Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in giasilo K. S. K. Jednote
23. številka	JToliet, Illinois. 14. maja 1909
Letnik XVIII
ZMAGONOSNA
ZRAKOPLOVGA.
Brata Wright se povrnila iz Evrope, kjer so jima izkazovali čast cesarji in kralji.
O BODOČNOSTI ZRAKOPLOVOV
Uporabni bodo v vojaške svrhe, a manj v prenašanje potnikov.
New York, 11. maja. — Wilbur in Orville Wright, ameriška zrakoplovca, sta se danes povrnila s prizorišč svojih evropskih triumfov na parniku “'Kronprinzessin Cecilie”. Bila sta sko-ro najplašnejša in najmočljivejša junaka, kar jih je New York pozdravil že izza dolgo časa. Vkljub častem in uspehom, ki sta jih pridobila, sta sko-ro tako nerada govorila o svojem delu, kakor tedaj ko sta prvikrat prišla v New York iz svoje domačije v Day-tonu, O.
Oba brata sta bila videti zdrava in vesela nad svojim povratkom. Spremljala ju je njuna sestra, ki se je nedavno udeleževala njunih vzletov v zrak.
Brata sta rekla, da sta podpisala toliko pogodb, da bosta imela vse roke polne dela do časa, ko se povrneta v Evropo podpisavat nove pogodbe; nadalje sta rekla, da se zdaj izdeluje šest deset njunih zrakoplovov in da so ju vojaški uradniki gotovih evropskih ve-levlasti naprosili, naj pokažeta, da se njuni zrakoplovi lahko varno vodijo izven puškostrelne daljave. Povedala pa nista, ali sta sklenila pogodbe s Francijo, Italijo, Nemčijo ali Anglijo.
Ob njunem dohodu sta bila brata Wright prisrčno pozdravljena v Ho-bokenu.
“Zares sva vesela biti spet doma,” je rekel Wilbur Wright, “in priprave za najin sprejem visoko ceniva. V New Yorku pa ne ostaneva dlje nego en dan, nego že jutri popoludne pojdeva v Dayton, O. Od tam odpotujeva v Washington, izpolnit najino pogodbo z vlado. Moj brat Orville bo bržkone delal dokazovalne poskuse z zrakoplovom v Fort Myeru. Jaz se jih menda ne udeležim. V avgustu se bržkone vrneva v Evropo, da izvedeva pogodbe z nemško vlado.”
Slovesni sprejemi in pozdravi, ki so jih nameravale prirediti “The Aero Club of America” in druge družbe, so bili danes preklicani na prošnjo bratov Wright. Večer sta prebila mirno in javno se pokažeta samo pri lun-cheonu, ki ga jutri priredi Aero Club. Popoludne se odpeljeta domov, kjer ju čaka šumen sprejem.
Brata Wright se bržkone povrneta v Evropo kasno v avgustu. Zato se ne bosta mogla udeležiti razstav jeseni, ki so jih nameravali prirediti njuni občudovatelji v New Yorku, Chicagi in drugod njima v čast. Pravijo, da se vrneta tako zgodaj v Evropo zaradi važnih opravil na Nemškem in Ruskem.
Glede bodočnosti zrakoplova je g. Wright rekel:
“Vzela sva v zrakoplov po dva potnika na nekaterih najinih vzletih, in stroj bi se lahko razvil, da bi vzdržal težo še več oseb. Ampak tega ne verjamem, da bo zrakoplov kdaj redno prenašal potnike, kakor kak oceanski parnik ali železniški vlak. Njegov delokrog bo omejen na izletne vožnje po zraku za le nekaj oseb.”
Glede uporabnosti zrakoplova v vojni je g. Wright izjavil, da so mu vojaški strokovnjaki povedali, da bi bili stroj in njegovi operatorji (strojevodje) varni pred poškodbo po svinčenkah v višini 1,000 čevljev. Ker se zrakoplov lahko dviga mnogo višje, zato že to dejstvo samoposebi rešuje vprašanje o praktični uporabnosti v vojaške svrhe.
Ali izkopljejo zaklad?
Cincinnati, O., 9. maja. — Izkopavanje za podzidje cerkve sv. Frančiška v Daytonu, Ky., tukajšnjem predmestju, nadzoruje velika množica in vmes tudi mestni uradniki. Pričakujejo namreč, da bodo delavci zadeli ob lonec zlata, ki je po ustnem izročilu skrit na tem mestu izza časa, ko so četo-vali tukaj proti koncu državljanske vojne general John Hunt Morgan in njegovi zavezni konjiki. Zemlja, ki se na nji zgradi cerkev, je pripadala poprej nekemu Matthew McArthuru, ki je bil znan po tem, da je čuVstvoval z jugom. In ljudstvo pripoveduje, da je od njegove domačije držal podzemeljski hodnik, ki je pa že davno zasut. .V tem hodniku je baje skrit zaklad. \am skriti denar izhaja po ustnem izročilu od necega vohuna zaveznikov, imenoma Caldwell, ki je bil poslan na sever, da izplača mezdo četam generala Morgana, ki se je nahajal v tem okraju. Skril se je v McArthurovi hiši in je zakopal zlato v znesku več tisoč dolarjev, ko so odkrili njegovo navzočnost, ijiakar je pobegnil k generalu .Morganu, ki je bil iedaj usmrčen v Tennessee.
Poznb pomiloščen.
Des Moines, la., 11. maja.—Wm. P. Glyndon, ki je bil leta 1878. spoznan krivim umora, je bil po guvernerju Carrollu pomiloščen, ko je presedel 31 let v kaznilnici. Glyndon, ki je sedaj 70 let star, je služil v vojni kot član telesne straže generalu Shermana na njegovem maršu k morju. V starosti
39.	let je bil v Stony countyju, la., spoznan krivim umora 14 letne deklice.
Kolumbov praznik potrjen.
Springfield, 111., 10. maja. — Guverner Deneen je podpisal senator Pot-terjev nasvet postave, ki določa dan
12.	oktobra kot postavni praznik v čast Krištofu Kolumbu.
Podpisal je tudi predlogo, ki pooblašča takozvane bratovske združbe, graditi in vzdržavati bolnišnice in zdravilišča. Predloga je prišla v postavo-dajo predvsem po prizadevanju združbe “Modern Woodmen”, ker želi ta red zgraditi zdravišče za jetične člane.
Konec krčem.
Lincoln, Neb., 10. maja. — Z dote-kom dneva so v Lincolnu izginili sa-luni, ker je tukajšnje meščanstvo pri zadnji volitvi glasovalo za ““sušo”. Sa-lunarji, ki so se kajpada hoteli iznebiti svojih zalog, so bili naznanili “razprodajo”, in pravijo, da ljudje z žejnim grlom niso zamudili prelepe priložnosti.
Eksplozija v smodnikarni.
Columbus, Kans., 10. maja. — Eksplozija je razdejala mešalnico Laflin-Sandove tovarne za smodnik pri Turk Station, tu blizu, pri čemer so bili štirje delavci na mestu usmrčeni in kacih 20 oseb je bilo ranjenih. Usmrčeni so: Jos. Stovall, Wm. Morrow, Rob. McFarland in James Rood. Telesa u-smrčencev so bila raztrgana v kose. Tovarna se je užgala in požar je divjal dve uri, predno so ga omejili. Gmot na škoda znaša $75,000.
To je včetrtič, da se je v mešalnici te tovarne pripetila eksplozija. Prva eksplozija je usmrtila 3 osebe, druga 2 in tretja 5 delavcev.
20 mrtvih.
Albany, N. Y., 13. maja. — Najmanj 20 moških je bilo usmrčenih vsled eksplozije blizu South Betlehema, enajst milj jugozapadno od Albanyja. Nesreča se je pripetila v kamenolomu “Cal-lanan Road Improvement”-kompanije po prerani razstrelbi več nabojev, v katerih je bilo skupaj 1000 funtov dinamita.
23 žrtev.
Pittsburg, 12. maja. — Triindvajset oseb je utonilo sinoči sredi reke Ohio, ko se je gasohnska ladjica preobrnila pri Schoenvillu, 4 milje pod Pittsbur-gom. Vsi ponesrečenci so bili zaposleni pri "Pressed Steel Car”-kompa-niji v tovarni v McKess Rocku. Utonili so na povratku z dela domov.
Drago plačali.
Pittsburg, 12. maja. — Da prištedi-jo 5c mostnine, so tukaj peteri ino-zemci poskušali, prebroditi s čolnom reko Monongahela blizu McKeespor-ta, in pri tem so utonili. Sredi reke se je namreč čoln prevrnil. Reveži so prišli v Pittsburg skoro brez novcev in so upali dobiti v Glassportu delo. Ob bregu so našli star čoln, s katerim so poskušali priti na drugi breg.
VELIK ŠTRAJK NA FRANCOSKEM.
Poštni in brzojavni vslužbenci v Parizu in po vsej deželi so ustavili svoje delo.
V PARIZU MRGOLI VOJAŠTVA.
______ %
Doslej vse mirno, a tekom štrajka utegne priti do krvavih izgredov.
