških
r o evr
iizaniu i
zvezi
irodi
PARIZ, 16. — Države Marshallovega načrta bodo v torek podpisale dogovor o evropski plačilni zvezi, ki je bil sklenjen 7. julija. Plačilna zveza bo ostala v veljavi dve leti. Pogajanja so trajala dolgo in je bila pri teh pogajanjih zavrnjena sistematična obstrukcija finančnega ministrstva Velike Britanije in nato zlomljen tudi odpor Belgije.
Stoječ uporno na načelu razširitve svetovne trgovine izkorišča vlada ZDA vse možnosti, a predvsem posebne organizacije, ki so bile ustanovljene za izvajanje Marshallovega načrta, zato da vsili svoje stališče glede ponovne vzpostavitve liberalne mednarodne trgovinske izmenjave. Ameriška politika je do sedaj uspela, poslužujoč se vseh argumentov od obljub do nepri kritih pretenj o gospodarskih sankcijah in ukinitvi pomoči, postopoma, korak za korakom, doseči, da vlada kapitalističnih držah zahodne Evrope odpravijo gospodarske ukrepe, s kateri, mi so, kakor so smatrale, edi no možno ohraniti svobodo akcije na mednarodnem tržišču.
Sporazum o evropski plačilni zvezi predstavlja enega od (.snovnih stebrov za izradnjo e-notnega zahodnoevropskega gospodarskega področja, ker se ž njim doseže delna konvertibilnost evropskih valut. Toda ta novo ustanovljena organizacija ne bo mogla skoraj nič doprinesti k rešitvi osnovnega vprašanja v današnjem mehanizmu kapitalistične mednarodne trgovin« in plačil. Z ukinitvijo obstoječih omejitev v režimu plačil med državami Zahodne Evrope se namreč ne rešuje vprašanje pomanjkanja dolarjev, t. j. kroničnega deficita teh držav do ZDA.
Ne da bi se spuščali v komplicirano tehniko in mehanizem izravnavanja dolgov in terjatev, ki nastajajo v zunanji trgovini posameznih držav, se lahko predpostavlja, da bo no-
vi sistem medevropskih plačil vsekakor vplival na razširitev zamenjave med članicami plačilne zveze. Ravno tako se lahko logično predpostavlja, da že s tem, da svoboda plačil med državami članicami Marshallovega načrta pomeni favoriziranje njihove medsebojne zamenjave, hkrati pomeni diskriminacijo v odnosu na vse ostale države, ki ne sodelujejo v klirinški uniji.
Na ta način, namesto da bi se dejansko ustvarilo gospodarsko sodelovanje na mednarodnem merilu, se ustvarjajo samo grunacije držav, z Izraženo težr.-jr, ustvarjanja novih gospodarskih blokov. Države, ki sodelujejo v evropski plačilni zvezi, bodo imele tri popol. noma ločdne režim« zunanje trgovine in mednarodnih plačil. Eden bo veljal v okviru unije, drugi v dolarskem področju, tretji pa v odnosih z vsemi ostalimi državami. Taka razcepljenost ne more služiti razširitvi svetovne trgovine in v skrajni liniji tudi ne interesom zbižanja in sodelovanja med narodi
Potopila se je
francoska vojna ladja
PARIZ, 16. Danes zjutraj se je potopila francoska fregata «La Plače«. Rešili so 43 mož, 32 mrtvih pa niso še potegnili iz vode. Ladja se je potopila nekaj po polnoči, potem ko je naletela na mino v zalivu La Frenaie.
SPLIT, 16. — Nad 9 milijonov kilogramov rib so ulovili jugoslovanski ribiči na Jadranu v letošnji sezoni. To je najboljši lov, kj so ga dosegli v zadnjih letih.
delovnih edimic« v ysej Zahodni Nemčiji, kakršne ro obstajale že v angleški in ameriški okupacijski coni.
Bevin je glede tega vprašanja včeraj, popoldne izjavil, da se Velika Britanija načelno ne upira ustanovitvi nemških kontingentov pod pogojem, da se vključijo v evropsko obrambo in da ne sestavljajo avtonomnih edinic z nemško komando. Italijanski zunanji minister Sforza Pa je toar takoj podprl ameriško stališče in se izrekel za nemško oborožitev.
((United Press» poroča, da je ameriški zunanji minister Ache son postavil ultimativni predlog ostalim zunanjim ministrom glede nemške oborožitve ln dejal, da morajo biti ameriški alternativni predlogi sprejeti brezpogojno. Izjavil je namreč, da bodo ZDA pripravljene boriti se v Evropi še istega dne. ko bo nastala vojna, to pa pod sledečimi pogoji: l. ustanovitev zahodnoevropske vojske, ki naj bi vključevala kontingente vseh držav; 2. načelni sporazum za vključitev zahodnonemških kon tingentov; 3. imenovanje skupnega vrhovnega poveljnika zahodnoevropske vojske, po možnosti ameriškega generala. To naj. bi bil Achesonov odgovor na vprašanje holandskega zunanjega ministra Stikkerja, ki je vprašal kako bodo v primeru napada branjeni člani atlatske-ga sveta. Acheson je baje vztrajal, naj bi atlantski svet o tem vprašanju še na tem zasedanju sprejel kak sklep. Verjetno pa je, da se bodo Francija in Velika Britanija kakor tudi druge države obotavljale takoj odobriti kakršen koli program za oborožitev Nemčije.
> Četrta in zadnja seja se je začela ob 19 po krajevnem času.
Na njej so razpravljali o vprašanju »evropske obrambe« in o nemški oborožitvi. Ro dolgem razpravljanju so prešli k drugim točkam dlnevnega reda, ker se niso mogli sporazumeti glede nemške oborožitve. Nadaljevali bodo razpravljanje o tem v ponedeljek. Prvo poročilo bodo verjetno objavili v ponedeljek. Glede nemške oborožitve so nekateri ministr; poudarili, da morajo če razmisliti in se posvetovati s svojimi vladami.
«vojaške pomoči«. Material sta pripeljali dve ameriški tovorni ladji «Tramar I« in «Pelican Spate«.
Vulkanski izbruh
na Filipinih
MANILA, 16. — Tri patrolne ladje filipinske vojne mornarice so danes priplule na pomoč prebivalstvu otoka Camiguin, kjer je začel bruhati vulkan. Krajevna vremenoslovna posta ja poroča, da so do sedaj našteli 59 mrtvih. Rdeči križ pa poroča, da je 27 drugih domačinov bilo močno opečenih, ko je padel pepel pod vznožjem vulkana. Mnogo oseb med temi žena in otrok je bilo zasutih. Tiskovna poročila govorijo celo o 84 mrtvih in 35 hu-ko ranjenih ter da iščejo žrtve med pepelom.
Zadnji veliki izbruh tega vulkana je bil septembra leta 1948. Tedaj so izselili na otok Min-danao 29 domačinov. Žrtev je bila samo ena, toda materialna škoda je bila zelo veiika.
Da pride dp čimprejšnje rešitve, je tržaška Trgovinska zbornica sklenila, da bo pozvala posameznike, ki so pri tem prizadeti, naj svoje pritožbe naslovijo naravnost na mednarodno razsodišče v Haagu, zato da povzročijo razsodbo q aeblc-kaciji, kateri bi se morala Anglija nato podvreči.
Sidneyu
SIDNEY. 16. — Zaradi stavke pristaniških delavcev je v luki zasidranih več kakor 60 ladij, ki čakajo na razkladanje.
Zaenkrat ni nobenega znaka, da tli danes na sestanku izvršilnega odbora strokovne zveze pristaniških delavcev prišlo do mirnega sporazuma. Tajnik strokovne zveze J. Healy je zagotovil, da se stavka ng bo razširila na druga pristanišča. Izvršilni odbor bo v ponedeljek poročal na množičnem zborovanju stavkajočih o položaju. Kasneje pa se bo sestal s predstavniki drugega sindikata iste kategorije. Razpravljali bodo o vprašanjih stavke.
Protest LR Kitajske
pri OZN
PEKING, 16. — Pekinški radio javlja, da je zunanji minister LR Kitajske Cuenlaj poslal protestno brzojavko predsedniku Varnostnega sveta Gladtvinu Jebbu ir: glavnemu tajniku QZN Trygve Lieu, v kateri obtožuje ZDA, ker so preprečile predstavniku LR Kitajske, da bi bil zaslišan v Varnostnem svetu, ter ponovno zahteva, naj bi bil kitajski dete gat Kitajske navzoč, ko bodo razpravljali q kitajskem vprašanju.
FLRJ na velesejmu
v Stockholmu
STOCKHOLM, 16. — Tudi letos razstavlja Jugoslavija na stockholmskem velesejmu, in sicer kemijske in prehrambene proizvode, les, usnje, tobak in proizvode drugih industrij. O-biskovalci se ie posebno zanimajo za proizvode jugoslovanske prehrambene industrije in obrtništva.
Tržaški Slovenci in demokrati
tov. Francetu Bevku
Ob šestdesetletnici pisatelja in borca za pravice primorskih Slovencev tov. Franceta Bevka mu je glavni odbor OF za Tržaško ozemlje poslal sledečo brzojavko:
Dragi tovariš France Bevk!
Glavni odbor OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje tolmači želje in mišljenje tržaških demokratov in posebej Slo. vencev, katerim si posvetil na kulturnem in političnem področju, kot dosleden antifašist in borec, vse svoje sile in jih spodbujal z besedo in dejanji v najtežjih trenutkih njihove zgodovine k odporu in borbi za narodnostne in socialne pravice.
Tržaški Slovenci, ki so ostali ločeni od svojega matičnega naroda, vidijo še vedno v Tebi vztrajnega in doslednega borca za njihove pravice.
Zato Ti vsi tržaški demokrati in zlasti Slovenci najiskre-neje čestitajo k Tvoji 60. obletnici in želijo, da bi še mnogo let uspešno nadaljeval svoje delo v korist slovenskega naroda in socialistične domovine!
GLAVNI ODBOR OF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST
PROTIDELAVSKA POLITIKA sindikalnih voditeljev vjlngjiji
Deakin predlaga prepoved KP - l lada grozi, da bo nastopila proti stavkam
Aretacije komunistov
v Vzhodni Nemčiji
BERLIN, 16. — List «Tele-graph«, ki izhaja na britanskem zasedbenem področju, piše, da je policijla Vzhodne Nem. čije aretirala 11 vaditeljev so-cial-kamunistične partije, večinoma funkcionarjev na pokrajinskem ministrstvu za notret-nje zadeve v Sachsen. Anhaltu. Vzrok aretacij« ni znan, niti niso objavili imen aretiranih.
MOSKVA, 16. — Kakor poroča moskovski radio, stavka sedaj 700.000 indonezijskih kmetijskih delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd in nacionalizacijo plantaž.
LONDON, 16. — Kot kaže, je tudi Anglijo zajel val protikomunistične in pod to pretvezo tudi protisindikanlne gonje. Ze v petek je v spodr.ji zbornici prišlo do debate o nekakšnem podtalnem delovanju, ki ogroža notranji red. O tem je govoril tudi minister Isaacs in dejal, da so tega krivi nekateri voditelji bivših stavk, katere so sindikati izključili iz svoje sre. de. Obenem pa je nedvomno zagrozil, da bo vlada izdala potrebne ukrepe v primeru potrebe. No, danes je glavni tajnik sindikata prevozniške stroke Arthur Deakin izjavil, da je treba komunistično partijo po' staviti izven zakona,
Deakinove izjave so precej presenetite politične kroge. Pravijo namreč, da še ni mogoče pričakovati, da bi vlada sprejela te predloge. Pravijo, da se je Attlee še vedno upiral temu, da bi angleško komunistično partijo postavil izven zakona.
Vsa ta psihoza o podtalnem gibanju, katerega naj bi vodili komunisti, je zajela tudi angleški tisk. V zvezi z izjavami, ki jih je dal minister za delo Isaacs, pišejo listi, da vlada prav lahko predloži parlamentu osnutek zakonov, s katerimi bi napravila konec temu gibanju, ali bolje rečeno sindikalnemu gibanju.
Kar se tiče splošnjh volitev, pa «Daily Express» sodi, da bi do teh lahko prišlo čez nekaj tednov ne glede na izid glaso-vanj.a v spodnji zbornici, ki bo v torek List piše, da nekateri člani vlade menijo, da v sedanjih okoliščinah ne more vlada nadaljevati s svojim delom s tako skromno večino in ni izključeno, dp bo tudi Attlee to uvidel.
Stavka londonskih avtobusov traja že četrti dan. Sindikalni voditelji bodo danes na zborovanju skušali na vse načine pre pričati stavkajoče, naj se vrnejo na delo. Stavki se je pridru žilo tudi več tramvajskih uslužbencev in krožijo glasovi, da bodo tudi uslužbenci londonske podzemeljske železnice začeli stavkati.
Danes pa krožijo govorice, da laburistična vlada grozi, da bo pozaprla «vso mrežo komunističnih agentov«, katere obtožujejo,, da skušajo uničiti angleško gospodarstvo s protizakonitimi stavkami. Po osnutku novega zakona bi agenti državne varnosti smeli aretirati organizatorje ((neuradnih« stavk.
Ameriške in južne sile v Seulu kjer se vršijo poulične borbe
Splošna ameriška in južnokorejska ofenziva na jugu - Glavni štab severnih molči o izkrcanju - Dve tretjini mesta Inšon porušeni
uansKi
ro
vladi
BRINDISI, 16. — Ameriški poslanik v Rimu James Dunn je danes s posebno ceremonijo in pompoznostjo na ameriški vojni ladji «Mindoro» predal italijanski vladi prvo pošiljko ameriškega orožja.
Qb tej priliki ni sev.eda manjkalo priložnostnih besed o ((Obrambi#, o zahodni in latinski civilizaciji in podobno. Govorila sta James Dunn in italijanski minister za obrambo Pacciardi.
Ameriško »rožic Belgiii
ANTVERPEN, 16. — Močr.e policijske site nadzorujejo pristanišče v Antverpnu, kjer težaki in vojaki pomagajo pri izkrcevanju ameriških tankov, tovornih avtov in drugega vo-jaSkega materiala. To je druga pošiljka ameriškega orožja, ki je prispela Y Belgijo y okviru
FRONTA PRI INSONU, 16. AGENCIJA AFP IN ANSA poročata, da V pristanišču Inšon neprestano izkrcujejo oja-čenja za ameriške čete. Pri tem se poslužujejo tudi prista. niških pomolov, katere so že osposdb:’; za to potrebo. Na ta način se mornariški pehoti, ki •je ustvarila mostišče pridružujejo tudi oddelki redne vojske.
Južnokorejski radio v Pusa-nu poroča, da so izvidnice mor. nariške pehote, katere podpirajo oklopne edinice, sedaj že v predmestjih Seula, kjer se vršijo ogorčene poulične borbe, Ti oddelki so baje že dosegli in prekoračili Jongdung-po, ki leži na cesti Inšon-Seul na križišču, od koder pelje cesta proti letališču Kimpo. Iz Jungdungpoja do velikih mostov, čez reko Han, ki peljejo v mesto, je približno 5 km.