Pariz, 12. maja. — Zvezni odbor poštnih vslužbencev je včeraj odredil splošen štrajk. In danes se nahaja Pariz v nekakem obležnem stanju. Ponoči so vojaki zasedli glavno poštno in brzojavno poslopje in davi navsezgodaj so prišle pehotne patrulje, da za-stražijo podružne tirade in zaščitijo poštne v^lužbence, kateri niso ustavili dela. Po ulicah patruljirajo republikanski gardisti na konjih. Vse brzojavne črte, ki so posebno brez zaščite, so skrbno zastražene, in vojaki so celo oddeljeni, da stražijo žice po odtočnih žlebih. Nadalje je mobiliziranih 500 vojaških telegrafistov in več sto avtomobilov ter zbranih na gotovem mestu, da bodo takoj pri roki, če bo treba.
General Dalstein, vojaški guverner v Parizu, ima 50,000 vojakov v rezervi. Zidovi pariški so nabiti z lepaki, ki naznanjajo, da bo štrajk trajal, dokler ne bodo zahteve vslužbencev izpolnjene. “Pravica, ustanavljati unije, bo dosežena, naj stane, kar hoče.” Vendar je število štrajkarjev, neglede na železni-ško-poštne uradnike, primeroma majhno. Prvi dve poštni oddaji sta bili izvršeni brez vojaške pomoči. Seveda se sploh ni poskušalo preprečiti oddajo časopisne pošte. V glavnem stanu štrajkarjev je opaziti živahno gibanje, a obenem skrivnostno. Vodje sami pravijo, da se je štrajk šele začel, a da se bo gotovo naglo razširil in da bo zaustavil morebiti ves vladni ustroj.
V pokrajinah nastopa vlada po istej taktiki, kakor v glavnem mestu. Raz-' ni uradi so zastraženi po vojaških patruljah. Sinoči so poštni uradniki v Lyonu in Bordeaux glasovali za to,’da bodo jednako postopali kakor njihovi pariški tovariši. Časopisje splošno graja poslansko zbornico zaradi njene strahopezljivosti, ki jo je pokazala s tem, da je glasovanje o poštnem vprašanju odložila, s čimer je naprtila vladi vso odgovornost. Pravijo pa, da je ministrski'predsednik Clemenceau iz taktičnih razlogov rajši nastopil brez parlamenta, prvič, da poštne vslužben-ce prisili k odkritemu boju, in drugič, ker je s tem dano vladi na izber, neovirano ukreniti vse potrebno. Tako bo parlament prisiljen, vlado sredi križe podpreti ali pustiti na cedilu.
Pariz, 12. maja. — Prvi dan štrajka poštnih vslužbencev je pretekel mirno. Doslej ni bilo nobenih izgredov.
Vlada je v nocojšnji seji dejala iz službe 228 ljudi okrajšanim potom po določbah ukrepa z dne 18. marca. Ministri so prepričani, da bo odstranitev glavnih agitatorjev napravila štrajku konec.
Vodje štrajka so tekom dneva doživeli razročaranje, ko je dospela vest, da v Lensu zborujoči rudarski kongres ni hotel odrediti sočutnega štrajka;- tudi se doslej še nobena unija ni pridružila gibanju.
Po uradnem izvestju znaša število štrajkarjev v Parizu samo 465 pri skup nem številu 11,000 vslužbencev. Tudi v pokrajinah se štrajk še ni predaleč razširil.
Priporočilo cenj. članom in članicam K. S. K. Jednote.
V zadnji štev. glasila Jednote čital ,sem “Odprto pismo in prošnjo” zavednih narodnjakov s preč. gosp. župnikom iz Waukegan, 111., na čelu.
Presenečen sem bil, ko sem sprevidel iz tega pisma, da namen Wauke-ganskih rojakov je: Dobiti slovenske šolske sestre v Ameriko in če le mogoče, postaviti sirotišnico, dom za slovenske sirote. Bratje in sestre K. S. K. J.l Potrudite se in preberite sami to pismo in prošnjo objavljeno v glasilu Jednote štev. 22. Prepričajte se sami, kako blag namen imajo Slovenci v Waukegan-u. Prepričali se bodete, da v resnici najpotrebnejše in najkoristnejše za naš mili narod v Ameriki so šole, kjer se naša mladina podučuje v materinem jeziku. Kako lepo se sliši: rojen v Ameriki in sem Slovenec, Da sem v resnici Slovenec, Vam dokaz, da sem vzgojen v slovenskih šo-j lah v milem materinem jeziku. Tako I in jednako bode govorila naša deca, ko bodemo mi počivali in spali spanje | Pravičnega. Samo če se ta prepo-! trebni korak vrlim Slovencem v Wau-I kegan-u posreči! Da se pa ta velevaž-, ni namen uresniči, se tem potom obra-, čam do vseh članov in članic naše ' slavne Jednote s prošnjo, da vsak(a) z veseljem pozdravi delovanje Sloven-j cev v Waukegan, 111., tef da vsak(a) po svoji moči priskoči na pomoč tej prekoristni stvari.
Obračam se do vseh uradnikov pod-j rejenih društev naše slavne Jednote, j ter jih prosim, da naznanijo članom
in članicam na sejah, kako potrebne ltt koristne so za Slovence v Ameriki
j slovenske šolske sestre, katere naj bt ; izobraževale in podučevale naše otroke v materinem jeziku. Poleg šolskih učnih moči pa tudi kako zelo potrebna nam je sirotišnica, kamor naj bi se po-I šiljali v oskrb in poduk ter izobrazbo | ubogi, nedolžni otročički slov. starišev, katerih roditelji so bili poklicani k 1 sodbi Pravičnega.
| Vam pa, preč. gosp. Ivan Plevnik,
, kakor tudi ostalim odbornikom želim , veliko vspeha in dobrega napredka •V ! težavnem poslu, ki ga imate na svojih plečih, ter Vam kličem: Neustrašeno naprej! Bog blagoslovi Vaše delo!
Z bratskim pozdravom ostajam do vseh članov in članic K. S. K. J., kakor tudi do ostalih rojakov in rojakinj ši-. rom Amerike
Anton Nemanich, gl. predsednik,
Zastopnik družbe sv. Mohorja V Ameriki.
Č. g. Jurij Trunk, župnik pri S V. Križu v Beljaku na Koroškem in znan 1 slovenski pisatelj, je dospel dne 4. t. j m. v New York, kjer so naši tamošnji I rojaki priredili v nekem hotelu lep j večer v čast ljubemu gostu. ■ G. Trunk je namreč prišel v Ameriko za nekaj mesecev proučavat življenske razmere ameriških Slovencev in sicer po naročilu slavnoznane družbe sv. Mohorja v Celovcu. Obiskal bo vse večje slovenske naselbine in se na svoje oči prepričal o našem dejanju in nehanju v tej deželi. Upati je, da bo mili gost vsepovsod sprejet s pravo domačo gostoljubnostjo.
Kaj počenjajo na Turškem.
“Nesramni Slovenci”.
Pod tem nesramnim naslovom priobčuje “Illinois Staats-Zeitung” sledečo brzojavko:
Dunaj, 9. maja. — Svoje utelešeno sovraštvo do Nemcev so Slovenci V Ljubljani, Kranjsko, zopet pokazali. V mestnem svetovalstvu sosklenili, odstraniti nemške napise na ulični železnici. Med nemškimi prebivalci v Ljubljani je zato zavladalo veliko ogorčenje, ampak izročeni so slovenski premoči precej brez orožja. (Ubogi Nemci ljubljanski! Op. st.)
ALI “JOHANN ORTH” ŠE ŽIVI V AMERIKI?
V mestu Painesville, O., se pojavil delavec, ki pravi, da je on izginuli avstrijski princ.
KONZUL ZAČEL PREISKAVO.
Čudne pripovedke namišljenega nadvojvode vzbudile pozornost.
Chicago, 111., 12. maja. — Devetnajstletna skrivnost “izginulega nadvojvode avstrijskega” je rešena — po včerajšnjem “Chicago Journalu” — kajti “Johann Salvator” je bil odkrit v mestu Painesville, O. Salvator trdi, da je on izgubljeni avstrijski nadvojvoda Ivan Salvator, princ iz rodovine habsburške m “cousin” cesarja Franc Jožefa I. Novo poglavje k skrivnosti je bilo dodano zvečer, ko je namišljeni Salvator izginil iz svojega stanovanja v ohioskem mestu, r.ekši: “Želim, da me časopisi puste pri miru.”
Vsled svoje ljubezni do dunajske operne pevke Ludmile Stubel se je nadvojvoda odrekel svojemu naslovu, svoji rodovini in svojemu imetju ter je izginil pred devetnajstimi leti. Takrat si je nadel ime: Johann Orth.
Sedaj izjavlja John Salvator, ki dela kot mašinist za $15 na teden in živi v sobi za nekim restavrantom in “boarding housom”, da je on princ, ki je izginil in povzročil toliko skrivnostnih govoric v kraljevih krogih po Evropi.