Radio Pusan je poleg tega obvestil, da so padalci, ki so danes zjutraj zasedli letališče Kimpo, prekoračili reko Han, ki teče nekaj sto metrov od letališča. Padalci so dosegli tudi Todangni, kra-j kjer sta južnokorejska vojaška šola in pomorska akademija. Ta kraj je 13 km oddaljen od Seula.
Admiral Sonvonil, poveljnik brigade južnokorejske mornariške pehote je izjavil, da sta bili med izkrcanjem uničeni dve tretjini mesta Inšona.Predvsem so razrušite mesto topovske granate. Meščanstvo jP zaradi bombardiranja s strani ameriškega vojnega brodovja, ki je pripravljalo izkrcanje, za. pustilo mesto že pred tremi dnevi. Po dveh dneh, ko se je povrnil začasni mir, ,so se ljudje vrnili spet v mesto. Kmalu nato je seveda rledil’ splošen koncentričen napad iz zraka, z morja in suhega. Tako je Pre-
bivalstvo ostalo v mestu pod ognjem Američanov jn Severnokorejcev. Po izjavah nekega predstavnika ameriške mornarice sta se izkrcanja pri In-šonu udeležili ena divizija po. morske pehote in ena divizija redne vojske ter druge enote, skupaj čez 40 tisoč mož.
O izkrcanju na področju Po-hanga na vzhodni obali korejskega polotoka j« predstavnik departmana za vojsko v Wa-shingtonu izjavil, da je cilj te operacije ta, da se prestreže pot, po kateri dobiva potrebščine severnokorejska vojska na vzhodnih področjih fronte.
POVELJSTVO 8. ARMADE je izdalo poročilo, da so danes «sile Združenih narodov« prešle na vsej Južno-korejski fronti v splošno ofenzivo. Najvažnejši je bil napad na področju prve konjeniške divizije, kjer je neki ameriški oddelek s pomočjo tankov dosegel reko Naktong in nato udaril na sever proti Vaegvanu. Zvečer je bila neka ameriška kolona oddaljena še tri milje od mesta. Na področju druge divizije so Čete napredovale za dve milji. Pri tem so naletele na šibak sovražni odpor. Na bolj ogorčen odpor Pa so čete naletele zahodno od Sangnjonga. Na področju Hamana so enote 25. divizije pridobite na ozemlju. Polki 2. južnokorejskega armadnega zbora so napredovali za nekaj milj na področju 40 km dolge fronte severno od Jongšona. Južnokorejska divizija ((Kapitol« je sklenila obroč zahodno od Angangnija in obkolila en severnokorejski bataljon južno od ceste Pohang Jonšon.
GLAVNI STAB JU2NOKO- I REJSKE .VOJSKE poroča, da I
so «sile Združenih narodov« zapletene v pouličnih bojih v se-vernozahodr.em delu Seula.
GLAVNI STAB SEVERNOKOREJSKE VOJSKE je zjutraj izdal poročilo, ki pravi, da na področju Taeguja oddelki ljudske vojske ie naprej odbijajo sovražne protinapade. Enote ljudske vojske, ki napredujejo blizu Jedvana (Ikan), so odbile ogorčen« sovražnikove protinapade. Tudi oddelki ljudske vojske, ki napredujejo južno od mesta Takudon (Takuda), so zapleteni y boje s sovražnikom, ki se S pomočjo oklepnih sil ogorčeno upira.
Večerno poročilo pravi, da so na vzhodnem področju in vzdolž vzhodne obale pri mestih Jongšon in Angangni ogorčeni boji med ljudsko vojsko in sovražnimi edinicami, ki s protinapadi skušajo zaustaviti napredovanj« severnih. Ng južnem področju je sovražnik skušal izvesti protinapad, ki pa je bil pdbit s težkimi izgubami. Zjutraj so ameriškP letalske site barbarsko bombardirale Piongteng. 50 letečih trdnjav je eno uro bombardiralo središče mesta. Civilno prebivalstvo je imelo velike izgube. Poročilo pravi koliko sovražnih vojakov j« bilo ubitih in zajetih ter našteva vojmi plen, kj g§ je za-jela ljudska vojska. Nobeno poročilo pa ne ojhenja ameriškega izkrcanja pri Inšonu.
Pp Reuterjevem poročilu je radio Peking objavil neko severnokorejsko vojno poročilo, k( govori o veliki ofenzivi ameriških sij s pomočjo ogromnih letalskih sil. Ofenziva naj bi se začela v petek. Na vsak način pa tudi to poročilo ne omenja izkrcanja na področju Inšona, čeprav govori, da so ogorčene borbe na vseh področjih fronte.
Danes so agenti Scotland Ya.r-da prisostvovali petim zborovanjem, na katerih so organizatorji ((neuradnih« stavk govorili uslužbencem tovornih avtomobilov m pristaniškim delavcem.
Danes so predstavniki sindikata prevozniške stroke na zborovanju, ki je bilo popoldne, sklenili pozvati stavkajoče, naj se takoj vrnejo na delo. Uradni delegati 58 tisoč avtobusnih, tramvajskih in trolejbusnih u-službencev so s 101 glaso.ni proti 25 sprejeli ta sklep.
V dobro obveščenih krogih sodijo, da angleška vlada pripravlja načrt o ustanovitvi zalog življenjskih potrebščin, ki naj’ bi služile v primeru vojne. To vprašanje Pa je seveda povezano z devizami (večino živil bi morali uvoziti iz ZDA).
Dobro obveščeni krogi pravijo. da bo angleška vlada proučila to vprašanje z ameriškimi oblastmi. Dodajajo pa, da bodo tudi drug« države, članice atlantskega paikta, izdelale podobne načrte.
„Malabrocca arriva primo“
«Malabrocca arriva prtrtto«. Pod teni naslovom so včerajšnje «Le Ultime Notizie« objavile članek z namenom podcenjevanja italijanskega diletantskega kolesarja, ki se je V zadnjih letih udeležil raznih kolesarskih dirk v. Jugoslaviji in na Tržaškem ozemlju. ((Le Ultime Notiziea pišejo, da je bil Malabrocca na krožni dirki P° Italiji vedno zadnji. Nato pa pripominjajo, da mu v JugosUt-vi ji ni bilo težko postati prvak, «ker se p tej deželi z lahkoto postane prvaka. Ko omenja katerih dirk se je Malabrocca udeležil v Jugoslaviji, navaja Ljubljano, Zagreb, Beograd, Reko in Koper ter dodaja: «Bog jim odpusti za barbarsko iz-maličenje (dtalianissimiha imen mestt kot so Fiume, in Capo-distna«.
S tem člankom niso hotele ((Le Ultime Notiziea samo podcenjevati italijanskega kolesarja, ampak osmešiti tudi ves jugoslovanski šport, češ da se V Jugoslaviji z lahkoto postane prvak. Gosoodo pri ((Le Ultime Notiziea hočemo opozoriti, da ni kar tako lahko postati prvak v Jugoslaviji, česar se dobro zavedajo številni italijanski atleti. Italijanska mladinska plavalna reprezentanca je bila na zadnjem srečanju v Zagrebu premagana od jugoslovanskih Plavačev, italijanski wa-terpolisti so na zadnjem evropskem prvenstvu spoznali moč jugoslovanske ekipe in so morali v srečanju z Jugoslavijo kloniti. Tudi italijanski plavalci na evropskem prvenstvu so bili slabši od jugoslovanskih. Da ne govorimo o nogometu, kjer je bila italijanska državna reprezentanca na svetovnem prvenstvu premagana ie v prvem kolu, medtem ko so jugoslovanski nogometaši klonili samo pred močno Brazilijo. Košarkarji ((Crvene zvezdea iz Beograda so spomladi v Milanu osvojili pokal mesta Milan, za katerega so tekmovale najboljše italijanske in francoske ekipe. Danes pa se mlada jugoslovanska lahko-atletska reprezentanca bori na milanskem stadionu ((Arenaa proti italijanski reprezentanci in nihče ne more reči, da so to malo-viedni atleti, če pogledamo samo včerajšnje rezultate.
Kar pa se tiče «oarbarskega izmahcenjaa imen Reke in Kopi a, naj vedo, da so bili prav Cn\k‘ so res barbarsko izmaličili na desettisoče imen slovenskih krajev in slovenskih priimkov na Primorskem. Omenili bomo samo en primer: trije bratje Starc so postali: eden Del Vecchio, drugi De Vecchi in tretji Starace. To je ((barbarsko izmaličenjea imen.
Za nosilce dvatisočletne kulture je postala Ajdovščina — Aidussina, Kobarid — Caporef-to, Bovec — Plezzo, Postojna — Postumia. R. Bistrica — Vil-la del Nevoso, 'itd. Zato bi tem etnologom in zgodovinarjem priporočali, naj se učijo imen slovenskih in hrvatskih krajev Julijske krajine. Sicer pa je naše priporočilo zaman ljudem ki so prepojeni s slepim sovral štvom do vsega, kar je sloven-skega in jugoslovanskega, in padejo celo tako nizko, da žalijo svojega sonarodnjaka ki goji šport zgolj iz ljubezni do športa in ne do milijonskih za-služkov kot marsikateri drugi
W?*ki Prvak!, ki so na vseh -adnjih svetovnih prvenstvih
ime	b° Zmaaal° njihovo
Dve pismi
Skupina slovenskih in italijanskih delavcev is Trsta, ki je bila na odmoru y Gozdu-Martuljku v Sloveniji, je poslala uredništvu našega lista naslednje piano:
«Slovenski jn italijanski delavci iz Trsta, ki smo prebili v domu «F. Rozmana v Gosdu-Martuljku svoje počitnice, se Vračamo na svoja delovna mesta z zadoščenjem, da nam je bila dana možnost okrepiti svoje moči in zdravje v prekrasnih krajih, ki so bili nekoč dostopni izključno izkoriščevalskemu sloju,
V teh dneh smo imeli priliko srečati se z delavci iz vseh krajev FLRJ, ki so nas seznanili z mnogimi aktualnimi vprašanji jugoslovanskih narodov in z razvojem socializma v tukajšnjih okoliščinah.
Jugoslovanski delavci so nam izjavili, da tako kot je bila njihova osvobodilna borba
Prosvetno društvo Lonjer-Katinara
priredi DANES 17. septembra ob 17. uri v Lonjerju, na dvorišču gostilne «PRI ZUPANU«
koncert
narodnih in umetnih pesmi, klavirja solo, harmonike solo in orkestra Sodelujejo: pevski zbor Lo. njer-Katinara, pevski zbor «Slovan» iz Padrič, pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline, orkester iz Lonjerja, harmonika solo, klavir solo Ker je to prvi koncert, kjer bodo nastopili naši mladi glasbeniki z Glasbene akademije v Ljubljani, vabimo vse, da se zanimivega koncerta udeleže Koncert bo tudi ob slabem vremenu.	Odbor
pravična, ko so si z lastnimi silami priborili pogoje za gradnjo socializma, tako so tudi ponosni, da so pravočasno odbili poizkus starih in novih imperialistov, ki so jih hoteli ponovno zasužnjiti in dalje izkoriščevati. Le z odločnim nastopom in jasnim ciljem pred seboj so narodi Jugoslavije s komunistično partijo in tov. Titom na čelu preprečili nepoštene namene Kominfor-ma in zapadne buržoazije.
Delovno ljudstvo FLRJ se zaveda vseh ovir, ki jih bo moralo še premostiti; toda zavest, da je na pravi poti ga bodri in krepi v nadaljnji borbi za uresničenje idealov, ki so sl jih zadali v narodnoosvobodilni borbi. Da je njihova borba pravična smo se prepričali, ko smo prisostvovali njihovim diskusijam, na katerih je prišla do izraza gotovost, da bodo vse naloge, ki so si jih zadali, tudi izvedli. Dejstvo, da vsakdo lahko mirno in svobodno proučuje ter razpravlja o neizbežnih tež-kočah, je dokaz zrelosti in daljnovidnosti delavstva, ki si je zbralo pravilno pot v socializem.
Vsa ta nova spoznavanja nam vlivajo trdnejše prepričanje in voljo širiti med našim delavstvom resnično in pravilno pot po kateri stopajo jugoslovanski narodi v lepšo bodočnost.
Sledijo podpisi
Ob odhodu iz Gozda-Mar-tuljka je ista skupina slovenskih in italijanskih delavcev poslala Centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije pismo, ki se glasi:
«Skupina tržaških slovenskih jn italijanskih delavcev, ki je bila v Gozdu Martuljku deležna lčdnevne gostoljubnosti jugoslovanskega delovnega ljudstva, se zahvaljuje centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije za to prekrasno letovanje, kakršnega si zaman želi delavec v kapitalističnem sistemu.
2e ta kratek stik z delavci vseh krajev Jugoslavije nam je » bolj potrdil prepričanje, da Jugoslavija odločno koraka v socializem. Čeprav obdani od različnih sovražnikov, so narodi Jugoslavije v trdi borbi dosegli že mnogo uspehov in z navdušenjem sledijo idealom, za katere so v preteklih ldtih toliko žrtvovali. Kjer koli smo utegnili slediti stvarnosti razvoja graditve vašega novega življenja, smo z zadoščenjem ugotovili, da je podlaga teinu revolucionarnemu pokretu Marksov nauk in da je vsa sovražna propaganda zgojj odvratna laž.
Zapuščamo te prelepe kraje globoko uverjeni. da vaši napori niso zaman in istočasno obljubljamo, da bomo postavili vse naše moči y podporo vaše velike borbe. Prepričani, smo da bosta resnica in pravilno stališče, ki ste ga zavzeli do vseh tujih izkoriščevalcev gotovo prodrli med delovne množice sveta in s tem okrepili tudi odpor delavstva Tržaškega ozemlja*.
Sledijo podpisi
imZIFIKACIJE KOMINFORMISTIČNIH SIIVUIKiHJIH F0H1TFUF1/
Vsi tržaški delavci morajo zahtevati
otl si/ojih sindikalnih liutliteljev
Poslovili smo se od otrok
iz Slovenske Benečije
sprejem predloga o enotnem nastopu razrednih sindikatov
Kakor smo že poročali, je bil preteklo soboto, plenum sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov STO. Tržaški delavci so popolnoma razumeli ysa vprašanja, ki so jih razpravljali na plenumu, med temi tudi sindikalni položaj tržaških delavcev in ustanovni kengres razrednih sindikatov. Sindikalni akcijski odbor je ob tej priliki podrobno proučil ekonomski in sindikalni položaj tržaških delavcev v zvezi s stavko industrijskih delavcev meseca februarja t. 1. in v zvezi s sedanjimi sindikalnimi vprašanji industrijskih delavcev.
Na plenumu so bili sprejeti važni sklepi in obenem je bilo jasno prikazano vsem sindikalnim organizacijam, kakšne ukrepe je treba podvzeti v zvezi s sedanjim položajem. Obenem so bili dani točni predlogi vsem delavcem in sindikalnim organizacijam. Konkretni predlogi sindikalnega akcijskega odbora za enotni sindikalni nastop na podlagi najnujnejših zahtev in potreb tržaških delavcev so zadeli v živo gospodo v Ulici Monfort.
To živčno stanje kominfornh-stov tolmači Ernesto Radich v svojem zadnjem uvodnem članku v «Unita operaia«. Radich kakor po navadi, popolnoma potvarja resnico in dejstva ter skuša ponovno prevariti delavce s trditvijo, da predlogi razrednih sindikatov ne odgovarjajo resnici odnosno, da so bili postavljeni na tendenciozen in nepošten način. S tem Radich ponovno dokazuje, da komin-formistični sindikati niso več zmožni organizirati resne sindikalne akcije.
Vidalijevi voditelji skušajo prepričati tržaške delovne množice, da je treba vsako rešitev pričakovati iz Rima in da bo iz Rima prišlo izboljšanje. Delavci so sami prišli do spoznanja, kam vodi tako čakanje «pomoči» iz Rima.
Predlogi sindikalnega akcijskega odbora, ki so jih razredni sindikati osvojili in predložili vsem delavcem in vsem sindikalnim voditeljem, so resni, objektivni in odgovarjajo nujni pot se bi delavskih množic. Zato morajo biti vse Radiche-ve sleparije v tem pogledu razkrinkane.
Zato pozivamo vse delavce na Tržaškem, naj resno prouči-
jo izjay0 sindikalnega akcijskega odbora, ki je bila soglasno sprejeta na zadnjem plenumu. Razpravljajo naj . p predlogu razrednih sindikatov o enotnem nastopu, naj zahtevajo od sindikalnih voditeljev, da te predloge resno proučijo, da
Danes ob 9. uri bo v prostorih glavnega odbora ASIZZ v Ulici Ruggero Manna 29 seja izvršilnega odbora ASIZZ. Priporoča se točnost.
proučijo vse gospodarske in normativne zahteve, zahteve tovarniških odborov, ki jih je sestavil sindikalni akcijski odbor za enotni nastop.
Tržaški delavci se morajo zavedati, da je sedanja sindikalna borba v Italiji, kakor jo tam postavljajo sindikalni voditelji, nezadostna in da bodo rezultati te sindikalne borbe negativno vplivali na gospodarski in socialni položaj, tržaških delavcev, če ne bodo sami stopili v borbo s svojimi zahtevami, ki jih bo izrazil tudi sindikalni akcijski odbor.
\sredo
|»rvi koncert našega orkestra
Koncert, ki bo v sredo 20. t. m. na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu, predstavlja v. našem glasbenem življenju vsekakor poseben dogodek. Ce izvzamemo kratko gostovanje ljubljanske opere v dobi med prvo in drug,o svetovno vojno, nismo imeli Slovenci na tem
ozemlju po letu 1914 nobenega orkestralnega koncerta. Tržaška Glasbena matica je sicer imela še prva leta po prvi svetovni vojni orkester, ki je bil pri omejen na sama godala. V manjši meri je nekajkrat nastopil mali godalni orkester šole Glasbene matice v prvih letih po zadnji vojni. Ljubitelji glasbe se bodo zato tega koncerta prav gotovo razveselili. Nastop tega orkestra je v neki meri Prvi poizkusni korak v nadaljnje življenje. Oblike udejstvovanja takega orkestra so raznovrstne: poleg popularizacije umetnin iz svetovne literature bi mogel posredovati slovenskim poslušalcem kakor tudi italijanskemu prebivalstvu glasbena dela. slovenskih in jugoslovanskih avtorjev, ki so jih organizatorji tržaških koncertov do danes vedno ignorirali. In vendar so danes v mednarodnem glasbenem svetu tudi jugoslovanski skladatelji upoštevani in cenjeni. Orkester bi omogočil tudi gostovanja jugoslovanskih dirigentov ki so se prav tako uveljavili v. mednarodnem merilu. Končno bi obstoj tega orkestra omogočil operne predstave. Zborovskih pevcev nam ne manjka, tudi solistov imamo nekaj, mogli pa bi še dobiti odlične pevce kot goste iz naših kulturnih centrov. Ako bo ta orkester zaživel, nam bo vsekakor občutno obogatil našo glasbeno kulturo, tudi če ne bo izrabil vseh možnosti svojega delovanja. Za njegov nadaljnji razvoj je seveda zelo važno, kakšen odziv bo našel njegov prvi nastop pri naši javnosti.
Včeraj popoldne smo s« v Dijaškem domu poslovili odi malih Benečanov, ki so bili za 12 dni gostje naših demokratičnih organizacij. Male Benečane so ob poslovitvi obiskale številne delegacije množičnih antifašističnih organizacij, žena in pionirjev. Ves popoldan so se vrstile skupine žen in pionirjev iz Sv. Alojza, Sv. Ivana, VQM, centra mesta. Sv. Vida, Sv. Justa, Skoljeta in Sv. Križa. Vsi so malim gostem prinesli številne darove, oblekes, čevlje, spodnje perilo, nogavičke in razne druge male stvarce, ki jih beneški otroci niso imeli, ko so pred skoraj dvema tednoma prišli k nam.
V teh dveh tednih so mali Benečani preživeli v Trstu nepozabne lepe dneve. Vzgojitelji so jih seznanili z mestom, peljali so jiih po raznih mestnih muzejih, po okolici in celo na kopanje k Sv. Nikolaju, kjer so se ves dan zabavali, igrali in kepali. Življenje v domu je bilo za revne otroke Beneške Slovenije nekaj nenavadnega, ker so revčki vajeni samo trp-ljenja in pomanjkanja. Jasno je, da jim njihovi starši ne morejo dati več, kot so jim dali, ker so sami revni, kakor je revna vsa Beneška Slovenila.
Njihov odhod v Trst je vzbudil med raznimi reakcionarnimi in protiljudskimi elementi v Beneški Sloveniji «ogorčenje» in so skušali na vsak način pre. pričati starše, naj jih ne pošiljajo v Trst, češ da se bodo imeli slabo, da jih ne bodo dobili več nazaj, itd. Duhovnik iz Ažle je šel tako daleč, da je v cerkvi med pridigo dejal, da bj bilo bolje, da bi se otroci, ki so šli v Trst kot gostje naših organizacij, ponesrečili V strašni nesreči pri Fužinah, kjer je zgubilo življenje 12 nedolžnih italijanskih otrok, ki So bilj v koloniji v Roscolle. Take želje lahko izreče samo človek, ki ni le sovražnik ljudstva in Beneških Slovencev, ampak človek, ki nima najmanjšega
Kdo je kriv* da je
slovenska šola zapostavljena
Iz zgornje Kolomje nam poročajo, dg se tam vrši že nekaj dni vpisovar/je v italijanski otroški vrtec, medtem ko za slovenski otroški vrtec še ni razpisano vpisovanje, četudi se je za slovenski vrtec prijavilo dovolj otrok in so starši pred. ložili že svoj čas zadevno proš. njo na pristojnem mestu.
Mati, ki se je zanimala za slovenski otroški vrtec, je do-
* PRIMORSKI DNEVNIK
Sa
l/V
o*
neima v
UL JLC? E IB U
M.
It
PRVI IZLET: OD 23. DO 25. t. m.
DRUGI IZLET: OD 7. DO 9. OKT.
SKUPNI S TROS KI ENEGA IZLETA SO 3.100 LIR Prijave pri krajevnih odborih OF in pri potovalnem uradu
ADRIA- E X PRESS
Ul. F. Severo 3 b, tel. 29-243
bila od vpisovalke kaj čuden odgovor: ((Najprej bo vpis v italijanski otroški vrtec, nato se bo videlo, če bo ostalo še kaj prostora za slovenski vrtec«. Ni čudno, da je ženska s tako miselnostjo na vprašanje, ali se lahko tudi slovenski otrok vpiše v italijanski vrtec, odgovorila pritrdilno, toda s pripombo: ,.«CE BO NA. TO OBISKOVAL TUDI ITALIJANSKO OSNOVNO SOLO«.
S to izjavo je šovinistična vrtnarica potrdila to, kar mi že davno vemo. Naše zahteve po novih otroških vrtcih ostajajo neizpolnjene prav zato, ker računajo nepoboljšljivi raz. narodovalci, da bodo slovenski starši, lci so zaradi socialnih prilik prisiljeni oddati svoje otroke v vrtec, vpisali te v italijanski vrtec in s tem stopili na pot odtujitve svojega otroka, kajti iz italijanskega vrtca naj gre otrok V italijansko šolo.
Mr se tej politiki OAI (bivša «Italia redenta«) ne čudimo. Volk menja dlako, svoje nravi pa ne. Tako je tudi ta ustanova menjala svoje ime, g vse drugo je ostalo pri starem. Pričakovati od ravnateljice Taverne, ki ji je fašizem poveril »sveto poslanstvo« širjenja dvatisočletne kulture in italijanskega jezika med Slovenci, da bi se sedaj na stara leta prelevila in šla iz svoje fašistične kože, bi bilo prenaivno. Zato pade odgovornost za vso to raznarodovalno početje na oku. pacijsko vojaško upravo, ki je Po zmagi nad nacifašizmom obnovila ves stari fašistični u. pravni aparat in mu daje vsak dan bolj proste roke v izvajanju diskriminacije na račun slovenskega življa. Na tak način pač ne bo Trst dokazoval vsemu svetu, da «ni Več center političnih konfliktov«, kot se je izjavil gen. Airey ob otvoritvi del v industrijski coni v Zavijali, Trst bo prenehal biti center političnih konfliktov šele tedaj, ko bodo vsi Tržačani ne glede na svojo narodnost v vseh in tudi v nacionalnih pravicah izenačeni.
Ob tej priliki bi pa pripomnili še nekaj. Pri ustanovi otroških vrtcev je tudi slovenski oddelek, ki ga «vodi» neka Senčar jeva. Ta slovenski oddelek pa je samo navaden «bluff» in nima nobene, verjetno niti posvetovalne moči. Tako daleč so spravili slovenske šolske urade oni ((Slovenci«, ki so se na svojem begu pred obraču. nom zaradi kolaboracionizma z nacifašističnim okupatorjem udinjali popolnoma hlapčevsko novemu okupatorju in s tem izdali borbo slovenskega ljudstva za enakopravnost na šolskem področju. Njihovo izdajstvo je omogočilo angloameri-ški vojaški upravi, da je izročila usodo slovenske šole italijanskim šovinističnim oblast, nikom ob brezmočnem kima-
nju slovenskih nadzornikov, višjih nadzornikov in drugih takih ((oblastnikov«.
Kominformistična
junaštva
na Kolonkovcu
Tudi naši z žalostno slavo ovenčani internacionalisti so se hoteli izkazati ob naši proslavi «BAZOVIŠKIH ŽRTEV«. Zelo so jih namreč bodle v oči naše borbene zastave z rdečo zvezdo, zato so se v svojem sovraštvu do vsega, kar spominja na slavno dobo vsega demokratičnega ljudstva Trsta zagnali kot jastrebi na mrhovino na te znake, jih trgali in pokrivali s tako vnemo kot bi tekmovali med seboj, To delo so seveda oprav. Ijali pod okriljem noči, ker se boje pokazati pred ljudstvom, ki dobro pozna fašistično preteklost teh izvržkov ljudstva, ki so tako propali, da jih ni sram posluževati se nedolžnih in nevednih otrok za njihove podle akcije proti simbolom borbe, kot so to storili v dneh 11. in 12. t. m. pri nas, ko so poslali otroke trgat zastave in zvezde. Taka dejanja zbujajo pri poštenem demokratičnem prebivalstvu Kolonkovca stud do teh propalih ljudi, ki so služili fašizmu in nacizmu ter se danes udinjajo Kominformu, ki sprejema v svoje vrste vsakovrstne propalice, ker je dovolj, da imajo pretepaške, izdajalske in kle-vetniške sposobnosti. Jasno je, da take ljudi bode v oči vsak znak dosledne borbe našega ljudstva, ker se take borbe boje. Taki so torej tako imenovani prvaki Kominforma na Kolonkovcu. Čestitamo jim in svetujemo, da dobro shranijo črne srajce v naftalinu,
Pa še nekaj zanimivega se je zgodilo pri nas. V nedeljo 31. 8. so gospodje kominformisti s Kolonkovca organizirali tako imenovani mirovni mladinski praz. nik. Po zelo bučni propagandi jim je uspelo spraviti skupaj kakih 50 ljudi. Njihov nalašč za to prišli govornik se je kar za glavo prijemal, videč tako pičlo udeležbo. Organizatorji so drug drugega spraševali, kaj je vzrok, da ljudje ne pridejo. To jim pa lahko mi povemo. Ljudje so sc naveličali vaših obrekovanj, laži in sličnih dejanj. Le kar nadaljujte po začrtani poti, tako se bodo ljudje preje streznili, vas zavrgli ter prepustili žalostni usodi propalih ((voditeljev«.
Se nekaj besed o napisih na cesti proti Bazovici na dan proslave. — Kominformistični list «Unita» govori, da so to sramotno akcijo izvršili prebivalci iz bližnjih vasi; nam pa se dozdeva, da ve kolonkovski hierarh Avgust Castellani kaj več o tej akciji; v tej zadevi se lahko posvetuje s slavnim voditeljem kominformistične mladine Bla-žino A.
človeškega in duhovnega čuta.
Kljub vsemu temu so se pošteni beneški Slovenci odzvali vabilu in poslali svoje otroke v Trst.
Vse te dni, ko so bili mali Benečani pri nas, so jih obiskovali naši pionirji jn naše požrtvovalne žene. “Kakor smo te dejali, so jim prinesli toliko stvari, da s<> bodo lahko vračali na svoje domove lepo oblečeni in obuti, taki, da jih ne bodo njihove mamice skoraj niti spoznale. Rdeči, čisti in lepo zlikani, so včeraj jemali slovo od svojih malih sotovarišev tržaških pionirčkov. Naši malčki iz Boljunca in Boršta, iz Doline in Domja, so jijn priredili zadnjo prireditev. Na sporedu so imele razne pesmi, recitacije in drugo. Vsi skupaj pa so po zaključku sporeda zapeli pesmico »Moj očka ima konjička dva«, katero so se mali Benečani naučili med drugimi številnimi pesmicami. Tržaškim pionirjem se je zahvalila mala Benečanka, nakar so beneški otroci zapeli «Hej brigade«.
Danes zjutraj bodo odpotovali Z avtobusi na svoje domove, kjer jih starši, kljub temu da vedo, da se imajo dobro, željno pričakujejo. Otroci bodo znali povedati vs-e kar so pri nas videli in doživeli: povedali bodo, da je bilo vse tisto, kar so zlobni ljudje govorili o njih in o nas laž in da živijo v Trstu Slovenci, ki govorijo tako kot njihovi starši.
Sedaj se mali Benečani zavedajo, kakšna krivica se jim godi, ko jim italijanske oblasti nočejo dati šol v materinem je-z:ku, ki so se ga tako privadili z? časa svojega bivanja y Trsti!.
K RADIO
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovili
212.4 m ali 1412 kc)
NEDELJ^ 17. 9, 1950
7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glas.ba; 8.00: Operetna glasba; 8.30: Kmetijska ura (slov.); 9.00: Odlomki iz klavirskih koncertov; 9.30: Kmetijska ura (ital,); 10.00: Folklorna glasba: Poje meš. zbor Ljublj. univerze; 10.45: Oddaja za Buj, ščino (hrv.); 11.15: Slavni solisti pred mikrofonom; 11.45:	Našim
ženam (slov.); 12.00: Glasba po že-ijah (slov.); 12.45:	Poročila
v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa . poročila v slov.; 13.15: Pionirska ura: Aleksander Sergejevič Puškin: «Ribič in ribica« - pravljica v verzih (slov.); 14.00: Glasba po željah v ital.; 15.00: Zaključek.