Čudne reči je pripovedoval Salvator o svojem kolovratenju križem sveta in sedanjem življenju. Leta 1890. ■ je s svojo ženo odplul iz Londona na ja-drenici “Santa Margarita” proti Val-paraisu, a vihar ga je. gnal v Cusateno, malo luko argentinsko. Tam je Salvator (ali Orth) ostal vsled bolezni svoje žene, dočim je njegov kapitan odjadral iskat primernega otoka za naselitev. “Santa Margarita” se je izgubila, medtem ko sta Salvator in žena potovala po Južni Ameriki. Ko sta prišla v Valparaiso in sta cula, da srna tra svet nadvojvodo Ivana za mrtvega, je Ludmila Stubel prosila svojega soproga, naj se vrne na Dunaj, ampak ni hotel. Salvator si je kupil neko farmo v Argentini, kjer je živel sedem let. Medtem je potoval po južnih morjih do Japonije in zapadnega dela Združ. Držav.
Konečno se je Salvator s svojo družino (ženo in dvema otrokoma) naselil na otoku Martinique in kupil sladkorno plantažo blizu St. Pierre-a. In maja meseca 1902 je ob izbruhu ognjenika Mont Pelee izgubil svojo ženo, zavoljo katere se je odrekel svojim rojstnim pravicam, in izgubil oba o-troka in vse svoje dokaže prejšnjega dostojanstva.
"Dokazov ne potrebujem — jaz sem Habsburžan,” izjavlja ponosno paines-villski Salvator in dostavlja filozofič-no: “Srečnejši sem bil, nego večina 'Habsburžanov.”
Dr. Otto Graf, tukajšnji nadomestni gen. konzul avstro-ogrski, pravi, da je fotografija painesvillskega Salvatorja prav slična mnogim članom habsburške rodovine. Dr. Graf je poslal avstrijskemu poslaništvu v Washington poročilo o čudnem Painesvillčanu in njegovo fotografijo. Konzul pravi, da se je že kacih dvajset moških izdajalo za nadvojvodo Ivana Ortha in da se bo tudi v tem slučaju vršila natančna preiskava. “Najbolj čudno se mi zdi,” je rekel dr. Graf, “da ta mož ničesar ne zahteva in da je tako podoben Habsburžanom.”
Painesville, O., 12. maja. — Priletni mašinist, ki je bil smatran za avstrijskega nadvojvodo Ivana Salvatorja, izginulega John Ortha, ni več prišel k delu v Coe-vlivarnico, in tudi v svojem stanovanju se ni več pokazal. Predno se je zadnjikrat oddaljil iz svoje delavnice, se je Salvator izrazil, da mu je žal, ker je postal javnoznan, in hoče oditi. Rekel je, da pojde na zapad. Namišljeni nadvojvoda je bil tukaj zadnjikrat videti, ko je poldrugo miljo zapadno od tu malo po 6. uri sinoči stopil na električno karo, ki se je peljala v Cleveland.
Hains obsojen.
Flushing, N. Y., 11. maja. — Kapitan Peter C. Hains ml., obtožen umora namišljenega ljubimca kapitanove soproge, William E. Annisa, je bil po porotnikih spoznan krivim uboja prve stopnje. Kazen za tako hudodelstvo je zapor v kaznilnici od enega do dvajset let. Zagovorniki so naznanili, da bodo predložili zaprisežene izpovedi, po katerih porotniki med pravdo niso bili primerno nadzorovani, in vsled-tega bodo zahtevali obnovo pravde. Te izpovedi se predlože sodniku prihodnji ponedeljek, ko se ima izreči obsodba.
Letina slabo kaže v Canadi.
Winnipeg, Manitoba, 8. maja. — Po vsej severozapadni Canadi letina do-sedaj slabo kaže, vkljub vsem nasprotnim poročilom. Mrzlo vreme in snežni viharji so razsajali izza nekaj toplih dni v začetku aprila, in vsledtega so doslej le malokje poskušali sejati.
V	Manitobi je manj nego 10 odstotkov zemlje obsejane, a več je posejane v zapadnem delu Saskatchewana in v južni Alberti, kjer je 30 odstotkov pšenice sedaj v zemlji.
V	Manitobi je star pregovor, da bo setev jalova, če se splošno ne dovrši do dne 7. maja, ampak okoli tega dne se je letos komaj začela, kajti nedavni blizzardi in prevladujoči mraz onemogočajo farmarjem lotiti se zemlje. Raz novrstne pšenice, pridelovane v zapad-ni Kanadi, potrebujejo 110 do 120 dni do zoritve izza setve pod ugodnimi razmerami, in če bodo razmere tudi najugodnejše čez letošnje poletje, bo pšenica dozorela šele sredi septembra, torej izpostavljena raznim slanam. Malo upanja je tudi za žetev srednje vrste v zapadni Canadi letos.
Obsojena radi ugrabljenja.
Mercer, Pa., 10. maja. — James H. Boyle je bil obsojen v dosmrtni zapor v pittsburški kaznilnici zaradi ugrabljenja “Billy” Whitle. Gospa Boyle, ki je bila obtožena kot Mary Doe, je bila obsojena( v 25 letni zapor v kaznilnici ter v globo $5,000 in plačanje sodnih stroškov. Boyle ni povzročil prizora v sodilnici, kakor je pretil, in je pred obsodbo molčal. Njegov zagovornik pa je prosil za Boyla in njegovo ženo, češ, da sta z ugrabljenim dečkom lepo ravnala in da nista tudi njegovim staršem prizadela preveč dušnih muk. Po razglasu obsodbe sta se Boyle in njegova žena zgrudila. Tako-rekoč Rrenesti so ju morali v voz, s katerim sta bla prepeljana v zapor, in popoludne ju je šerif spremil v Pittsburg.
Kakor znano, sta obsojenca pred kadmi šestimi meseci ugrabila dečka Williama Whitlo.iz neke šole v Sha-ronu, in ga po ovinkih spravila v Cleveland, kjer je njegov oče položil $5,000 odkupnine in spet objel svojega sinčka.
Krvav pretep.
Indiana, Pa., 11. maja. — V kramoli, ki je nastala sinoči v Heilwoodu in katere se je udeležilo kacih 100 moških, je bil neki Borefnac s toporiščem ubit. Osem pretepačev je bilo dejanih v zapor, ampak moški, ki je Borefnaca ubil, je baje utekel.
“Črna roka”.
Chicago, 111., 8. maja. — Mariano Zagone, bogat izdelovalec smodk, je bil obstreljen in smrtno ranjen sinoči po nekem članu Črne roke, medtem ko se je mudil v salunu svojega zeta, Jos. Nicolasija, 134 Gault court. Ko je prišla policija na lice mesta, je Zagone ležal nezavesten na tlaku pred salunom in pod njim revolver. Policija je dognala, da je Zagone že trikrat komaj utekel smrti, ker ni ustregel zahtevam za denar odstrani Črne roke.
Roosevelt newyorski župan?
New York, 9. maja. — Nominacijo Theodore Roosevelta za newyorškega župana predlaga general Stewart L. Woodford, diplomat in bivši poslanik na Španskem. General pravi, da o tem predlogu g. Roosevelt še nič ne ve, ampak da bi bil prisiljen sprejeti županstvo po stanovitni in enoglasni zahtevi Newyorcanov. General Woodford je med drugim rekel:
“Ako bi jaz imel moč nominirati in izvoliti prihodnjega župana newyor-škega, bi brez obotavljanja napravil Theodore Roosevelta za tega župana. Po dostojanstvu in važnosti zavzema ta urad prvo mesto za predsedstvom. Vprašanje mestne uprave je naj večje vprašanje današnjega dne, in jaz mislim, da bi velik in dober župan new-yorški lahko storil več dobrega za celo deželo, nego more storiti danes celo predsednik sam.”
Roosevelt ustrelil nosorožca.
Nairobi, Brit. Vzhodna Afrika, l0. maja. — Težak nosorožec je najnovejši lovski plen, ki ga Theodore Roosevelt odnese iz džunglov. Iz šotori-šča bivšega predsednika je došla vest, da je sreča ostala zvesta Rooseveltovi lovski družbi in da je bilo na njeni zadnji gonji ustreljenih 15. raznovrstnih živali, med njimi veliki nosorog. Razdraženi nosorog se je zagnal proti gospodu Rooseveltu, ko je ta ustrelil. Razdalja je znašala 14 korakov, in žival se je mrtva zgrudila. Preparatorji imajo dela polne roke, da prigotovijo in postrojijo lovske trofeje, ki jih gospod Roosevelt in njegov sin Kermit doneseta domov. Petinštirideset kož je že pripravljenih za Smithsonian Institution v Washingtons
Delo odpovedano.
Denver, Colo., 11. maja. — Zveze stavbinskih mojstrov in stavbnih podjetnikov so delo odpovedale 2000 delavcem, ki so v zvezi s stavbnimi unijami (Building Trades Council).
Pričakovati je, da se v prihodnjih urah ustavi delo na vseh glavnih grad-bah v mestu. Homatije so nastale vsled necega razpora med tesarsko unijo in “Building Trades Council-om”, katerega prva organizacija noče priznati.
V boju s parnim konjem.
Toluca, Mehika, 10. maja. — Vlak Toluca & San Juan-železnice so v soseščini mesteca Zanacantehec razkačeni meščani tega kraja vrgli s tira, in javno se govori, da bodo tir iztrgali, ako železnična družba ne preloži svoje proge okoli mesta. Tiri drže sedaj po glavni ulici mesta. Več prebivalcev zaspanega mesteca je bilo vsledtega usmrčenih in iskre iz hlapona so povzročile več požarov.