17.00: Oddaja za podeželje (sl.); Pogovor v narečju; J. Jurčič: »Sosedov sin«; Strunjanski sadjar pripoveduje: 18.30: Veseli zvoki; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.T; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Iz Haydnove in Beethovnove simfonične glasbe: 20.45: Politični pregled (ital.): 21.00: Iz opernega sveta: 22.00: Športni pregled (ital.); 22.10: Pester glasbe, ni spored: 23.00: Zadnja poročila v ital.: 23.05: Zadnja poročila v slov.: 23.10: Objava dnevnega spo. reda; 23.15: Klavir v ritmu; 23.30: Zaključek.
LJUBLJANA.MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4; 202,1 m.)
NEDELJA, 24. 9. 1950
B.00: Jutranji pozdrav; 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 8.30: Igra godba na pihala komande JA v Ljubljani; 9.00: Turistična oddaja; 9.15: Pesmi iz Dalmacije: 9.30: Pol ure po željah pionirjev;'lO.OJ: Tako žive in delajo...« 10.30: Želeli ste — poslušajte! 12.30: Napoved časa in poročila. 12.40: Veseli zvoki;
: Pol 'ure za pionirje in cicibane; 13.30: Igra Orkester mariborske radijske Dostaje; 14.00: Oddaja za podeželje,
17.00:	Zabavna	popoldanska
glasba: 18.00: Iz sodobne književnosti: 18.45: Friderik Chopin: Koncert št. Ive- molu za klavir in orkester; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Lahek glasbeni spored; 20.00: Oddaja za zamejstvo: 20.20: Operni koncert: 21.00: Fizkulturna poročila; 21.10: Plesna glasba; 22.00: Prenos ‘poročil Zvezne postaje Beograd: 22.15: Lahek nočni koncert: 23.30: Poro, čila; 23.35: Konec oddaje.
KOLEDAR
Qledall6ce - 'd{Ju/Ky - 'Žtadio-
Nedelja 17. septembra
Marija 7, žal., Prvan Sonce vzide ob 5.45, zatone o 18.14 Dolžina dneva 12.29. Luna vzide ob 12.35, zatone ob 20.43. jutri ponedeljek 18. septembra Tomaž, Sokolica.
SINDIKALNE VESTI
Tajništvo A.S.O. bo imelo svojo sejo vsak ponedeljek ob 19.30.
Vsak četrtek ob 18. uri bo seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata pekov.
V-sak petek ob 19. uri bo seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata grafičnih delavcev.
Vsako soboto ob 19. uri bo seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev.
OF
SEZNAM KRAJEV ZA PRIJAVE ZA OBISK MEDNAROn NEGA VELESEJMA V ZAGRE BU ZA NABREZINSKI OKRAJ — DRUGI IZLET.
Za Nabrežino — Slivno r.a sedežu OF — Dudkova hiša št. 89. V Vižovljah št. 9 pri Nini Kravanja za Sesljan in Vižov-lje. Za Devin pri Mitri Legiše-vi v Devinu št. 34. Za Sv. Ivan in Medjo vas pri tov. Kosmanu (gostilna). Za Križ pri tov. Mariji Sor.ce, Sv. Križ 12 in pri tov. Josipu Ukmarju, Sv. Križ 51. Za Cerovi je pri tov. Lini Petelin, Cerovlje 6. V Mavhi-njah pri tov. Zdravku Urdihu, Mavhinje 20. Za vasi Sempolaj, Prečnik, Trnovica in Praprot pri tov. Vidi Furlanovi, Sempolaj 20. Za Salež in Samoto-rico pri tov. Janku Obadu. Salež 17. Za Zgonik in Koludrovi-co pri tov. Ivar.u Knezu, Ko-ludrovica 2. Za Gabrovec pri tov. Ivanki Rustjan, Gabrovec 4.
V Barkovljah sc sprejemajo prijave za obisk zagrebškega velesejma v prostorih Prosvetnega društva na Mandriji ob torkih, četrtkih ia sobotah od 19. do 20. ure.
Ne zamudite in pohitite z vpisom!
Vpisovanje za II. turnus od 7. do 9. oktobra za obisk zagrebškega velesejma se nadaljuje. Prijave se sprejemajo na sedežu I. okraja OF v Ul. Machiavelli št. 13, II. dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure vsak dan razen nedelje.
V Barkovljah se sprejemajo prijave v prostorih Prosvetnega društva na Mandriji ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 20. ure.
IZLETI PDT
V nedeljo 1. oktobra bo izlet V TRNOVSKI GOZD skozi Vipavsko dolino z obiskom preteklo nedeljo otvorjene Iztokove koče pod Golaki. Vpisovanje pri Geču v Rojanu in v uradu ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13-11 do 21. t. m.
STRELSKE VAJE
TRST, 15. septembra (PIO) Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami 18., 20. in 23. septembra dnevno od 6,30 do 18,30 uro.
Na pomorskem strelišču (od sesljanske obale proti morju) bodo 18. septembra od 8 do 17 vaje protiletalskih strojnic.
Nevarni zračni pas za letala sega do višine 3.000 metrov.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok je bilo 6 umrlo pa je 12 oseb.
Poročili so se: plovber.i funkcionar Muzio dr. Gattorno in gospodinja Maddalena Cumin, novinar Ruggero Bartolucci in rag. Darinka Bobič, poljedelec Stefan Meriggioli in gospodinja Marija Gandusio. Elvio Petrič in gospodinja Lidia Sullig. univerzitetni dijak Alojz Burjež in uradnica Katarina Rijavec, fotograf Bernardo Fernetti in šivilja Giorgia Barnaba, stroj-ničar Franco Battagli in gospodinja Rosa Diliberto, oficir ame riške vojske Rice Harry A. in gospodinja Eleonora Segato.
Umrli so: 81-letni Ivan Rus-so, 49-letni Michele Pallini, 66-letr.4 Ivan Geič, 77-letna Ivanka Gropajc vd. Prasel, 61-letni Ugo Maccari, 55-letni Peter Gonič, 71-letni Giobatta Moretto, 16-letni Mario Coracci, 73-let-na Anna Valantič vd. Bizjak, 44-Ietni Josip Laterza, 81-letni Ernest Tausar.ni, 62-letna Tere. sa Febbraio.
Dr. R. I 1 \ U (I
ZOBOZDRAVNIK
izdeluje proteze in plastiki.
v jeklu, zlatu, kavčuku • največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19
(Govori slovenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 • Vogal Ul. Carducci
Nove slovenske knjige!
Gruden: NA KRASU, polplatno.........150.—	lir
Zupančič: PESMI, platno (miniatura)	....	140.—	»
Korak: MASKE, platno............... 560.—	»
Napret: KOVINARSKI PRIROČNIK,	platno	•	650,—	»
Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GORICI.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
DANES 17. t. m. ob 20. uri
GOSTOVANJE NA OPČINAH (NA PROSTEM) s komedijo Bratka Krefta
Prodaja vstopnic v pekarni Cok - Opčine
Jutri 18. t. m. ob 20. uri
GOSTOVANJE V KINODVORANI V NABREŽINI s komedijo Bratka Krefta
,,'lUleibdaialec
it
V sredo 20. t. m. ob 20. uri
GOSTOVANJE V PLAVJAH (NA PROSTEM) s komedijo Bratka Krefta
,,/\}-eiei<6da\<dec
ii
LUTKE
DANES bo lutkovna predstava v Ul. San Vito 17 (gledališče) ob 11. uri. Vabimo vse pionirje iz Sv. Vida (San Vito) in Sv. Justa (San Giusto).
Zveza pionirjev
»CINO
Rossetti. 16.30: ((Romantičen avanturist«. Gregory Pieck.
Excelsior. 15.00: »Amerikanec v Etonu«, Mickey Rooney.
Filodrammatico. 16.00: »Sestre pod orožjem«, C. Colbert.
Fenice. 15.00: »Zadnji dnevi Pompejev«, M. Prešle.
Alabarda. 14.00: ((Nepremagljivi«, Gary Cooper.
Armonia. 14.30: «Pri zlatem konjičku«, B. Grable.
Garibaldi. 14,00:	«Zlata	ovira«,
barvni film. G. Raft, j, Bennet.
Ideale. 14.15: «Ambra», L. Dar-nell in G. Sanders.
Impero. 14.30:	«Pošast	Iz	Rio
Escondito«.
Italia. 14.30:	((Velika ljubezen«,
Bette Davis.
Savona. 14.00: »Naprej... Red«, Robert Parge.
Viale. 14.00: «Tajnica za vsako delo — Gospodar, ki vse zahteva«.
Vittorio Veneto. 16.00:	«Usoda
Manhattana«.
Ob morju. 15.30: «Hudič v telesu«, MichelTne Prešle.
Azzurro. 14.00: «Margie», Jeanne Crain.
Belvedere. 14.00: «Buffalo BiH«, Joel Mc Crea.
Marconi. 14,30: «Zena vseh«, Marija Felix.
Massimo. 14.00: »Kapitan Furia«, E. Flynn.
Odeon. 14.00: «Revija zvezd«.
Vittoria, 16.00:	«črna stanova
kost«, Fredrich March.
Ljudski vrt na prostem. 20.45: «V Karaibskih morjih«.
Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: «Začarana vaš«.
Letni kino Rojan. 19.45: Ljubezen pod ničlo«.
Letni kino Brocchetta. 20.45: »Rajši imam kravo«.
Letni kino del Ronco. 20.45: «No-torius«.
Gledališče na gradu. 21.013: »Mavrična parada«.
ADEX izleti
8. OKTOBRA priredi »Adria-Ejcpress« naslednje izlete:
v Škocijansko jamo, v Poreč, v Vipavo in na Reko
Vpisovanje pri potovalnih uradih do 23. septembra.
Roditeljski sestanek .
Roditeljski svet pri ->v-	^
vabi starše šoloobveznih o ^
iz šolskega okoliša Sv. Ana sestanek, ki bo v sredo 28. j tembra ob 20. uri v 80S «Ex Soci« na K°lon'covcU'
Na sestanku se bomo 5°^ vorili o nalogah in P°^ -0[. slovenske šole ter o vse
skih vprašanjih, naše starše.
Pridite polnoštevilno in no!
ki zarima)0 toč-
MALI OGLA?
________________________—- j.
PRODAM KOVAČNICO ahgjnv dišče (zunanje in notranje!, bini 31.
Izlet
na
29., 30. IX. in L ** # Vpisovanje do 20-
Krojač
delavnih
TRST— Ul.
Valdiriv0
in
Izdeluje moške °BleK jj ženske plašče. Obraca^.;, popravlja po izredn®
kih cenah.
IZDELUJE PO nA NIŽJIH CENAH N A J SOLlDN*|J
MIZARSKA
delavni^
Pupis IM11
T H S T	^
UL. TORRICELLI,
: : Tudi
na
obroke
IVAIV DOLES
SEDLAR
Izdeluje konjsko opremo, aktovke, torbici sprejme tudi popravila v tej stroki.
Trsi, Ul. G. Gozzi ši. ]-(vogal Ul. Paul'bob}
OBIŠČITE ZAGREBŠKI VELESEJEM
od 23. septembra do 8. okfot>ra
populili.
Ji/ifoimcmjs pik (jobpoclciti^
delegaciji j
Trgovinski oddM Ul. Cicerone
ir 5 —
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\11. nadst. - lelefon 11-32
sonca in zraka
20otrok letos na počitniškem letovanju ul)kvah
misel je nagnila v Gori-i ?*ne Požrtvovalna osebe
MsteT’ •da so Popravili z h>ni žrtvami 'letovanje šp, * ~r°k slovenskih star-Plrni« L.°rlCe in okolice v J1«* »».h. Lani i0 6,-
be*ie to	fri Sr°U’ ko 50
gledal«	druz‘ne žalostno
t-j. . ’ Kako potujejo na po-1 °Udih italijanski otro-
a; _
Ha ■. ..nas Pa mir- Razne tudi državne se siK asko deco niso zme-^ rečjemu so jo natepale j, 8®cc dvorišče ' bivšega , ^evišča«, češ tu bodi okovanje. Ce je pa kak
klijo 2fSe* v RaRiar>sko ko-“v . m°ral marsikako Podreti in se razsolzi-
t, is	_____________________
N««, n5egov rod, ali lešlre ni*. si ob lonček mi-ijtr k° ‘ie bilo tudi tam, taiin h«13* liudio bili krščan-
^ demokratični.
^ Za°S>!iSe 3e Pa Posrečilo tu-^ti !Cnske otroke orga’
Sto dvajset jih je bilo deležnih prijetnih in zdravih počitnic. Vsi so se okrepili živčno in telesno pod skrbnim zdravniškim nadzorstvom. Kaka «oti-ska» na nogi pač še ni primer bolezni. Vsakokrat so se otroci težko ločili od prijaznih planin. Pa tudi vaščani so se jih privadili, ker s0 bili disciplinirani in lepega vedenja. O tem tudi pričajo Ukljani sami.
Upajmo, da bo k letu mogoče še bolje urediti letovanje in poskrbeti še več potrebnim otrokom sonca in zraka.
DAROVI
Neimenovani iz Gorice je daroval Dijaški matici 500 lir. Odbor se zahvaljuje.
za davčne agente
Goriška prefektura napoveduje izpite za davčne agente, ki bodo x prihodnjem novembru.
Prošnje .za izpite je treba vložiti do 15. oktobra 1950, jih nasloviti predsedniku izpitne komisije in jim priložiti naslednje dokumente:
1) Potrdilo o dpvršeni starosti 18 let.
2) Državljanski list.
3) Spričevalo občinskega zdravnika, da je kandidat zdrave in krepke konstitucije.
4) Nravstveno spričevalo.
5) Kazenski list.
6) Spričevalo o usposoblje-nostnem izpitu na eni izmed nižjih srednjih šol.
Omenjeni dokumenti kakor tudi prošnje morajfo biti izdani na kolkovanem papirju in overovljeni y primeru, da so jih izdale oiblasti izven pokrajine. y vseh primerih Pa je treba, da župan overovi zdravniško spričevalo občinskega zdravnika* Prošnji je treba nadalje priložiti poštno položnico
za 200 lir naslovljeno predsedniku izpitne komisije.
Dokumenti kot p.od štev. 3, 4 in 5 ne smejo biti izdani več kot tri mesece predi njihovo vložitvijo. K izpitom niso pripu-ščeni kandidati, ki bivajo izven pokrajine. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na prefekturo soba št. 16.
Iz Sovodenj
Hitra smrt
Ko se je y petek opoldne vračal domov z dela 68-letni Alojz Pi% iz Sovodenj, ga je pred hišnimi vrati prijela nenadna slabost. Padel je v nezavest in prj tem trčil z glavo ob tla ter v nekaj trenutkih izdihnil. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da je ‘bil mož podvržen božjastnim napadom. Po pregledu so njegovo truplo odnesli v hišo, od koder bo v ponedeljek pogreb na domače pokopališče. Oblasti so ugotovile, da ni za njegovo smrt pripisati odgovornosti tretjim osebam.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V. geriški mestni občini je bilo odi 10. do 16. septembra 11 rojstev, 12 primerov smrti, 7 vknjiženih porok in 8 porok.
Rojstva: Soravia Marija, Briško David, Vižintin Silva, Gardene Elda, Bajocco Marija, Co-colet Hug, Srednik Lino, Kumar Edgard, Persolja Antonija, Zultanj Karmen, Kramar Marijan.
Smrti:	62-letaa	gospodinja
Birsa por. Šramel Rozalija, 60-letna gospodinja Orsini por. Cantarutti Hermenegilda, 50-letni kuhar Angiolini Venceslav, 38-letna gospodinja Trevi-san por. Verzon Ivanka, 17-let-ni mesar Černigoj Silvester, 55-letni železničar Markič Valentin, 21-letni električar Predo-vini Silvan, 24-letni častnik italijanske vojske Voltolina Anton, 78-letna gospodinja Rebula por, Pavšič Karplina, 72-letna gospodinja Cok por. Kodrič Antonija, 72‘-letni posredovalec Marega Jožef, 79-letni upokojenec Pisan Anton.
Vknjižene poroke:	zasebni	’
uradnik Petrosini Bruno in gospodinja Tomasin Nice, delavec Žgavec Nikolaj in delavka Dru-fovka Bogomila, električar Ba-ras Olindo in delavka Patronci-no Eda, električar Sella Renato in gospodinja di Lenardo Julijana, učitelj S»nti Silverij in gospodinja Zitter Nives, častnik italijanske vojske Antonelli Fabricij in gospodinja di Lo-renzo Armanda, uradnik Lutman Stefan in zasebna uradnica Appiani Klavdija.
Poroke: finančni stražnik La-sta Marij in pomočnica Fralti Ludvika, policist Ninin Mode-sto in gospodinja Samotti Bruna, občinski uradnik Žigon Danilo in gospodinja Boscarol Jo-le, strugar Cuffoio Armand in gospodinja Poletto Elida, mehanik Menon Virgilij in gospodinja Ušaj Diana, težak Skrl Peter in delavka Ferrari Margareta, uradnik Salandrea Latine in uradnica Danevsič Berta, delavec Brajnik Alojz m tkalka Pisk Ida.
Neprijetno
srečanje
Sinoči se je 41-letni Lasič Pavel na poti domov srečal z dvema policistoma. Ker mož ni bil povsem trezen in se je zaradi prevelike količine zaužita pijače vidno opletal, sta ga organa javne varnosti povabila na kvesturo.
Nesreča v avtobusu
Včeraj popoldne je 31-ietna Karolina Terčič iz Pevme stopila na avtobus, da bi se z njim pripeljala v mesto, kjer je ifnela več opravkov. Bila je zadnja med potniki in ko so se za njo zaprla vrata avtobusa, je ženska grozno kriknila. Z roko se je namreč nepremišljeno naslonila ob vrata, ki so ji stisnile dva prsta. Avtobus se je takoj ustavil in Terčičeva je morala počakati na rešilni avto Zelenega križa, ki jo je pripeljal v mesto bolnico Brigata P.avia, kjer so zdravniki ugotovili, da je pri nesreči izgubila konico desnega palca. Ozdravela bo v enem tednu.
SEJA OBČINSKEGA ODBOBA
Občinski upravni odbor je na svoji redni tedenski seji, ki je bila v četrtek zvečer pod predsedstvom župana, pregledal zakonski odlok z dne 30-julija 1950 št. 575, ki določa povišek davka, ki je predviden za potrošnjo nekaterih proizvodov med katere spadajo plin in električna razsvetljava. Seje sta se udeležila prof. Vierlhaler in inž. Princi odnosno predsednik sveta uprave in ravnatelj občinskih podjetij.
Potem ko so odborniki natančno pregledali vprašanje, so sklenili, da ostanejo obremenitve za te proizvode neizpreme-njene. Morebiten povišek davka bo določen samo v taki meri, da ne bo preveč obremenil potrošnikov. Nadalje so proučili še razne druge predloge in jih ludi odobrili; med temi povišek najemnine za telovadnico Goriške telovadne zveze na 60.000 lir; izplačilo približno enega milijona lir mestni hiralnici za potreške v mesecu juniju; izdatek za zastavo, ki jo bo gorička občina darovala frančiškanskemu redu iz Assi-sija, kakor so to že sto§ile druge občine glavnih mest pokrajine; privoljenje za uporabo dvorane deželnih stanov na gradu za državno zborovanje
obrtnikov, ki to 17. p. m.
Odbor pa ni pristal na predlog Idrovie Locarno — Benetke, ker bi izvedba tega načrta odtrgala goriško pokrajino od važne rečne žile. Ob zaključku odborove seje so odobrili še nekaj drugih predlogov in nato je župan pc-zdravii navzoče ter zaključil sejo.
ZAHVALA
Skupina slovenskih goriških staršev nas je naprosila, da se javno zahvalimo v njih imenu požrtvovalnemu vodstvu, nadzornikom in osebju počitniške kolonije v Ukvah za njih nesebičen trud, pažnjo in skrb za njih otroke.
KINO =
15:	«Bikoborka»,
VERDI,
Williams;
VITTORIA, 15: «Sedaj. koga boš poljubila«, I. Hatver; CENTRALE, 15: «Verige», A.
Nazzari;
MODERNO, la: ((Tragedija v Harlemu«, B. Pearson; EDEN, 15: «Car južnih morij«, D. Lamour;
ESTIVO, 21: ((Dvoboj pod soncem«, G. Pečk J. Jones.
samostojno m neza-revne l,°Cltni^ko	kolonijo	za
tajj - slovenske	šolarje.	Pa
Lpekaterim ni bilo »i	za	to ne, ker	se
ili “ deln°st	delila
•Han,.;<ll5andero>> ali znakom. kko(i5 revn m materam so
naj ne pošl-je-Planinski 2rak pod
S otročeretudeiZami' Torej
0 PrislrruSu Ce t' hoce
Ji. ker h. na pomož: *i-J* la kat l dobrodelnost ni ?4rdo'mt ar)dero ali sten-'» 1050! ko ie še v le-
^ ^cvencw takemu farizej-tabaiaij n S°rlška -javnost N ie šlo za popol-> swT,rno akc‘io Potrebni to smSrim otrokom. Do-i na zrak in son-
tsJ>karsit?uroci bogatinov in pa Privilegirancev,
Hno čub°me-e tako! Kd°r ^aga . * klrznjemu hitro in
Poi
h ali d 7 ?a vpraša sa-
Siiater- ^ebi’ ne kai si!
sNje ‘7l krščanski« go-teu . sj t0 krščansko na-
|osUil zapomnijo. Te vrste nCu i . ^er° niarsikomu ob
šaritkiih.8^3 četrte skupi-m otrok -v Ukvah.
IMlske izbirne tekme
Danes, v nedeljo bodo na •dadionu v Kopru izbirne lah-o-atletske tekme, pri katerih bodo sodelovali vsi lahko-atleti iz Trsta in Istrskega okrožja. Tako bo z vsega Tržaškega o-zemlja izbrana lahko-atletska reprezentanca, ki bo v kratkem tekmovala z ekipo ljubljanskega ((Železničarja«. Tekme se J?odo pričele ob 8 uri.
Ob 9. uri bo tekmovanje v teku na 100 m in tekmovanje z utežmi. >
Ob 9.20 bo sledila tekma v teku na 5000 m, takoj za tem pa skok v višino.
Ob 9.45 bo tek na dolžino 400 m, za njim pa bo metanje diska.
Ob 10.10 bo tekma v hitri hoji na dolžino 5000 m ter skok
V dolžino ter metanje kopja.
Ob 11. bo tek na 1500 m in
troskoki. Zaključna točka sporeda bo štafetni tek 4x100 m.
Tekme iz vseh navedenih disciplin bodo gotovo zanimive, ker so naši lahko-atleti že
V dosedanjih nastopih dosegli razmeroma zelo dobre rezultate.
TEK LEPAKA PROF. RUDOLFA SAKSIDE
razstavo v Kopru, ki je prejel tretjo nagrado
3
"""»•iiiiiniii,,,,,,,..,
Občni zbor.
v Kopru
Ob navzočnosti precejšnjega števila članov je bil v petek zvečer v dvorani nad Loggio občni zbor italijanskega prosvetnega društva v Kopru. Takoj po otvoritvi je navzoče člane pozdravil tov. Crollini Dante, predsednik Združenja Italijanov in voščil v imenu svoje organizacije društvu največje uspehe. Iz poročila, ki ga je podal tovariš tajnik društva, povzemamo naslednje;
Uvodoma je tov. tajnik omenil ustanovitev italijanskega prosvetnega društva in njegovo delovanje. Poudaril je, da je društvo našlo takoj ob ustanovitvi veliko razumevanje od strani ljudske oblasti, ki je pomagala novoustanovljenemu društvu ne samo z denarjem, temveč ie pokazala tudi polno dobre volje da se italijanska kultura y tej coni lahko nemoteno razvija.
«Cutim dolžnost, da se s tega mesta javno zahvalim ljudski oblasti in njenim organom za veliko pomoč«, je* izjavil tov. tajnik. Nadalje je povedal, da je odbor društva naletel na težaye, ker ni bjl0 med člani takih ljudi ki bi lahko uspešno sodelovali in pomagali na kulturnem področju.
Poročilu je sledila živa diskusija v kateri so nekateri člani dali zelo Zdrave predloge. Med drugim da bi novi odbor poskrbel za dobro knjižnico, da bi organiziral več predavanj, izletov in podobno. Ena izmed članic je poudarila da je na občnem zboru navzoč sko-ro sam delavski živelj. Razen dveh ali treh intelektualcev so vsi odsotni. To je vredno ostre graje od strani vseh članov društva. To pomeni, da ti ljudje niso za to, da bi tudi Italijani v Kopru širili svojo napredno kulturo. Z izjemo tov. učitelja Zetta, ki je dal vso pomoč pri večernih tečajih, tov. prof. Retta in še kakega druge-so vsi drugi popolnoma odsotni od dela v društvu.
Sledile so volitve novega društvenega odbora, v katerega je bilo izvoljenih 13 članov. Tov. Susilli Leone je nato s kratkim govorom o napakah v preteklosti in nalogah novega odbora zaključil občni zbor.
Nogometna tekma Nalta-Arrigoni v Izoli
V Izoli bo danes popoldne po končanih kolesarskih dirkah nogometna tekma medšportnim klubom «Nafta» iz Dolnje Lendave in nogometnim društvom «Arrigoni» iz Izole. Obe enaj-storici bosta tekmovali v okviru tekem za prvenstvo slovenske lige. Kakor je znano ima klub «Nafta» dobro sestavljeno moštvo toda «Arrigoni» pa je odnesel prvenstvo STO v nogometu. Glede na to lahko pričakujemo da bo tekma ostra in napeta.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Prosvetna društva
pripravljajte se za »Teden slovenske kulture"
merilo za presojo posameznika in tudi narodov je kultura. Z besedami: kulturni človek, Kuiiumi naroa, povemo
vse, kaj ima človek ali narod. Kultura je duhovno bogastvo, ki daje človeku in narodu že na zunaj tisti prijeten izraz, da tujca kar preseneča. Tudi preprost človek, ik mu je znanje še zelo oddaljeno, se počuti v vasi kjer so ljudje že razgledani vse bolj domačega kot tam, kjer vlada nevednost in tudi še sebična zavist. Nikoli ne bomo mogli dovolj podčrtati pomena kulture in prosvete Po naših istrskih vaseh-Poznamo v Vanganelu tovariša Sabadina in še več drugih, ki so si pridobili obširno znanje prav pri prosvetnem dru-štvu, ki je obstajalo v. vasi. To znanje pa ni prišlo samo, ampak so se tovariši trudili, da so si ga pridobili.
To moramo še posebej podčrtati, ker vemo, da se danes Člani nekaterih prosvetnih društev izgovarjajo, da nimajo od strani Podzveze SHPZ tiste pomoči kot bi je potrebovali. To pa je zgrešene. Podzveza SHPZ v Kopru daje prosvetnim društvom pomoč s tem, da usmerja njihovo delovanje, organizira prireditve v večjem obsegu, vzdržuje zveze z društvi iz Trsta in Slovenije. Nadalje odpira pevovodske, dra-matske in druge tečaje, kamor pošiljajo društva svoje člane, da se izučijo Za pevovodje in režiserje diletantskih skupin. Ni pa naloga Podzveze, da bi bila udeležena pri organiziranju vsake še tako majhne prireditve na vasi. To naj bi prosvetna društva organizirala m izvedla sama.
Uspehi in napredek vsakega prosvetnega društva so odvisni V: prvi vrsti od res živega sodelovanja vseh članov društva. Odbori naših prosvetnih društev naj to vedo, da bodo lahko dvignili zanimanje pri svojih članih. Večkrat smo imeli priložnost prisostvovati že kar dobrim prireditvam nekaterih naših prosvetnih društev. Po taki dobro uspeli prireditvi, je skoro vedno za dolgi čas zaspalo vsako kulturno delo.
Naravno, da to ni prav in se za naprej ne sme več dogoditi, da bi vas počivala Po eni dobro uspeli kulturni priredit-
vi. Tu si je treba še naprej prizadevati za to, da se napravi še boljše in še več. Vemo, da so Za časa Avstrije delovala prosvetna društva samostojno in zelo dobro tudi, če niso imela nobene pomoči in Podpore od nikjer. Nasprotno, avstrijska žandarska oblast jim je delala velike ovire. To podpira našo gornjo trditev, da prosvetna društva lahko sama dobro izvršijo nalogo dviganja kulture in prosvete po naših vaseh.
Ko Pri vsem tem mislimo na veliko kulturno manifestacijo, ki bo zadnji teden■ novembra, si ne moremo kaj, da ne bi povedali še nekaj o sporedu, ki bo ves teden. Vsak dan 12 tednu bo posvečen določenemu kulturnemu cilju. Zamišljen je dan slovenske knjige. Kolikega pomena je za nas vse prav knjiga vemo vsi, zato bomo napravili vse, da bo dan slovenske knjige dan manifestiranja ljubezni nas vseh do dobre in napredne knjige, ki danes pomaga širiti kulturno, politično in gospodarsko razgledanost. Spominjali se bomo v tem dnevu na tiste dni, ko nam je fašizem požigal naše knjige, ker je računal, da bo tako zatrl vsako misel na razvoj in napredek. Zmotil se je bil v svojih raznarodovalnih računih. Zavest našega ljudstva je bila močnejša od ognja, ki je uničeval delo razuma naših pisateljev, političnih in gospodarskih vzgojiteljev. Prav zato bomo pokazali, da nam je dan naše knjige — naš praznik. Izločili jo bomo povsod in pokazali, da nam je danes knjiga del našega ustvarjanja in gradnje boljšega življenja.
Dva zaporedna, dneva bosta posvečena slovenski besedi in slovenski pesmi. Nič manj vro-ge ne bomo praznovali teh dveh dnevov kot dneva naše knjige. Lepa, čista in domača se bo glasila naša slovenska beseda po vseh hišah naših vasi, za ognjišči, na dvoriščih, sredi vasi ali na polju. Na. dan slovenske besede bomo gledali, da bonfo rabili čim manj tujk, ki kazijo naš lepo doneči jezik. Prav tako bo dan slovenske pesmi oživel v naših srcih vse tiste domoljubne strune, ki zazvenijo v lepem soglasju ob lepo zapeti domači narodni ali partizanski pesmi.