Sis, azijska Turčija, 12. maja. — Sedem armenskih duhovnikov, dva delegata in tri Armenke so mohamedanci v vasi Sagh Gachad umorih, ko so na svojem potovanju prenočevali tamkaj.
Carigrad, 12. maja. — Triindvajset upornikov je bilo spet obešenih tupa-tam po mestu, med njimi en nadporočnik in en mulah. S tem javnim o-bešanjem hoče vlada pokazati, da se politični krivci resnično kaznujejo.
Carigrad, 11. maja. — Med ministri je nastal prepir zaradi vprašanja, kaj naj se naredi z denarjem bivšega sultana, najdenim v gotovini. Gre se za $8,000,000.
Carigrad, 10. maja. — Novi sultan turški, Mohamed V., je bil danes slovesno opasan z mečem v znak, da je prevzel v posest turško državo. Obred se je izvršil v Ajub-mošeji; izmed vseh svetih poslopij ne sme samo v to stopiti noga nobenega kristjana.
Ljubljana, 29. apr. — Ponarejalec avstrijskih 20 kronskih bankovcev, Krkovič, katerega je amerikanska vlada izročila Avstriji, je bil včeraj pred celjskimi porotniki obsojen na devet let težke poostrene ječe.
Avtomobil za sv./Očeta.
Turin, 7. maja. Neka tukajšnja tovarha je napravila za več Američanov avtomobil, ki ga bodo darovali papežu Piju. To bo lep stroj od dvajset do trideset konjskih sil in posebno pripravljen za rabo v vatikanskih vrtovih. Opremljen bo elegantno, opažen z belim usnjem ter bo imel na levi strani zlato kolajno sv. Jožefa, papeževega patroiia, in na desni strani mošnjo, ki bo v nji bogatovezan brevir. Papeško orožje bo krasilo vrata. Notranjščina avtomobila bo razsvetljena z elektriko.
Listnica uredništva.
Našim gospodom dopisnikom iz Clevelanda naznanjamo, da odslej ne bomo več priobčevali dopisov polemične vsebine, razven če jih dotičniki podpišejo s svojim pravim imenom.
— Tukajšnja žičarna ali dratovna (wire mill), ki je kacih dvajset mesecev poslovala le s polovično silo, je v ponedeljek “zaronala” s polnim parom, kar je najlepše znamenje, da se morda vendarle zboljšajo časi za delavce.
Krkovič obsojen.
Jolietska novica.
AMERIKAbíSKÍ SLOVENEC, 14. MAJA 1909:.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 12. maja.
obrača vreme na bolje, prčpočasi. Že sredi majnika smo, pa niti bezgovje še ne cvete. Pa saj ni čudo, ko nima solnce še nobene moči, da bi vzbudilo naravo. Sicer pa upajmo, da nam vkratkem napočijo lepši dnevi, in morebiti nam bo kmalu še prevroče; sta-rokrajske pomladi, to je, prehodne dobe iz zime v poletje, pač nimamo pri nas, ampak pomagaj si, če moreš!
—	Mrs. B. J. Chulik, soproga našega dobroznanega trgovca, je bila v sredo 5. t. m. brzojavno poklicana v Lyons, Iowa, k svoji bolni materi, katera je potem v Gospodu zaspala v soboto zjutraj. Pokojnica je bila stara nad 60 let in zapušča petero otrok, tri sine in dve hčeri, vsi odrastli in dobro preskrbljeni, in vsi so bili navzoči ob smrtni postelji. Pogrebni sprevod se je vršil v ponedeljek dopo-ludne s črno sv. mašo v cerkvi sv. Bonifacija v Lyonsu. Soprog blage pokojnice je umrl novembra meseca lani. Užaloščeni rodbini B. J. Chulikovi izrekamo iskreno sočutje!
—	G. John Grdina iz Clevelanda, O., se je zadnje dni mudil v Jolietu po o-pravkih.
—	Popoln solnčni mrk bo videti v Jolietu, kakor po vseh Združ. Državah dne 17. junija. To bo izredna naravna prikazen, kakršne ni bilo videti tukaj izza leta 1869.
—	Policaj Ivcc, naš rojak, je v četrtek zvečer ulovil tri zrele tičke italijanskega rodu, ki so že nekaj tednov posnemali srake in kradli po I. wardi, da je bilo že kar grdo. Tatiči, še mlečni za ušesi, so priznali več izvršen h tatvin. Med drugim so ukradli v neki prodajalnici tud' par revolverjev, češ, da bodo z njuni ljudi napadali in se tako laglje preživljali nego z delom. Res “nadepolna” mladina!
—	Zadnje tedne je obiskalo Joliet vsepolno klativitezov, ki so bili na poti iz Chicage v svoja zapadna “letovi šča”. Da obrnejo javno pozornost na se, so posnemali srednjeveške viteze ter izvršili več napadov in vlomov, a večinoma so bili še o pravem času pregnani.
—	Tiri skozi Joliet držečih železnic ne bodo zgrajeni tako hitro, kakor je bilo pričakovati, kajti z delom v večji meri neprestano začenjajo a nikdar ne začno. Tega so pa baje krivi inženirji, ki se ne morejo sporazumeti v raznih točkah, posebno inženirji Santa Fe in Alton železnic; dokler pa ni sporazum-Ijenja, ne more biti složnega sodelovanja, in brez tega bomo še dolgo čakali na “track elevation”. Tudi glede zvez nega kolodvora (union depot) visi še vse v zraku, kajti stavbni načrti niso še prav nič izdelani v podrobnostih.
—	V Rimu na Italijanskem je bil . zadnji petek prijet neki Antonio Romano, ki je lani julija meseca v Jolietu umoril svojega zeta Vincenca Scavo vsled rodbinskih ¡prepirov. Umor je bil izvršen pod h. št. 1200 na South Richards cesti. Morilec je potem izginil, a jolietska policija ga je zasledovala po celi deželi in potem še onstran morja, kjer je sedaj morilca zasačila roka pravice. Ampak Romano je baje tako jetičen, da pride prej v grob nego v jolietsko državno kaznilnico.
—	V letošnji dopoldanski paradi na Spominski dan (Memorial day), ki se bo obhajal v ponedeljek 31. maja, se bodo veterani državljanske vojne vozili v avtomobilih, s katerimi jim postrežejo srečni lastniki istih. Kačih 35 velikih avtomobilov bo baje v paradi.
—	Urednik tukajšnjega dnevnika “The Joliet Daily News” se po svoje trudi, da bi napravil iz Jolieta paradiž kakršen je bil pred padcem prvih staršev, ali vsaj naj čistejše mesto v Ameriki, če že ne na vsem svetu. Že nekaj let vodi takorekoč križarsko vojsko proti salunom, a brez uspeha. Potem grmi in treska proti kvartavčem. katerih seveda ne manjka tudi v tem mestu, kakor v nobenem ne. Tudi se mu je posrečilo, izvohati in prognati Iz mesta že dokaj raznobarvnih vlačug. Časih pa se mož le preveč zaleti in potem jo dobi'“po lampi”. Tako mu je včeraj v jutro neki John Kahler, 74 let star paznik v West parku, s ka-menom poplačal obrekovanje svoje hčere; udaril je obrekovalca tako po glavi, da je tekla kri.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so ihteli: Hrastan Vincenc, Lu-baj Jurij.
Aurora, Minn., 4. maja. — Cenjeno uredništvo A. S. 1 Le malokdo se oglasi iz države, katero kinčajo stotera jezera, iž katerih srkajo.prvaki svoje rumene denarce, kjer biva na tisoče Slovencev — hrabrh sinov matere Slave —zvestih svojim pradedom in načelom sv. matere Cerkve. O tem nam pričajo imenitne stavbe, lepo okinčane cerkve, n. pr. na Ely, Chisholm, ter zelo zaželena cerkev sv. Družine na Eveleth-u, katera bode krasota mestu in ponos vernim Slovencem po širni deželi. Do-čim imamo v teh krajih v resnici dosti dobrih Slovencev, kateri delajo čast svojim bratom onstran oceana, se med
Počasi se njimi nahajajo tudi množice, kojih cilj
in motto je: Spraviti s površja zemeljskega vsako vlado, iztrebiti iz človeških src vsako misel o sv. veri, vladi, državi in očetnjavi in tako zapeljati narod v prepad, 'iz katerega mu ne bode nikedar vstati mogoče—mesto da bi istega povzdignili in ga naredili jed-nakim drugim, kojih imena zavzemajo častne prostore v zgodovini Zjedinje-nih Držav Ameriških. Tem ljudem se ima slov. narod v Zjed. Državah Ameriških zahvaliti za lepe psovke, ka tere nam je dal ameriški svet, ko nas zove: “Austrians”, “Dagos”, “People of no education”, i. t. d. Ti ljudje so tisti, v katerih verskega prepričanja dobiti ne moreš, kojih ponos je nož, kojih čast je biti pijan in razsajati in kaliti nočni mir. To so ti ljudje, ko jih prvič srečaš, so ti prijazni, njih jezik teče kot bistra voda — a ko spoZ' naš jednega ali druzega, moraš reči: “Menil sem, da si res beli angelj, pa'si vendar le — nekak hudiček.”