Narod naš dokaze hrani, bo
kot nekako geslo na dan ljudskih plesov. Na vse načine so se potujčevalei trudili, da bi nas oropali bogastva naših narodnih noš in plesov. Niso u-speli. V nas je spalo ose to bo-gastvo. Naša narodnoosvobodilna borba je vse to znova prebudila in spravila na dan. Skozi vsa preganjanja so ga še o hranile nekatero stare ženice V Krkavdh, ki so se za praznik oblekic v tista lepa oblačila in odšle k maši. Mlajši rod je zapadel vplivu drugih spačenih noš in ni več maral za svoje lepe domače noše. Ta dan naj poživi v vseh čut za lepoto domače narodne obleke.
Zamišljena je za zadnji dan velika zaključna prireditev z nastopom pevskih zborov, godb in recitatorjev. To naj bi bil višek kulturne delavnosti, ki bi dal pregled čez naše kulturno delo, uspehe in pomanjkljivosti.
Naša prosvetna društva in njihovi odbori naj se za ta teden slovenske kulture pripravljajo Z vso resnostjo. Vsak naš človek naj občuti, da je njegova kulturna dolžnost sodelovati za res dober uspeh tega tedna. Potrebno je, da visoko dvignemo zanimanje vseh naših ljudi za to manifestacijo naše kulture. V to nas obvezuje tudi naš enoletni gospodarski plan. Teden slovenske kulture naj začrta nove in globoke brazde za še večji kulturni dvig našega ljudstva.
Uspelo predavanje o gradnji mostov
Zadnji ponedeljek, je bilo v mali gledališki dvorani v Kopru predavanje docenta na tehnični visoki šoli v Ljubljani inž. Lapajneta Svetka o temi «Gradnja mostov«. Predavanje so spremljale tudi številne skioptične slike.
Poslušalci, ki so napolnili dvorano, so z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja. Med poslušalci je bilo zlasti mnogo tovarišev iz gradbene stroke, delavcev, mojstrov in intelektualcev. Inž. Lapajne je predaval V slovenščini toda glede na važnost vsebine predavanja in številnih poslušalcev italijanske narodnosti je prevajalec izvajanja inž. La-
pajneta prevajal sproti v italijanski jezik.
Predavatelj je prikazal obnovo porušenih mostov po v.oj-ni zlasti v Sloveniji, ki. jo označimo lahko kot obnovo z ekonomičnimi betonskimi konstrukcijami. Celotno predavanje je razdelil na tri dele in v tem okviru obravnaval ločne mostove, dalje mostove z navadnimi in kontinuiranimi nosilci ter najbolj ekonomske mostove z armiranimi ploščami,
Poravnajte naročnino!
Vse naročnike Primorskega dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino.
CENTER TISKA
kar je novost pri gradnji mostov na večje razpetine.
Poleg tega je prikazal predavatelj v slikah gradnjo betonskih objektov v naši industriji. Pri tem smo spoznali ekonomično izrabo gradbenega materiala, y prvi vrsti železa in lesa.
Inž. Lapajne je vzbudil s svojimi izvajanji splošen interes zlasti pri naših gradbenikih, ki so s tem spoznali izkustva mladih slovenskih projektantov in dobili vpogled v delo naše nove socialistične Jugoslavije, ki v n«!el meri lahko tekmuje s tehniki največjih modernih držav. Inž. Lapajne osebno je poznan kot statik, ki je izdal več strokovno — znanstvenih knjig, ki se uporabljajo praktično v Jugoslaviji ter vzbujajo zanimanje tudi strokovnjakov in znanstvenikov v inozemstvu. Zanimivo je, da smo zasledili v novejši tehnični literaturi — predvsem v francoski, kjer je tehnika zlasti glede gradnje mostov na visoki stopnji — najnovejše račune, ki smo jih pri nas uporabljali praktično že leta 1947. To dejstvo pomeni vsekakor laskavo priznanje in .hkrati tudi zadoščenje za naše znanstvo na področju tehnike. Društvo tehnikov in inženirjev, ki je dalo pobudo za to predavanje, prosimo za nadaljnja podobna predavanja.
m citalte
Plimoifihi dmimik l
  ................................................................................................................  111111111........................................................................................................................................................................................................................
Ns525°vi^SKI roman
4;
« Sn
vn Se UcMe materi
Redovi®.konCala svoje
>ilKa njen, In tudl —
te spomine, lju-lre'e Rezika po
?>£riu tw «■=
* bi
Ved°g,la'tudi dru' \ ' tak0 m ®, 3e pa turii St-	al° Pomaga ta
'»Ste5Ua svoje sol-C" in3* bila že žalo-
%flevp0lltt Zalost 3e
^	P0četkll najbrld.
sta Se rt
tod,, f dalie časa
d°vinskih stva-
reh in šele, ko so se vrnili gospodje s svojega sprehoda, so se vsi zbrali na Ga-vričevem vrtu v popoldansko zabavo, ki so se je udeležili tudi Se nekateri drugi sodnikovi prijatelji.
Oskrbnik je bil jako dobre volje in je skoro razdražen vstal, ko mu pride dekla naznanjat, da ga zunaj čaka neznan človek, ki hoče po vsej sili z njim govoriti ter se ne da odpraviti.
Trajalo je precej dolgo, da se je vrnil Poljak na vrt. Prišel pa je tako bledoličen, da mu je mlada žena tekla naproti ter v neznanih skrbeh vprašala, kaj se je zgodilo.
«Nlč, nlč», reče oskrbnik,
«domov morava kmalu, pa tako, da se drugim ne bo čudno dozdevalo! Le mirna bodi, glej, do sedaj še nihče ni zapazil, da sem bil zunaj; pa tudi nečem, da vedo dnu gi o mojem hitrem odhodu!«
«Pa kaj je vendar?« vpraša Rezika, «ali se je kaj hudega zgodilo?«
«Bog varuj!« zavrne on, «ako že hočeš vedeti, povem ti, pa molči drugim; rokovnjače bomo ujeli nocoj; če ne vseh, pa vsaj nekaj glavnih rokovnjačev«
«Oh, moj Bog nebeški, že zopet tl ljudje!« vzdihne mlada žena, «pa ti mi jih ne pojdeš lovit, Stefan, tl nikakor ne smeš! Obljubi mi!«
Pogledala je tako proseče!
«Ne, jaz ne pojdem«, deje on; «pa sedaj se vrniva k družbi, da ne bodo vsi opozorjeni, kaj imava med seboj ! A nocoj morava domov-To se pravi, Rezika, ti lahko tu ostaneš, jutri pa pridem pote!«
«Kaj pa misliš, Stefan?«
odgovori ona, «jaz grem s teboj!«
vtem sta se vrnila v družbi- Poljak je imel na licu zopet prejšnjo zdravo barvo, tako da nihče kake spremembe ni mqgel opaziti-A nekoliko razmišljen je bil vendar in tudi soproga njegova-Mati ga je parkrat skrb-ljivo pogledovala, a on jo je znal skoro instinktivno z razgovorom umiriti.
Vtem je nastal mrak in mala družba se je začela razhajati-Tudi Poljakov voz je že čakal pred hišo in kmalu potem sta se vozila mlada zakonska proti domu.
Oskrbnikova mati pa je ostala nocoj še v Kamniku pri sodpiku.
DVAJSETO POGLAVJE
Kaj sta se stisnila?
Kaj sta si zmislila?
Narodna Istega popoldne sta sedela v krčmi Jošta Vlagarja dva pivca, oba naša znanca.
Frišla sta tja skoro ob enakem času, čeravno od na sprotnih strani in pila skupaj iz enega kozarca.
<?Torej vi ste se naveličali naše družbe!« reče dolgi, suhi mož, ki je sedel s hrbtom proti vratom, ter postavi kozarec pred svojega soseda, sedečega na koncu mize. «Tri sto griv, to je Da vendar čudno, da bi eden od nas kar tako meni nič tebi nič odhajal, in posebno zdaj, ko so nas začeli brcati! - Tri sto lišajev, jaz bi bil tudi rajši tam kod na Laškem in bi kobile prodajal kakor pa tukaj oprezoval in čakal, da me kak hudičev birič prime za vrat«. Rekoč udari nejevoljno s svojo ko ščeno pestjo po mizi-
Mali, starikavi sosed njegov, opravljen po gosposko, je odskočil ter plašno branil onemu; «Tiho, tiho bodi Tonček; ali hočeš, da nama že sedaj kdo stopi na pete? Ne razbijaj vendar!«
«Kdo bi ne razbijal, tri
sto kopit! Ce pomislim, da ne velja za vse enaka pravica! Vi hočete zdravo kožo in polne žepe odnesti, nas naj pa obešajo, če hočejo, kajne? Sakramiš! Jaz pravim, da ne poj dete od tod!«	t
«Lepo te prosim, ne razgrajaj tako! Okna so tudi odprta in kaj veš, kdo lazi tod okoli!«
To je tudi Obloškega kobilarja — bralec ga je gotovo že spoznal — malo ohladilo.
Pogledal je pazno po odprtih oknih in jih potem stopil zapirat.
Ko prisede zopet k mizi, deje bolj mirno: «Povedite mi vendar, ali vas je Groga poslal proč ah hočete sami iti- Morda greste v drugo službo, ker vas je brdski dohtar zapodil?«
«Groga me je plačal in mi dejal, naj grem, kamor hočem; on me ne bo več potreboval!« reče pisar Rakovec, kajti ta je bil drugi
gost — in zategne potuhnjeno ustni.
«A-ah, tako!?« šepne kobilar ter zamišljeno gleda k tlom-
• «Pravil mi je tudi, da pride celo krdelo vojakov v Kamnik in da tam gori v Bistrici tudi ne bo več tako varno kakor dosedaj!« nadaljuje pisar in izpod na pol zaprtih trepalnic pazno gleda svojega nasprotnika.
«0 ti konjska skušnjava!« kolne Tonček, ki je bil oči-vidno že precej pil, «jaz naj pa zanj babe lovim on pa morda misli —
Končal nj svojega govora, kajti pisar mu je prestregel besede z naglim vprašanjem: «Kaj? Kakšne babe?«
«E, tisto punico Mozolo-vo, ki se ne ve, kje se kuri jajce utiplje!« godrnja Ob-loški kobilar.
«Kaj pa je s tem dekletom?« vpraša nekako silno pisar.
Nadaljevanje sledi
Razstavni prostor že urejajo
Na stavbišču bodoče ribar-nice in tržnice, kjer bo razstavni prostor letošnje gospodarske razstave, kar mrgoli pridnih rok. Ne da bi se hoteli spuščati v podrobnosti celotne zgradbe — te bomo opisali prihodnje dni — hočemo omeniti za danes samo to, da betonira trenutno več desetin delavcev dvoriščni prostor, medtem ko postavljajo drugi kamenito oblogo obeh skrajnih zunanjih sten, ki bo močno dvignila zunanje lice te stavbe. Kamenih bloki in plošče so iz krasnega apneniškega kamna, ki ga pridobivamo x kamnolomu v Marušičih. Eri tem opozarjamo bralce, da bodo iz enakega kamna izdelane arkade, ki pa seveda do otvoritve gospodarske razstave še ne bodo napravljene, kakor tudi na splošno celotna stavba do tega reka ie ng bo dogotov-ijena. Trenutno bo dograjena stavba le v toliko, kolikor bo lahko služila za razstavni prostor.
Nadaljujemo: Druga skupina delavcev — zidarjev znaša na mesto velike okenske okvire, vrata,„ki jih zi-
darji takoj vzidavajo. Seveda so na mestu tudi obsežna stekla, ki jih ravno razkladajo s kamiona.
Se naprej vidimo zidarje, ki ometavajo stene, ob strani pri stavbišču pa klešejo kamnite bloke in plošče z vso naglico naši kamnoseki.
Končno še to: v gradbeni pisarni nismo dobili nikogar, vsi so na gradbišču s pašeti in načrti v roki. Delo priganja, kajti dan otvoritve gospodarske razstave se naglo bliža,
OBVESTILO pevske sekcije SKUD v Kopru
Okrajni odbor Enotnih sindikatov v Kopru obvešča vse tovariše in*tovarišice, ki sq se pred časom vpisali v pevsko sekcijo SKUD, da so redne vaje vsak ponedeljek in četrtek ob 20- uri x mali dvorani gledališča.
Vsi, ki imajo veselje do petja, se teh vaj lahko udeležujejo. Pevovodja pevskega zbora je tov. Guštin.
Uprava gledališča v Kopru
prireja
v torek 19. septembra 1950 ob 20.30 v gledališču
narodnih in umetnih pesmi, opernih arij in violinskih skladb.
Nastopajoči:
BETI KLAVŽAR	(sopran)
JOŽE BAJt	(bariton)
VILI GROBELJSEK	(tenor)
TONE LOTRIČ	(bariton)
ANDREJ PUHAR	(violina)
Pri klavirju: MILAN GRM.
Sodelujoči so člani umetniške skupine SKUD nlvan Can-kam iz Ljubljane.
SPORED:
VOLARIČ : M. TOMC: J. PAVCIC : J. PAVCIC:
■(Rožmarini oEn mau čez izaroa (Potrkan plesi (Zdravica«
Izvaja baritonist TONE LOTRIČ.
M. TOMC :	(Pcjdam u rute«
M. TOMC :	(Tam kjer teče bistra Zilai
J. PAVCIC:	(Uspavankai.
Poje sopranistka BETI KLAVŽAR.
J. PAVCIC :	(Pred durmin
ZORKO PRELOVEC :	(Ti si urce zamudila«
RUZIC :	(Prekmurska narodna«.
Poje baritonist J02E BAJT.
ODMOR
M.	GRM :	(Oveneli cvet«
H.	SIMONITI:	(Pomlad«.
Izvaja baritonist VILI GROBELJSEK.
HATZE :	iiMajka«
M. GRM :	»Prešle so sanje«.
Sopran solo poje BETI KLAVŽAR.
M.	GRM :	«pod nebom gre	oblak«	(tercet)
KLAVŽAR, TONE LOTRIČ	in	VILI	GRO-
Izvajajo BETI BELJSEK.
Kimski-Korsakov-Kreisier: ANTONIN DVORZAK: in III. stavek.
Na violini izvaja
Indijska pesem iz opere «Sadko« Sonatine v G-duru op. 100 II.
ANDREJ PUHAR.
ODMOR
:	Arija	iz	opere	»Traviata«
GOUNOD :	Arija	iz	opere	(Faust«
P. I. ČAJKOVSKI:	Arija	iz	opere	(Evgenij	Onjegin«
Poje baritonist JOŽE BAJT.
B. SMETANA :	dz	moje	domovine«,	I.	In	II.	stavek.
fuhak.
Anja iz opere sRusalka«
Arija iz opere crosca«
Arija iz opere «Madame Butterlly». BETI KLAVŽAR.
izvaja anukcjj
A. DVORZAK :
G. PUCCINI :
G. PUCCINI :
Poje sopranistka
LEONCAVALLO:	Arija	iz	opere	(Bajazzo«
G. VERDI:	Arija	iz	opere	(Rigoletto«
G. VERDI:	Arija	iz	opere	(Trubadur«	(Stretto)
Izvaja tenorist VILI GROBELJSEK.
G. VERDI:	(Traviatai	(duet).
Izvajata BETI	KLAVŽAR	|n	VILI	GROBELJSEK.
Izvajalce spremlja pri klavirju MILAN GRM.
Cene : SO, 40, 20 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
— e —
17. septembr* 1® j
-—-	J
Ob šestdesetlet
PROF. DR.
predsednika	Sl
demije znanosti in umetnosti
Predsednik Ramovš se je rodil dne 14. septembra 1890 v Ljubljani, v železničarski družini. Ljudsko šolo je obiskoval v Borovnici in v Ljubljani, gimnazijo pa na ljubljanskih Poljanah, kjer je maturiral 1910. Prva dva semestra filozofske fakultete je študiral na Dunaju, kjer pa mu podnebje ni godilo, zato je naslednje semestre študiral v Gradcu in bil 1914 promoviran za doktorja filozofije iz slovanske filologije s primerjalnim indo-ev-ropskim jezikoslovjem. Povejmo takoj, da je Ramovš poleg Miklošiča najdelavnejši slovenski znanstvenik; to sta dva genija našega jezikoslovja, ki sta si z najbolj žilavo delavnostjo priborila velikansko znanje. Leto dni pred pričetkom prve svetovne vojne (1913) je bil Ramovš na študijskem potovanju po Nemčiji in Danskem. Obiskal je Dresden, Berlin, Kopenhagen, Hamburg, Gottingen, Frankfurt in Tiibingen ter ekscerjpiral stare slovenske tekste za svojo historično slovnico slovenskega jezika, ki si jo je bil že kot študent postavil za svoj življenjski cilj. V. prvi svetovni 'vojni je bil od 1915 do 1918 v vojaški službi, v začetku 1918 pa se je habilitiral za slovan-
: - %
sko filologijo na univerzi v Gradcu. Konec 1918 je postal tajnik vseučiliške komisije pri pokrajinski vladi v Ljubljani, od 1919 pa je bil med prvimi rednimi profesorji novoustanovljene slovenske univerze. V letih 1926/27 je bil dekan, 1834/35 pa rektor. Nadalje je bil Član Komisije za izenačenje srbskega in hrvatskega pravopisa in terminologije pri ministrstvu prosvete, od 1938 dalje pa tudi član Glavnega prosvetnega sveta v Beogradu. V organizacijskem odboru za tretji mednarodni kongres slavistov je opravljal dolžnost podpredsednika.
Ze s svojo prvo razpravo «Slowenische Studien» v Jagi-čevem vArchivu fiir slaivische Philclogie» 1918-20 si je posta-v l program svojega življenjskega dela: dati Slovencem historično slovnico slovenskega jezika. Ob tedanjem stanju slovenistike ni imel skoraj nobenega uporabnega gradiva na razpolago, razen neka) opisov starih tekstov, opisov sodobnih narečij ter nekaterih Škrab-čevih in Oblakovih razprav. Zato je moral na vseh področjih začeti znova. Delal je noč in dan že kot študent na Dunaju in v Gradcu, sistematično preštudiral vse slovenske tekste do sredine 19. stoletja in jih ekscerpiral za vsa poglavja historične slovnice. Ob počitnicah pa je hodil križem po slovenski zemlji in nabiral živo slovensko jezikovno gradivo. Tako je spoznal vsa slovenska narečja in govore po zgodovinski in današnji plati. Odsev vsega tega študija in dela je omenjena razprava. V nji je z vseh strani razbistril vprašanje modeme vokalne redukcije, ki je od druge polovice 16. stoletja dalje bistve-, no spremenila podobo slovenskega jezika. Ta razprava je bila razodetje njegovih moči in načrtnega gledanja na vse probleme slovenistike. Z njo je postal Ramovš pred svetom in doma najbolj poklicani zastopnik slovenistike.
Zbiranje slovenskega jezikoslovnega gradiva in njega znanstveno obdelavo je opravil prof. Ramovš sam. Kot plod tega njegovega več ko desetletnega študija je izšla 1924. leta Historična gramatika slovenskega jezika, II, del: Konzonantizem; to je najmodernejša slovnica ne le vseh slovanskih, temveč tudi vseh indoevropskih jezikov. V nji je prof. Ramovš za razlago jezikovnih faktov uporabil velikansko knjižno in dialektološko gradivo in upošteval fiziološke, fonetične, psihološke zgodovinske, zemljepisne, sociološke in druge momente. S to knjigo je slovenščina postala v svetu šele prav znana. Historična gramatika slovenskega jezika je zasnovana, v sedmih knjigah; 1. Uvodna in splošna poglavja, 2. Konzonan-tizem, 3. Vokalizem, 4. Akcent, 5. Oblikoslovje, 6. Sintaksa, 7. Dialektologija. Vse te knjige sp v glatmem izdelane, razen Sintakse, in čakajo le še dneva kontne formulacije in izdaje.
Zgodovinsko podobo slovenskega jezika obravnava tudi njegova kratka Zgodovin« slo-
venskega jezika. I. del, 1936 V tej je sistematično obdelan vokalizem. Ta knjiga je bila prvotno namenjena vsem slovenskim izobražencem za spoznavanje materinščine, vendar pa je daleč presegla prvotni namen, ker je v nji nanizanih toliko bistroumnih dognanj o slovenskem jeziku in njegovem razvoju, da ta knjiga takisto predstavlja odkritje slovenščine tudi najboljšemu jezikoslovcu. Različne probleme historične gramatike pa je profesor Ramovš prej in poslej objavil v številnih monografijah, ki so izhajale v domačih in tujih znanstvenih časopisih in zbornikih. — V o-kvir zgodovinske podobe slo-venskega^jezika sodi tudi izdaja Brižinskih spomenikov, najstarejših zapisov slovenskega jezika, ki sta jo izdala s prof. Milkom Kosom 1937. leta.
Ob delu za Historično gramatiko slovenskega jezika je Fran Ramovš zvesto spremljal vso jezikoslovno književnost in jo kritično razbral v dolgi vrsti ocen, kritik in poročil. Začetek zgodovinskega razvoja slovenščine so do Ramovša postavljali v Brižinske spomenike. Profesor Ramovš pa je pomaknil ta začetek p šesto stoletje, to je v dobo, ko so se Slovenci naselili na današnjem ozemlju in s tem začeli tudi samostojno jezikovno življenje. Za prva štiri stoletja do Brižinskih spomenikov pa manjkajo kakršni kOli pisani viri razen redkih starih imen v starinskih listinah. Tu je Ramovš poiskal edino ohranjeno gradivo za zgodovino slovenščine v tej dobi, namreč lastna imena in druge besede, ki so si jih Slovenci v tej dobi izposodili od starih naselnikov in sosednjih narodov ali pa ti narodi od Slovencev. Zato je najprej določil glasovni sestav tedanjih slovenskih in sočasnih obmejnih germanskih in romanskih narečij. Tako je dognal, kako so takratni Slovenci slišali takratne germanske in romanske glasove in obratno; na osnovi tega gradiva je potem določil podobo slovenščine do Brižinskih spomenikov. Prof. Ramovš je s svojimi študijami za Historično gramatiko slovenskega jezika končno ugotovil in razložil vse zakone slovenskega glasoslovja. Podal je tudi vse razvojne smeri slovenskega oblikoslovja in besedja, tako za knjižni jezik kakor za narečja.
Z nabiranjem in študijem
slovenskega narečnega gradiva še je prof. Ramovš ukvarjal ves čas vzporedno z delom za Historično gramatiko, saj brez tega gradiva ne bi mogel Historične gramatike napisati. Do njega je bila slovenska dialektologija neznana ■ dežela. Nihče ni poznal celotne podobe naših narečij. Zato si je Ramovš najprej napravil podroben načrt za njih sistematično zapisovanje in študij ter je poleg jezikovnih upošteval tudi vre druge činitelje, to je; družbeno življenje, kolonizacijo, geomorfologijo. itd.
Ob velikanskem gradivu, ki ga je v veliki meri sam zbral, se mu je naposled pokazala prava poaooa nasm narečij.
Njih klasifikacija sloni na poznavanju vseh individualnih črt glasoslovja in oblikoslovja. Iz vsega tega študija so se mu rodile te-le knjige: 1. Dialektološka karta slovenskega jezika 1931; 2. Karta slovenskih narečij v priročni izdah 1935; 3. Historična gramatika slovenskega jezika. VIL del: Dialekti 1935.
Zvezo narečij s folklornim gradivom je pokazal skupaj s Sašljem v knjigi »Narodno blago iz Roža«. Ob študiju Historične gramatike in slovenskih narečij je Ramovš nenehno upošteval slovenski akcent, njegovo kvantiteto in intonacijo. Končna podoba slovenskega naglasa Po razvojni strani se mu je izoblikovala v najnovejšo razpravo «Relativna kronologija slovenskih akcentskih poja-vov» (Slavistična revija 1950, ki je pravkar izšla).
Slovensko besedje je Ramovša zanimalo ves čas njegovega študija. Saj je že v «Archiv fiir slaivische Philologien, letnik 36-1916, obravnaval nekatere besede (sraga, tvor, ubogati, Trubarjevo Joug itd.). Iz tega zanimanja mu je zrasla tudi zamisel za etimološki slovar, veliki takademski slovar, ki naj v vseh smereh prikaže rast slovenskega besedišča, dalje slovar sodobnega knjižnega jezika ter slovar krajevnih i-men in priimkov, starih in današnjih.
Zelo razgibano kulturno življenje med obema velikima vojnama je Ramovša nujno sililo tudi k vprašanjem sodobnega knjižnega jezika, saj je bil kot profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na naši univerzi za to tudi najbolj poklican. Tako je iz tega zanimanja nastal tudi Slovenski pravopis 1935 in 1950.
To so najvažnejši izsledki znanstvenega dela prof. (Jr. Frana Ramovša. Njegov načrt pa je še širši. V statutu Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski Akademiji znanosti in umetnosti je svoj življenjski načrt napravil tudi za načrt tega inštituta. Poleg že omenjenih leksikalnih del, ki so pri Akademiji v načrtu in pripravi, je tudi velika opisna slovnica slovenskega knjižnega jezi-
ka, ki pride za Pravopisom prva v delo. Dalje je v pripravi nadaljevanje Historične gramatike in drugi del Kratke zgodovine slovenskega jezika. Dialektološka karta pa se je Ramovšu polagoma začela razvijati v. Lingvistični atlas. Vse delo je organiziral sam in izdelal tudi mrežo krajev, kjer se ima gradivo po vnaprej določeni vprašalnici zbirati, prenesti v krajevne kartoteke in končno kartografiratj v potrebnem obsegu. Gradivo za Zbornik dialektičnih tekstov se zbira pod njegovim vodstvom. V načrtu je tudi Zbornik historičnih tekstov in fonogramski arhiv slovenskih narečij.
Predsednik Ramovš je ne samo sijajen znanstvenik, marveč prav tako odličen organizator. Svoje organizacijske sposobnosti je pokazal že kot tajnik vladne komisije za ustanovitev slovenske univerze. Po njeni ustanovitvi je bil tudi prvi poslovodja univerzitetnega sveta in je kot tak opravil sila obsežno organizacijsko delo. Tudi pozneje so bile vse glavne niti življenja mlade u-niverze v njegovih pokah. Z univerzo v Ljubljani smo Slovenci dobili najvišjo učno u-stanovo in z njo možnost strokovnega in znanstvenega poučevanja in učenja doma, v materinem jeziku. Znanstvenikom nove univerze pa je bila potrebna tudi ustanova, ki bi organizirala čisto znanstveno delo in izdajala strogo znanstvene publikacije Ob največjem sodelovanju prof. Ramovša sa.-je 1921 ustanovilo Znanstveno društvo za humanistič-
ne vede v Ljubljani. Profesor Ramovš je bil društvu prvi tajnik in urednik njegovih Razprav in Izvestij. Iz Znanstvenega društva je vodil tudi dolgoletni boj za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti. Vsa dela prripravljalnega odbora je ves čas vodil sam. Ko se je 1938, leta Slovenska akademija znanosti in umetnosti ustanovila, je seveda zopet zahtevata velikanskega organizacijskega dela in to je šlo v glavnem zopet vse skozi Ramovševe roke, dasi je postal njen glavni tajnik šele leta 1942.
Po osvoboditvi je zopet vodil vse organizacijsko delo Akademije. Tedaj so se ustanovili razni zavodi, komisije in odbori, ki so vsi potrebovali svojih statutov, potrebnih prostorov in osebja.
Ramovš je bil glavni sourednik «Časopisa Za slovenski jezik, književnost in zgodovino», ki so ga ustanovili skupaj Nahtigal, Kidrič, Kaspret in on (1918 v Ljubljani, izdajala Slovenska Matica). Urejal je tudi publikacije Znanstvenega društva, dalje Razpnave I. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti in njen Letopis. Je tudi sourednik Južnoslovanskega filologa v Beogradu in Slavistične revije v Ljubljani.
Po smrti prof. Franceta Kidriča ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti soglasno izvolila za njegovega naslednika.
znanstveno m organizacijsko delo predsednika pro/. dr. Frana Ramovša je zares velikansko. Ves razvoj slovenistike od 1919 do danes je neločljivo zvezan z. njegovo o-sebo in delom. Vse obširno delo kolikor ga ni sam izvršil, je sam organiziral in ga tudi sam vodi. Je pa tako obsežno, da bo njegova izvršitev zahtevala nekaj desetletij ali celo nekaj rodov.
Ves ‘slovenski narod želi predsedniku Ramovšu ob šestdesetletnici še trdnega zdravja in veselja do dela, da bi sam pomagal izvršiti čim več velikih zamisli in načrtov, ki polagajo najtrdnejše temelje naši znanstveni in kulturni stavbi.
Trgatev je pred nami!
Politično poročilo na zasedanju Okrožnega sneta SIMI 12. t.m.t jj£P£H
SIAUJE«
mn Mm im znak mm
Podobni pojavi birokratizma so tildi drugod in jih ni mogoče z ničemer opravičiti.
Da se te pomanjkljivosti odpravijo, je predvsem potrebno posvetiti večjo pažnjo politični vzgoji in organizacijski učvrstit v,i naše Unije. Povsod, kjer so frontovske organizacije šibke, kjer ni zadostno politično-vzgojnega dela, se občuti pomanjkanje discipline, odgovornosti in požrtvovalnosti. Treba je, da naša Unija uvede aktivnejše kulturno politično življenje, da stalno objasnjuje delovnim kolektivom našo stvarnost težave, ki so v zv.ezi z napori pri izgradnji socializma v našem okrožju; samo na ta način bomo lahko od/pravilj pojave nediscipline pri delu, izostajanje od dela in neodgovornost pri hitrem reševanju posameznih nalog in težav. Vse preveč se zavlačuje z organizacijo rdečih kotičkov, čitalnih in izobraževalnih krožkov, tečajev itd■ Na šolskem, na kulturno prosvetnem in političnem polju ne korakamo vzporedno z razvojem našega gospodarstm. Naše organizacije morajo temu vprašanju posvetiti mnogo več pažnje, kot doslej sicer bodo nastajale vse večje razlike med gospodarsko in kulturno stopnjo razvoja. Od tega dela je Odvisen tempo izgradnje socializma pmi nas, zlasti na vasi, kjer bo treba v sedanje produkcijske zadruge pritegniti nove Člane, kjer pa obstajajo pogoji za nove, jih ustanoviti. Objektivni in subjektivni pogoji za to obstajajo, zato moremo in moramo nadaljevati s pospešenim temnom po tej proti.