V štev. 18. “Glas Svobode” se zale tava neka “svobodomiselna”, oseba V. Mikulich v katoliško cerkev in premišlja, kako naj bi rešil delavsko ljudstvo večne pogube. Medtem ko se joka in vzdihuje v obupnem položaju nad žalostno resnico, da se. nihče noče pridru žiti njegovim svobodomiselnim anar hističnim nazorom, najde kocinar sred stvo, kako bi si delavsko ljudstvo ven dar pomagalo in to je: “Proč od Ri ma”, potem ti je zagotovljeno, o dragi sotrpiitt pravi rudečkar, da ti še je denkrat zasije solnce svobode in pro-speritete. Res kunštna buča -— sedaj si jo pa zopet jedno izustil, prav po paragrafih, samo škoda, da te nismo vsi tukaj bivajoči Slovenci slišali na svoja lastna ušesa in te še jedenkrat imeli za javnega pepčka kot te imamo že odkar so te spodili iz Eveletha Minn., kjer si rigal toliko časa, da so ti dali: “laufpass”. Revež, rad bi se otresel rimskega jarma—ubožec, le ne zdihuj, saj si ga že davno prost. Svetujem pa ti vendar dober svet: Revček, pusti lopato in kramp, sezidaj si malo dvorano kje v gozdu, kjer bode tvoj ne prenesljivi obraz skrit pred poštenim ljudstvom, kjer bodeš po parlamentarnih paragrafih učil svbjo oslarijo, kjer bodeš razlagal svojim pristašem: Svojo novo vero “o polni skledi in o čaši vi na”, a mi katoliški Slovenci iste še ne maramo. To naj ti za danes zadostuje, a vdrugič ti žgance malo zabelim da jih bodeš ložje pogoltnil.
Pozdrav tebi, A. S. Juraj Rebrovič
Brockway, Minn., 4. maja. — Cen je no uredništvo Am. Slovenca! Zopet sem se namenil pisati par vrstic. Tu kaj smo imeli sedaj precej snega, am pak je že zginil. Šel je tri dni, da ga je bilo 1. majnika toliko, da se je lahko z sanmi vozilo.
Tukaj je šola minula 30. aprila in v nedčljo 2. maja so imeli šolarji veselico s petjem, igrami itd. Zelo dobro se je igralo in petje je bilo tudi lepo. Lepo se je slišalo petje mladih Slovencev in Slovenk. Igralo se je v prid šole v cerkveni dvorani.
Tukaj imamo vsaki dan šmarnično pobožnost, ob nedeljah in delavnikih.
Pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca. Vrlemu listu pa obilo novih naročnikov in predplačnikov.
Janez Poglajen.
Cleveland, Ohio, 9. maja. — S srčno radostjo sem prebral obširno pojasnilo č. g. Sojarja v zadnji številki cenj lista Am. Sl. Vedel sem, ko sem bral oni dopis v Gl. Naroda, da iste besede niso prišle č. gospodu iz srca, ampak jih je v naglici vrgel na papir. Te zadnje besede so bile možate, videti je, da se gre v resnici, da se dožene, ali je delovanje glavnega odbora pogubno ali je v korist Jednote. Bog daj, da bi se »ne možate besede prijele sleher nega člana močne organizacije in bi sprevideli, da vsi ukrepi glavnega odbora so le taktični ukrepi razsodnih in skušenih mož v prid Jednote in blagor mnogoštevilnih članov.
Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona: tako sp glasi uvod pa metne izjave. Ker sem pa jaz skozi par let tiho a dosledno sledil delovanju ameriških Slovencev, sem toliko sprevidel, da z zavezanimi očmi s prstom lahko pokažem, kje se dela za resnični napredek Slovenstva, kje pa se le kriči in vpij.e, le vsled tega, da se par osebic vzdržuje v javnosti, seveda v pogubo Slovencem.
Brez dolzega premišljevanja rečem čast ih koristi clevelandskih Slovencev bi se povzdignile in imeli bi viden napredek v javnem življenju, ko bi imeli tu v Clevelandu par vrlih mož, ki stoje danes na čelu vzorni organizaciji v Jolietu. Le želeti bi bilo, da bi bil Joliet tu v Clevelandu ali vsaj blizu kje; potem bi v našem mestu ne bil večni pre-_pir za preperelo slamo. Zginilo bi med nami tisto večno kavsanje brez haska. In pa politika bi zadobila drugo lice, ne pa naše otročarije in bedarije.
Žalostno je, da nekateri člani in društva verjamejo grdim zavijačem in hinavcem okrog Cl. Amerike. Ko bi te ljudi vsa društva dobro poznala, bi glavnemu odboru Jednote izrekla srčno zahvalo za trud in skrb na dovrše-vanju težke naloge, ki so jo prevzeli na zadnjem zborovanju na svoje rame.
Sedaj so se pa dvignili proti tem vztrajnim delavcem ravno oni, ki so že davno hrepeneli — ne po delu — pač pa po časti in drugih ugodnostih, ki bi jih izkoriščali sebi v prid, Jednoti v škodo.
Sedaj puhajo jezo radi blamaže, ki so jo doživeli na zadnjem zborovanju. Od tod vse zabavljanje, od tod ščuva-nje, kajti pri teh ljudeh je vedno v mislih in dajanju: če mi ne gospodarimo in ne vladamo, pa tudi drugi ne bode, magari gre vse v pogubo. Take ljudi je jako važno do dobrega spoznati, da spoznajo po roki, kam je namenjena ostra ost, ki dan za dnevom frči v svet. Njim ni, da bi obvarovali Jednoto kake škode, kaj še! Ko bi bili prepričani, da trpi s tem svojim nameravanim, ne-obhodno potrebnim varnim uradom, bi sedaj molčali in čakali, da bi bilo po slopje končano in da bi člani odbor spoznali, da so jo s tem podjetjem zavozili; tedaj pa bi pri Cl. Ameriki za gnali huronski krik: Tu imate sedaj glavne odbornike, kako delajo v po gubo Jednote.
A stvar stoji popolnoma drugače. Oni so prepričani,' da je nov varen u-rad prepotreben Jednoti. In če glavni odbor delo dovrši, bodejo člani vsi spoznali, kako pametno so možje ukrenili z lastnim domom. Spoznali bi sleherni blagodejno delovanje mož na čelu Jednote in bi težko delo, voditi organizacijo, še nadalje izročili sedanjim prevdarnim, pametnim odbornikom. Potem pa bi clevelandski patentirani zgagarji ne mogli več siliti Sebe v o-spredje in skušati pridobiti bratsko Jednoto v svoje roke. Zaradi tega sedaj rujejo, da bi preprečili započeto delo in s tem bi zadobil in doživel sedanji odbdr fiasko, ker bi ne mogel dela dovršiti. Namen bi bil teh hinavcev potem dosežen, da bi preslepljenim članov vpili: Mi smo rešili Jednoto pogube, mi delamo v korist članov! Hujskanje bi šlo vspešno dalje. In to hočejo doseči s svojim vpitjem, dasi so v srcu prepričani, da gl. odbor dela tako pametno, da jim ti zgagarji zavidajo prevdarnost in modrost.
Na članih slavne K. S. K. Jednote je, da bi kmalu spoznali volkove ovčjih kožah, prebrisane lisice pred kurnikom, kjer je pura s pšanci. U-pam, da bodejo spoznali čisto resnico in pomagali odboru delati v procvit te močne organizacije.
Zakaj se še posebno ruje proti gl. odboru, t. j. proti vrlim Jolietčanom, naj obrazložim v par stavkih in to mne nje hočem takoj z neovrgljivimi doka zi trdno podpreti. Delalo se je za clevelandski “Narodni dom”. Pamet na misel, a bila je neizvršljiva zaradi nevošljivosti in sebičnosti. Ravno tisti kričači, ki danes vpijejo proti lastnemu domu K. S. K. Jednote, so bili zbrani okrog odbora za “Narodni dom”,: ki je vsak gojil željo, da bode imel saloon v poslopju, kjer bode dober business. Dalje še druga podjet ja, kot mesarijo, trgovino s pohištvom, železnino, obleko i. t. d. Ko je sleherni spoznal tajno željo svojega bližnjega, začeli so ruvati jeden proti drugemu iz gole nevošljivosti, ker bi ne mogli delati vsi business v name ravanem Narodnem domu.
Imeli so ti krogi zaželjeno faro, last nega župnika, lastno cerkev bi si imeli postaviti, a že pri prvi farni volitvi se je vnel prepir, ker niso bili vsi izvoljeni v cerkveni odbor. Jarc \je kar puhal jeze, ker ni b-l izvoljen. Izjavil se je dobesedno: “Oral sem vam njivo, razorana je, seme vsejano, a sedaj sem Vam pripravil še brano, da bode polje obdelano,” in pokazal je na župnika. “A ker sem delal v potu svoje ga obraza, imam sedaj v zahvalo stare (k.... dnu).” In jel je ruvati proti lastni brani, dokler ga ni odišli župnik poklical svojevoljno v cerkveni odbor. In kam je prišla fara? V nič in nič j danes. Ne cerkve, ne denarja. Če bi imela biti nova cerkev pred trgovino Ant. Grdineta ii\ Dr. Seliškarja, bi že danes stala cerkev. In če bi hotel postaviti K. S. K. Jednotin urad pred prejimenovano trgovino, vpili bi, kako je urad potreben.
Imeli so kričači Zvezo. Zveze ni denarja ni. Narodnega doma rji in de narja ne. In imamo S. P. Jednoto na papirju, kakor ribič črva na trniku Vada, sama sleparija. Kako delajo krogi v korist, je tudi dokaz, da je Cl. Amerike urednik zahteval za jeden nastop na odru v igri “Krvava noč v Ljubljani” nič manj kot 25 dol. To se pravi delati za narod. In sedaj nosi novo obleko kupljeno z denarjem vzetim od ust nedolžnih septembrskih žrtev. Oj ljudje, spoznajte hinavščino in ne sledite jim! Držite se slavne Jednote, podpirajte vrle odbornike, clevelandskim zgagarjem pa pokažite hrbet.	Nepristranski.
kva? Jedna, da je res imela ime cerkev; druge so bile le male kapele. Koliko je bilo duhovnikov? Skoraj nič, n vernikov je bilo veliko, pa le po imenu. Pred sedmimi leti ni bilo skoraj nič, in sedaj? Iz malih kapel so nastale prostorne cerkve, nova svetišča so vzrastla, bi dejal, črez noč iz tal, in nova svetišča se zidajo neprestano. Duhovnikov število se je pomnožilo jako hitro, toda še jih ni do-olj, ker tudi število vernikov se je silno povišalo, ker z vsakim letom narašča njih število ne na stotine, temveč na tisoče. Dober, uspešen je bil začetek, in če bode božji blagoslov še nadalje tako podpiral zapričeto delo, tedaj se sme za trdo pričakovati, da bode škofija Lead jedna najbolj pro-cvitajočih škofij na zahodni strani Združ. Držav. S prosperiteto, glede kratkosti časa in nedostatkov finanč-nihnih pripomočkov, se pač ne more kosati z leadsko škofijo nobena druga škofija v -Ameriki.
Vsakdo se bode pač vprašal, komu gre vsa tja čast, komu naj se pripisuje
ta Uspeh. Razun Bogu, — brez katerega se ne more nič začeti še manj pa izvršiti, — gre vsa ta čast v prvi vrsti premil, g. škofu Starihu. On je bil isti, ki je z vso moško vstrajnostjo, umom in železno voljo oral ledino nove škofije in sejal v pravem pomenu besede seme v potu svojega obraza, seme, ki ni padlo na skalo in usahnilo, temveč je padlo na rodovita tla in o-brodilo že sedaj stoteri sad.
Težak, skoraj -obupen je bil začetek in marsikdo na mestu našega rojaka bi obupal, bežal kot najemnik, toda ne tako premil, g. škof Stariha. Krepko neustrašeno so položili roko' na plug, spretno so rezali brazdo za brazdo nove škofije. Nove župnije so nastale, nove trume katoličanov se z dnem množile z novimi priseljenci, posebno farmarji, in kmalu je bilo več dela, nego je bila mogoče dobiti dovolj delavcev. Da bi spodbujal Svoje duhovnike do pravega, gorečega in apo-
stolskega delovanja, tedaj jim je dajal najlepši vzgled on sam. Delal je, kjer so ga klicale dolžnosti prevzvišenega poklica, in delal je kot priprosti duhovnik, takorekoč, nosil je dvojno breme in “lok prenapeti poči”, pravi pregovor, in ni čuda, da so se jeli prikazovati učinki težkega dela v obliki bolezni. Ljubezen do dela jih je gnala, da so s čudovitim potrpljenjem, brez pritožbe prenašali bolečine ter nadaljevali svoje delo, delo polno odgovornosti. Toda, ko so vidili, da jih bolezen, posebno noge tako ovirajo, da ne morejo osebno povsod biti, kamor jih je klical poklic njih stanu, kot birmanje itd., tedaj so prosili sv. Očeta, da bi jih oprostili ali odvezali to težko breme zvezano s škofovskimi dolžnostmi. Sv. Oče so uslišali njih prošnjo, dovolili so jim vstopiti v pokoj, katerega so pač zaslužili potem, ko so delali skoraj 50 let ali pol stoletja v vinogradu Gospodovem.
Kratek je bil čas njih bivanja v Leadu. Cerkev o njih prihodu je bila mala, župnišče je imelo jedno sobo, vse je bilo takorekoč'zapuščeno, zanemarjeno, ni bilo pravega gospodarja, ni bilo krepke roke, združene z bistrim umom. Toda, to je bilo združeno v jedni celoti v premil, škofu Starihu. Da ta trditev ni nikako pretiravanje, vam priča katoliška šola, katera je že sedaj premajhna. Novo župnišče, kjer je preje stala mala lesena koča, dela kras mestu. Cerkev, majhna je, bode morda kdo rekel, toda je krasna, lepa in tako vabljiva, da če človek prvič vanjo stopi, da ostrmi in nehote na kolena pade in moli Onega, ki je skrit v tem prekrasnem svetišču. Delo premil. g. škofa Stariha.
Veliko se je spremenilo v tem kratkem času, toda ne samo glede stav-bišč, cerkva, in poslopij, temveč tudi pri ljudeh. Dne 25. aprila so imeli premil, g. škof v Leadu svoj zadnji govor kot višji pastir svojih vernih, bil je govor za odhodnico. Skrivna, rekel bi, neka grobna tišina je vladala
v cerkvi, ko so višji pastir s tihim, toda č;stim glasom jemali slovo od svojih vernih,- Priproste so bile besede, govor nepretiravan, govor, ki je segel vsem do srca, in kaj se je godilo - v srcih poslušalcev, o tem so dovolj jasno pričala njih solzna očesa, pričala, kako globoko so ljubili višjega pastirja. Koliko se je potočilo grenkih solz na skrivnem tisti dan ob slovesu premil, g. Stariha, to le Bog ve, solza znak ljubezni, katere se ne more niti za denar kupiti. Težka je bila ločitev, težja kot da bi smrt s kruto roko trgala vezi prijateljstva. Toda razun bridkega spomina slovesa nam ostaja še vedno trdno upanje, da je ta ločitev le za nekaj mesecev, in potem da se zopet vidimo. V tem času pa bodo sprem ljale našega preljubega višjega pastirja molitve vernih, da bi mu Bog dal ljubo zdravje, katero je izgubil za reševanje neumrjočih duš, ter da bi jih ohranil še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu.	Opazovalec.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpelleijeni
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. ▼ New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh "T, v katerih je treDa po-
slučajih,
močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. Ad. RICHTER Co.
215 Pearl St., New York.
majenje
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
»Av^Stritarjeve -u.li.oe
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun	1 Oi
ter je obrestuje po čistih	* i!— /O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET, CELOTEC IN TRST.
V/.WWA\WYA,AVY.,.YAWV.Y.Y.,.VAY.Y.WWAVWAVWW,jWW7AW.VWWWA
Štev. 1005. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
i:
Lead, S. D., 2. maja. — Tužna vest, kot ob smrti drazih, bi rekel, se je raznesla pred nekaj dnevi v Leadu, S. D.; vest namreč, da je resigniral naš rojak, premil g. škof John N. Stariha.
Novica, da so sv. Oče sprejeli odpoved, je bila nepričakovana in reči se sme, da je škofijo doletela nenadomestljiva izguba. Izkušnje za to škofijo, kakršne so imeli g. premili škof Stariha, pač ne bode imel nihče, tudi ne izmed njihovih naslednikov; izkušnje pridobljene pri preustvarjenju nove neorganizirane škofije.
Kar so premili g. Stariha storili ža to škofijo v par letih kot njen višji pastir, pač nihče ne more zapopasti, razun oni, ki je ppznal razmere škofije ob nastopu našega rojaka in pa razmere, ki vladajo sedaj. Razloček je kot noč in dan. Koliko je bilo cer
r5* ■	
	
lit IPfif !llf ital	Ä n S Blood Purifier Ai&Mtnr. ii VF.fi CKST.
m fč £	1 AN EXCELLENT AND j j sumu u&E0V * j Úfawfc fonah/f Sms, Sdt ¡Stem sr/Ywe- \ ttd
4 f V'7	
Ipi;	j VM tfc tafMd I»*- j
’ >	su&csrsess o* th* vntufr PBICE
§§¡ ém •¿I	: W. F. SEVERA CO, 1 tešil j CBDAS SAVtDS, - WWA.J
1	SMBBSHKÍ
Bledost lic.
Je karakteristišno znamenje slabe krvi v vašem sistemu. Odvrniti bledost pomnožiti eri, in jo očistiti od vseh nečistih tvarin, rabite
Severov kričistilec.
Veliko pomaga v mnogih slučajih ker je najbolj lek za vse krvne bolezni. Okrepča vašo bledo kri,, potom čistenja krvi ozdravi vsak slabo krvjo obdan orgon telesa. Cena $1.00.
NEPRENOSLJIV ZA
bule, zastrupljenje krvi, prišel iti mozelji, vročinski znaki od soltica, bledost in vse druge bolezni ki jih povzroča slaba kri.
G. Frank Schnidler, Crabtree, Oregon, nam piše:—
“Vaša zdravila so res prav izvrstna. Moja žena je hudo trpela od izpahov na obrazu, kateri so pa po rabitvi dveh steklenic Vašega Kriči-stilcEŠ popolnoma izginili. Izrekam Vam srčno zahvalo.”
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za Severova.
Nervozna oslabelost.
glavobol, umobol, nespalnost, histerija, nervozna oslabelost, nervoznost, in vse druge nervozne bolezni, se takoj ozdravijo z pravim rabi j en jem
Severovega Nervotna.
Ki je najboljša tonika za okrepčanje živcev in mišic. Pospeši sladko spanje, ne s pomočjo opiata, ampak naravno z okrepčanjem naravne živahnosti in moči. Cena $1.00.
Ali ste onemogli?
Kako pogosto slišimo koga reči: “Jaz sem popolnoma onemogel.” Besede natančno izjavijo način vašega sistema. Kakor ura, pero tako se tudi vsa životna energija sporabi. Potem je čas da začnete rabiti
Severov življenski Balzam
ki hitro prinese pomoč, prenovi ves sestav ter okrepča organe, ki delujejo v pravem tiru. Jako dobro zdravilo za stare in sploh slabe ljudi. Je uspešno zdravilo zoper dispepsijo, vse zastarele in kronične bolezni. Cena 75 centoik
NE JEMLJITE PONAREDKOV.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
CEDAR RAPIDS IOWA
)
—• V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 16. aprila četvero Slovencev in 109 Hrvatov; 19. apr. 62 Slovencev in 40 Hrvatov; 23. apr. 1 Slovenec in 40 Hrvatov.
—	Hroščevo leto. Iz Ljubljane z dne 20. apr. poročajo: Hrošč, ta drevesni škodljivec se na Slovenskem zopet letos obeta. Po ljubljanski okolici so se že začeli hrošči pojavljati, dasi-ravno je še prav malo zelenja, ki jim gre posebno v slast. Hujše je to na Dolenjskem po Krški ravnini, kjer so črešnje in hruške v najlepšem cvetju in tudi drugo drevje pridno brsti.
—	4000 K državne podpore je dobila “Zadružna žvea” v Ljubljani za ustanove revnih gojencev “Zadružne šole”.
—	Ljubljanske občinske volitve so se pričele dne 19. aprila in končale dne 23. apr. Izvoljeni so bili magistratni kandidatje in sicer: V III. razredu Bergant, Pavšek in Primožič; v II. razredu Karol Mayer, dr. Fran Novak in dr. Jos. Pippenbacher; v I. razredu Ivan Knez, Al. Lenček, dr. Ivan Ora-žen, Matija Roethl in dr. Anton Švigelj.
—	“Katoliška Tiskarna” v Ljubljani
si je omislila nov rotacijski stroj, ki velja 75,000 kron.
—	Podaljšanje vodovoda v Radovljici. Mestni zastop je vzprejel jedno-glasno projekt za podaljšanje radovljiškega vodovodd, toda le proti jamstvu, da se vsakokratna za mesto potrebna množina vode radi podaljšanja nič ne zmanjša. — Podaljšanje je proračunje-lio na 81,000 K, in sicer za Hraše-Stu-denčice 25,000 K, a Predtrg 12,000 in za Ljubno 44,000 K.
—	Plemenske živali kupovat se je dne 19. apr. na Solnograško odpeljalo 18 umnih živinorejcev pod vodstvpm gospoda nadzornika Legvarta. Odposlanci živinorejskih zadrug so nakupili večje število krasne plemenske govedi po jako ugodni ceni.
—	Državno podporo. Za zgradbo vodovoda od Gor. Košane do Kala so proračunjeni stroški na 84,000 kron. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo državne podpore 40 odstot., to je 33,-600 kron, ministrstvo za notranje posle izredno podporo 8000 kron z ozirom na legar v vasi Kal, dežela pa 25 odstot., to je 21,000 kron. Torej iznašata državni in deželni prispevek 62 Itisoč kron, na udeležence pa odpade 22 tisoč kron. — V Dobcu nad Cirkni-co so že jjred leti vaščani sami napravili mal vodovod in posledobno prosili za deželno in državno podporo. Daši vlada načeloma ne dovoljuje državnih podpor za že zgrajene vodovode, dovolila je v tem slučaju izjemoma 300 kron.
\
—	Sadjereja. V Trnovem pri Ilirski Bistrici se namerava napraviti drevesnica za 1000 do 1500 sadnih dreves.
—	Slovenskemu glasbenemu društvu “Ljubljana” se je prijavilo toliko novih pevk in pevcev, da šteje sedaj zbor že nad 100 izvršujočih članov.
—	Nova slovenska cementna tvor-nica. Tvornico cementnih izdelkov in umetnega kamenja na Dunajski cesti v Ljubljani je kupil od dosedanjega lastnika Sebastijana Unterhuberja gospod Andrej Zajc, cementar na Pešati pri Dolu v zvezi z gospodom Jurijem Hor nom, dosedanjim voditeljem betonskega velepodjetja v Brnu. To je sedaj prva slovenska tovarna te stroke v Ljubljani in na Kranjskem.
—	Zgradba šole in stanovanj za enoletne prostovoljce v Ljubljani. Na severni strani nove pehotne vojašnice nameravajo zgraditi še to poletje enonadstropno poslopje za šolo in stanovanja enoletnih prostovoljcev enega pešpolka.
—	Na Savi - Jesenicah na Gorenjskem se je ustanovilo gorenjsko kr-ščansko-socialno delavsko politično društvo. V Kostanjevici, v Soteski na Dolenjskem in v Remšniku se je ustanovilo novo k. s. izobraževalno društvo.
—	“Ljudski oder” v Ljubljani je u-stanovljen! Deželni odbor je prepustil v deželnem gledališču eno sobo, v kateri se je doslej šopirilo nemško gledališče. Namen “Ljudskega odra” je biti dom domačih igralnih moči in vzgajati domač gledališki naraščaj. Načeluje “Ljudskemu odru” za razvoj slovenske dramatične umetnosti veleza-služni g. Slavko Ravnikar, ki je bil v naj hujših časih steber slovenskega gledališča. Navdušeno so ustanovitev ljudskega odra pozdravili odlični dramatični pisatelji F. S. Finžgar, Anton Medved in drugi, ki so obljubili pisati za “Ljudski oder” domače narodne igre.
—	Vlada skuša zoper aranžirati demonstracije v Ljubljani. Iz vse dežele je začela zopet klicati orožnike, češ, da bodo Slovenci radi nastopa nemških prič v sedanji pravdi radi napisnih tablic demonstrirali proti Nemcem, ko bode pravda končana. Vse to domneva-
nje je brez vsake podlage, ker nihče ne misli na kake demonstracije. “Baron” Schwarz seveda sljši travo rasti, zato je pozval v Ljubljano armado orožnikov na stroške davkoplačevalcev.
—	O ranjencih 20. septembra se poroča: Dijak Borštnik hodi le z največjo težavo. Šolo pohaja sicer, a se mora pošteno truditi, ker je toliko zamudil. Baje mu gredo cele koščice iz noge. Ubogemu Albinu Tomšiču, ki je doma pri svoji materi v Zagorju, takoj prične teči kri iz nosa, ako le hoče kal malega vzdigniti. Tudi ostali trije ranjenci Josip Simončič, Martin in Pavel Štrukelj še niso popolnoma zdravi.
—	Veteranska društva. Na sestanku veteranskih društev v Ljubljani dne. 25. apr. so sklenili zastopniki bivšega veteranskega kora v Ljubljani, veteranska društva iz Št. Vida in iz Ježice sledeče: Ker je c. kr. vlada na Dunaju predložila državnemu zboru dne 23. sušca t. 1. pravila glede preosnovitve veteranskih društev v c. kr. vojne zbore itd., se bode na podlagi teh pravil ustanovil c. kr. vojni zbor Ljubljana in ljubljanska okolica. Središče ali centrala je Ljubljana. Za ustanovitev deželne zveze se bode kmalu sklical shod vseh kranjskih veteranskih društev.
—	Duhovske izpremembe v ljubljanski škofiji: Premeščena sta čč. gg. ka-pelana Friderik Rodič iz Cerkelj pri Kranju v Črnomelj in Josip Lavtar iz Železnikov v Cerklje. — Umrl je 11. februarja č. g. Karel Dornik, benefi-ciat v Vogljah. — Začasni pokoj je dovoljen č. g. Ivanu Podboju, župniku
v Toplicah in č. g. Fr. Vilfanu, kapelami v Postojni. — Namestili učitelj na kn. šk. gimnaziji v Št. Vidu č. g. Frančišek Pengov je imenovan stalnim učiteljem z naslovom profesor. — Premeščen je č. g. kapelan Fr. Gaberšek iz Vipave v Postojno. — Nameščen je bil absolvirani modroslovec č. g. dr. Josip Sever za kapelana v Vipavi. — Imenovan je bil č. g. Martin Pečarič, kapelan v Križih pri Tržiču, za župnega upravitelja istotam; č. g. Engelbert Berlan, župnik v Zagradcu, za soupravitelja v Šmihelu pri Žužemberku; č. g. Alojzij Kralj, kurat na Gočah, za soupravitelja Ha Erzelju.
—	Odlikovan rojak. Našemu rojaku podpolkovniku Franu Bezeljaku je s priznanjem odličnega delovanja podelil cesar viteški križec Franc Jožefovega reda.
—	Upokojen je na lastno prošnjo stotnik domačega domobranskega polka g. Ivan Kramaršič. Povodom svojega upokojenja je dobil naslov c. kr.
't majorja in postal vitez Franc Josipovega reda. Kdor je občeval z g. majorjem, ne more prehvaliti njegovih vrlin kot vojaka in tovariša. Bil je ljubeznjiv držabnik v vojaški suknji, vedno zvest sin bele Ljubljane in svojega naroda.
—	Deželni muzej. Dr. Josip Man-tuani, kustos v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju, je imenovan za ravnatelja kranjskega deželnega muzeja.
—	Cesarjevo zahvalo za delovanje je dobil povodom svojega umirovljenja višji deželnosodni svetnik g. J. Škerlj v Novem mestu.
—	V Srobotniku pri Velikih Laščah je umrl Franc Jelenc, po domače S.ra-boški Franček. Bil je po vsem Dolenjskem znani živinski mešetar, ki je imel to posebnost, da pri vseh meše-tarskih naporih nikdar ni zaklel. Izmed sto mešetarjev je komaj eden take narave, da brez kletvine pogodbo napravi.
—	Umrla je v Ljubljani v visoki starosti 79 let Marija Bergant, mati Frana Berganta, obč. svetnika, gostilničarja in hiš. posest, v Ljubljani in Joško Berganta, nadučitelja na Turjaku.
—	Umrl je dne 16. aprila v Škocija-nu pri Mokronogu poštar Ludovik Urbančič. Šel je kakor navadno v Mokronog po pošto, nazaj grede je pa, kakor se sodi, najbrže padel v nezavest in padel z voza. To mnenj* ^potrjuje s tem, ker ga je našel neki posestnik ležati pri vozu, vajeti pa so bile ovite okoli koles. Položil ga je na voz, odpeljal domov in kmalu nato je izdihnil.
—	Umrl je 17. apr. občespoštovani gospod Anton Rus v Javorju pri Litiji. Rojen je bil v Polhovem Gradcu 28. maja 1837. Rajni služboval je kot zasilni učitelj organist in Cerkvenik v Gabru 12 let, od tam je prišel v Javorje, kjer je vestno služboval nad 30 let.-Znan je bil kot izvrsten učitelj, dober organist in delaven Cerkvenik. Zadnji dve službi je popustil pred enim letom vsled obnemoglosti, a priljubljeno mu šolsko mladino ni zapustil do smrti. Opravljal je vestno tudi ekspedicijo poštnega nabiralnika in ob enem je. bil tudi pošten gostilničar. Znan je bil daleč naokrog kot prijazen in ljubeznjiv v'osebnem občevanju in ni imel sovražnika.
—	Ker nista zaupala hranilnici. Na Velikonočni pondeljek so v Ljubljani otroci neke uradniške družine vzeli iz
omare za 8500 K papirnatega denarja in papirčke sežgali. Uradnik in žena sta povodom vznemirljivih vesti o vojski, verjela hujskačem ter sta vzela denar iz hranilnice.
—Z Gore pri Sodražici. V kratkem dobimo tu svojo župnijo, katero res silno potrebujemo. — Po večletnem prizadevanju se je naposled vendarle odkazala deželna podpora za dovrši-tev cestnega oddelka od okrajne ceste Sodražica-Loški potok do Gore.
—	“Što čutiš, Srbine tužni”. Ljubljanskemu Zvonu” je deželna vlada pre povedala peti pesem “Što čutiš, Srbine tužni”. Nedavno so pesem peli na veselici v Kobaridu.
-— Cigani na Dolenjskem imajo zlasti v novomeškem okraju zopet svoj pravi eldorado. Človek se ne sme prikazati na piano, kajti precej ga obkoli tropa napol nagih, nadležnih ciganov, ki mu ne dado prej miru, da se jim je odkupil s kakim darom. In več kdo da, več hočejo imeti. ' Po vrhu pa kradejo kakor srake in delajo škodo v gozdu in na polju.
—	Nesreča. Dne 19. aprila je na Savi vlak podrl delavca Frana Lukača ter mu zlomil desno nogo, roko pa težko poškodoval. Prepeljali so ga v dež. bolnico v Ljubljani.
—Krava v Ljubljanici. Dne 21. apr. se je nekemu posestniku z dežele na Sv. Petra nasipu splašila krava ter sko čila čez ograjo v Ljubljanico in plavala proti sv. Petra mostu. Ker se je bilo pa na obrežju nabralo mnogo občinstva, se žival ni upala iz vode in je plavala skoraj do tovarne g. Hribarja, kjer jo je nek mesar vjel za vrv in potegnil iz vode. — Na drugi strani Ljubljanice je pa prala neka ženska in gledala kako so kravo vlekli iz vode. Zaverovana je bila v prizor tako, da ji je hipoma spodrsnilo in padla je v vodo iz katere se je srečno rešila vsa premočena, a perilo ji je splavalo po vodi.
■—• Cesarja žalil. Anton Gale je služil za hlapca pri Maiiji Kunčič na Svetega Petra cesti. Gale je v delavnici za so-dovico govoril vpričo hlapca, dekle, gospodinje in Simona Ivana o cesarski jubilejni slavnosti. Pri tej priliki je izrazil tako žaljive besede na cesarjevo osebo, da so ga navzoči svarili, naj nikar tako ne govori. Za kazen je dobil tri mesece težke ječe.
—- Za Št. Ilj. Krščansko-socialna zveza v Ljubljani je izdala poziv društvom, naj prirejajo veselice v prid šentiljskim Slovencem, katere preti nemška in protestantska propaganda popolnoma ^uničiti. Šent Iljski Slovenci si nameravajo z darovi zgraditi “Narodni dom”, kjer se bodo zbirali in utrjevali v ljubezni do milega slovenskega naroda, od katerega jih hočejo Nemci odtrgati. Izobraževalno društvo v Gorjah pri Bledu je že naznanilo veselico in predstavo v pomoč obmejnim bratom.
—	V Slovenji Bistrici so pri občinski volitvi v III. razredu zmagali trije Nemci ;n trije Slovenci. V II. razredu so zmagali Nemci.
—	Sadje po Štajerskem. Iz Celja z dne 25. apr. poročajo: V ugodnih legah, posebno v radgonski okolici blišče že v krasnem cvetju marelice in č.ešnje. Tudi višnje in hruške že poganjajo, ter obetajo obilno in dobro letino. Zaostala pa so jabolka, katerih, kakor kaže, letos ne bo veliko.
—	Požar je uničil posestniku Joštu iz okolice teharske skedenj in drvarnice, v katerih je bilo precej krme in velika zaloga drv. Škoda znaša nad 4000 K.
—	Brata zabodel. Pred celjskimi porotniki je bil obsojen na pet let težke ječe Franc Špeh iz Št. Lenarta, ki je v tepežu zabodel svojega brata Jožefa.
—	Konjice, 22. aprila. V Zrečah je umrl zaslužni nadučitelj Močnik.
—	Smrtna kosa. Dne 18. apr. je umrl č. g. Franc Zdolšek, ml., župnik v Sv. Jerneju pri Konjicah, po dolgotrajni bolezni (sušici) v 44. letu starosti.
—	Postajenačelnikom na Zidanem mostu je imenovan dosedanji postaje-načelnik v Hrastniku, g. A. Ludvig, ki je po rodu Čeh in zaveden Slovan. Dosedaj so bili na Zidanem mostu za postajenačelnika še sami Nemci.
—	Čedna nemška ptičica. Iz Dunaja poročajo sledeče: 11. aprila je ujel nek policijski agent nekdanjega ulanskega jednoletnega prostovoljca Rob. Bla-schitza, kateri je stanoval v nekem dunajskem hotelu pod imenom Adolf Dinges. Blaschitza je zasledovalo mariborsko okrožno sodišče s tiralnico, ker je dvema dekletoma v Ptuju goljufivo izvabil več tisoč kron. Blaschitz je trdil v policijskem uradu, da se je z omenjenimi dekleti poravnal in je kazal tudi neka pisma, v katerih ste prizadeti dekleti izjavili, da se zadostujeta z mesečnimi odplačili dolga — a vse ni nič pomagalo. Mariborsko o-krožno sodišče je tiralnico vzdržalo in Blaschitz je romal v ječo. Blaschitz je jeden onih dehtečih cvetov, katere tako bujno poganja spodnještajerska nemškutarija.
—Umrl je v Konjicah bivši tam. dol-
goletni občinski tajnik Alojz Kalšek v Gotovljah.
—	Električno razsvetljavo iz celovške elektrarne dobita letovišči Otok in Poreče ob Vrbskem jezeru.
—	V Beljaku zelo hitijo s prezidava-ujem južnega in državnega kolodvora. Delali so tudi pozimi vkljub silnemu mrazu. Upajo, da bodo do L julija