Boriti se Je treba proti prrak-ticizmu in kampanjskemu delu. Naš politični aktiv se mora poglobiti v problem naše vasi. tovarne in mesta, ter prenehati 2 dosedanjo prakso nesistematičnega dela. Potrebno je vztrajno, sistematično delo, /pred•
DAM ES OB 8 ŠTART IN OB 17.30 PRIHOD
II. mednarodne kolesarske dirke okoli Tržaškega ozemlja
za pokal lista „TRIESTE SPORT“
Včeraj so vse reprezentance, ki sodelujejo na II. krožni dirki okoli Tržaškega ozemlja, prispele v Trst. Danes zjutraj bo, kakor smo že pisali, štart, in sicer ob 8 iz Barkovelj. Po dolgi in ostri borbi po asfaltu in prašnih cestah, po ravnini in vzpetinah bomo danes popoldne lahko videli zmagovalca, in sicer v Ul. Rossetti od 17.30 do 18 ure.
Te dni so se vpisali še nekateri tržaški kolesarji, in sicer Turitto (Ferroviario), Samec (Milje) in Luglio (Inter). Omenjeni in še drugi kolesarji
so prosili tržaški odbor UVI za dovoljenje za nastop, vendar jim je predsednik odbora g. Zerini to odbil. Ta «športnik» se je še enkrat izkazal in je vredno, da se njegovo ime pojavi po časopisih, kajti njegovo dejanje je naravnost smešno in prav nič podobno resnemu športniku.
Vsekakor bo dirka kljub takemu vedenju g. Zerini-ja dosegla to, kar je bilo že davno v načrtu. Kako priljubljena je ta dirka, pa dokazuje nastop raznih reprezentanc, med katere spadajo vsekakor avstrijska, francoska, jugoslovanska,
poleg italijanskih in tržaških kolesarjev, ki so se v velikem številu prijavili za udeležbo.
Danes torej se bo začela in končala po trdi borbi II. mednarodna kolesarska dirka okoli Tržaškega ozemlja.
Zaqrebški Dinamo povabljen v Brazilijo
RIO DE JANEIRO, 16. — Brazilska nogometna zveza je povabila obe nogometni enaj-storici moskovski «Dinamo» in zagrebški «Dinamo», naj to zimo prideta na turnir v Brazi-
lijo, kjer se bosta srečali z najboljšimi brazilskimi enajstori-cami.
Letošnji najboljši teniški igralci
DUNAJ, 16. — Ob zaključku letošnje mednarodne teniške sezone je vrstni red najboljših teniških igralcev naslednji: Moški: 1. 5?atty (ZDA), 2. Sedgman (Avstralija), 3. Lar-sen (ZDA), 4. Drobny (Egipt), 5. Flam (ZDA), 6. Talbert (ZDA), 7. Seixas (ZDA), 8. Sturgess (Južna Afrika), 9. Sa-vitt (ZDA), 10. Bergelin (Sved. ska), 11. Mulloy (ZDA), 12. Bronwich (Avstralija).
PO PRVEM DNEVU LAHKOATLETSKEGA DVOBOJA V MILANU
Italija	50	točk - Jug
V disciplinah: metu krogle, metu kopja, troskoku in teku na 800 metrov, ki so bile po mnenju vseh domena Jugoslovanov, so jugoslovanski atleti razočarali
(Od našega posebnega dopisnika).	•
MILAN, 16. — Ko se je danes 0b 16 v milanski Areni pri. čel lahkoatletski dvoboj med Italijo in Jugoslavijo, je bilo lepo, skoraj nekoliko hladno Vreme in V začetku -je pihal lahen veter. Pred začetkom tekmovanj« sta v Areno prikorakali obe reprezentanci pod vodstvom Consolinija in Račiča ter z zastavonošama Sobre-rom inVujačičem.Po izmenjavi cvetja in daril ter igranju obeh himen — najprej jugoslovanske nato pa italijanske — se je pričel dvoboj s troskokom. V tej disciplini so pokazali atleti precejšnjo negotovost in so bili prestopi zelo pogosti. Zaradi nasprotnega vetra tudi rezultati niso nič posebnega. Obe reprezentanci sta st v tej disciplini točke razdelili v enaki meri.
Tek na 110 metrov čez zapreke je dal pričakovane rezultate. Prvi dve mesti sta pripadli Italiji s precej dobrima časoma Tržačana Albaneseja in Bale-stre.
Razočaranje za Jugoslavijo je bila naslednja točka: met krogle. Jugoslovanski rekorder Sarčevič zaradi bolezni skoraj jli mogel metati in tako je dra. gocena točka odšla k Italiji. Tudi tukaj ni bilo posebnih re. zultatov.
V teku na 100 metrov je Jugoslovan Pecelj uspel, da se je plasiral na 2. mesto za odličnim Leceesejem, medtem ko je
italijanski novinec Sobrero premagal Postelnika.
Občinstvo je z navdušenim ploskanjem pozdravilo uspeh jugoslovanskega skakalca Di-mitrijeviča, ki je v lepem stilu sam preskočil 191 cm in izenačil jugoslovanski rekord. Ni pa uspel pri 193 cm. Vendar je treba poudariti, da je tudi Dimitrijevi! trpel zaradi zobobola in bil zaradi tega tudi pri zobozdravniku. Boškovič je skočil 185 cm, kar italijanskima skakalcema ni uspelo in tako si je tukaj Jugoslavija zagotovila 1. in 2. mesto.
Proti izvrstnim italijanskim 400 - metrašem Sabolovič in Stankovič nista mogla dosti opraviti. Zlasti Saboloviču se je poznalo, d« nekako težko teče.
Jugoslovanj so računali na zmago Hanca na 800 metrov. Po svoji navadi je tekel ves čas na zadnjem mestu, dokler ni začel na zadnjem ovinku «stiskati». Bilo pa je že prepozno. Prehitel je sicer Siolija in Ottenheima, a Fracassija ni več utegnil.
Vujačič je razočaral. Nihče ni mislil, da si on ne bi osvojil prvega mesta. Toda pred njim sta Matteucci in Dangubič. Zlasti Matteucci s« je pokazal solidnega metalca s svojimi vedno dobrimi meti. V zadnjem metu pa je s kopjem prebodel zastavico, ki je označevala ita. 'iijanski rekord in postavil no vega.
Tek na 10.000 metrov prav-
zaprav ni bil zanimiv, ker je bil absolutna domena obeh Ju. goslovanov, ki sta ob« italijanska tekmovalca za cel krog pustila za seboj. Ko je Mihalič prvi pritekel v cilj, ga je pozdravilo navdušeno ploskanje 6 do 7 tisoč gledalcev. Sploh je treba pripomniti, da je občinstvo zelo nepristransko pozdravilo vsak uspeh Jugoslavije a'li Italije.
Da bp v štafeti 4x100 metrov zmagala Italija, se ie, že v naprej vedelo. S to točko se je prvi dan tekmovanja, v katerem vodi Italija s 50 točkami pred Jugoslavijo, ki jih je nabrala 44, zaključil. Mesta se ocenjujejo s točkami 4, 3, 2, 1 za prvo, drugo, tretje in četrto mesto.
Tehnični rezultati: Troskok; 1. Tosi (It.) 13,89 m; 2. Petra-novič (J.) 13,73. 3, Vaš (J.) 13,69; 4. Guzzi (It.) 13,57.
Tek na 110 m čez zapreke: 1. Albanese (It.) 14,9; 2. Balestra (It.) 15,1; 3. Srp (J.) 15,3 4. Zurkovič (J) 16,8.
Mc: krogle: 1. Profeti (It.) 14,8o m; 2. Krupalija (J ) 14,48;
3. Consolini (It.) 14,30; 4 .Sar-čevič (J.) 13,15.
Tek na 100 m: 1. Leccese (It.) 10,6”; 2. Pecelj (J.) 10,8; 3. So. brero (It.)	10,9;	4. Rostelnik
(J.) 11,1.
Skok v višino: 1. Dimitrijevi! (J.) 191 cm (izenačen jug. rekord); 2. Boškovič (J.) 135 cm; 3. Campagner (It.) 180 cm;
4. Pin (It.) 180 cm.
Tek na 400 m: 1. Siddi (It.) 48,4”; 2. Peterlini (It.) 48,8; 3. Stankovič (J.) 49,3; 4. Sabolovič (J.) 49,8.
Teli na 800 m; 1. Fracassi (It.) 1,54,9; 2. Hanc (J.) 1,55,2;
3 Ottenheim (J.) 1,55,2; 4. Sio. li (It.) 1,56.
Met kopja: 1. Matteucci (It.) 65,95 (nov it rekord); 2. Dangubič (J.)	64,50;	3.	Vujačič
(J.) 63,37; 4. Rossi (It.) 59,08.
Tek na 10.000 m: 1. Mihalič (J.) 31,18,7; 2. Stefanovič (J.) 31,38,3; 3. Romei (It.) 33,04,1;
4 Polverini (It.) 33,46,4.
Štafeta 4x100 m:	1.	Italija
(Colarossi, Riva, Guzzi, Leccese) v času 41,7; 2. Jugoslavija Giostelnik, Sabolovič, Račič, Pecelj) v času 42,3.
RADO RAUBER
Zenske: 1. Du Fent-Osborn, 2. Hart, 3. Broggh, 4. Todd, 5. Chafee, 6. Baker, 7. Scofield, 8. Fry (vse ZDA) 9. Bossi (Italija) 10, Harrison-Hiltorj (Anglija),
STEFANOVIČ.
Danes lahkoatletske
izbirne tekme v Kopru
Naši lahkoatleti se bodo danes srečali v Kopru v Izbirnih tekmah za sestavo reprezentance, ki se bo v kratkem srečala z ljubljansko ekipo »Železničarja)). Ob 9 se bodo na stadionu v Kopru začele tekme in upamo, da bodo atleti dali vse Iz sebe in dosegli dobre rezultate. Vsekakor bo izredno ostra borba vsaj v skokih v višino, v metih in v tekih na krajših progah, kjer je veliko mladih moči, ki lahko presenetijo.
Urnik redne telovadbe
na stadionu „Prvi maj“
Telovadni odsek ZDTV vabi vse ljubitelje telovadbe, da se udeleže rednih telovadnih ur, ki so ob PONEDELJKIH, SREDAH in PETKIH od 20.30 do 22 ure na stadionu «Prvi maji).
Ker je telovadba eden najbolj zdravih športnih tanog. pri kateri ima telovadec naj-vtCJe zadoščenje, upamo, da se bo tenvartnih ur udeležilo veliko število ljubiteljev športa obojega spola.
vsem študiranje in poglabljanje p našo stvarnost.
Da bomo kos vsem nalogam je potrebno, da se bremena sorazmerno porazdelijo na vse delovne ljudi. Povsem jasno je, da bi dosedanjih naporov ne zmogli, če ne bi imeli široke čvrsto povezane idejno politično enotne politične organizacije SIAU. Kot naslednica OF je SIAU dostojno nadaljevala borbo: tu za razvijanje pridobitev NOB, v Trstu za obrambo priborjenih človečanskih in nacionalnih pravic. SIAU bo morala še dalje in še v večji meri kot doslej vzgajati in mobilizirati vse napredne ljudi v borbi za izvrševanje nalog našega plana, za dktivizacijo in politizacijo vedno širših še ne-zajetih poštenih delovnih ljudi, zlasti v naših mestih.
Njena naloga je nadalje, da se bon, da- se pri vodstvu oblastnih poslov, kot na področju političnega življenja sploh uveljavi princip demokratičnega razpravljanja in odločanja. SIAU se mora boriti proti birokratskemu upravljanju in zagotoviti vseljudsko kontrolo nad poslovanjem pravnega aparata! Ne sme se dogajati, da bi naše frontne organizacije brezbrižno opazovale poslovanje našega aparata in stale pasivno ob strani. SIAU je vseljudska politična organizacija, je politična osnova ljudske oblasti. ona mora skrbeti za stalno političnovzgojno delo nad množicami, za kontrolo nad uprav, nim poslovanjem in skrbeti, da pri upravi sodelujejo vse množice. Samo na ta način se bodo načela ljudske demokracije uveljavljala v praksi.
V strukturi naših političnih in masovnih organizacij so potrebne nekatere spremembe. Dosedanja struktura ne ustreza stppnji našega gospodarskega in političnega razvoja in našim potrebam. Kot je znano so bile masovne organizacije: ASIZZ, mladina, ES izven SIAU. Potrebno je da postanejo sestavni del vseljudske politične organizacije SIAU.,
Stroga vertikalna povezanost je povzročala vrsto napak in škodljivosti. Večje število profesionalnega kadra, paraleli-zem v prenašanju direktiv, pri Čemer so se zanemarjale specifične naloge ,posameznih organizacij. Seveda ne gre za u-kinjenje organizacij. Gre za večjo povezavo vseh organizacij na vseh stopnjah s SIAU. Volivnost v vseh organizacijah ostane, določen minimalno potreben aparat. Odpraviti je treba profesionalizem, zlasti je treba paziti, da na vseh stopnjah vodijo voljeni predstavniki neprofesionalci, ki svoje delo opravljajo ma prostovoljni bazi. Pri organizaciji ES ni nobenih organizacijskih sprememb, ker ima sindikalna organizacija svoje določene naloge. Potrebno pa bo temeljito proučiti dejanske potrebe v kadrih kot tudi sam sistem dela naših sindikalnih organizacij. Ta predlog so sprejele že
vse masovne organizacije "J
svojih plenarnih mislim, da ga bo tua* navdušeno sprejel _ jfl SIAU bi na ta nactn- P0* Vo svoji vsebini	mn°^	[M
fronta vsega delovni	po
stva z enotnim gramom. Ni nobenega da bodo naše \Wdske z velikim veseljem P pojačenje SIAU	in .	^
ko sposobna, da	ust -
potrebam današnjega na poti v lepše življenje socializem.
Naj živi SIAU!	c|f
Naj živi bratstvo med
venci, Italijani m Hrva • ,tcCi Naj živi FLRJ P°d . ice it tov. Tila za zmago re» enakopravnosti v svet . .
Mizarji podjetniki kmetovalci
vezane
šče, furnir, parkete *n 1 nudi najugodneje
Dečke
kov e snove in
lesov,
11181
mi
izdeluje ženske obieKe' ter otroške oblekice P° uS ^ cenah. Naslov na upraVI
Ul. sv. Frančiška
Spalnice, ter drugo poh»s
domačega Pr°^
Ulici Vasari
izvoda dobtte v asari
CENE UGOi
DELOVNE
mošt*
otolcK«
cet^
izdelujem po zmernih ^ Naslov na
TRGOVINA
Ulica vasari 10
gradbenik ,
SPREJEMA VSAKO V HSTN A GHADBENA OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE,
TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN N
CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv.
puitUBBm
DELAVNICA
99
T R S T
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, cevi ter instalira vodo
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III.
•	Telefonska	št.	73-38.	OGLASI:	od	8.3
nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA 1.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-nr.n.ii o«	upravni	100,	osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
_ urean'k STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 30la-I, Tel. 70.
NAHOCNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50.,n ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoze Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunali)! banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska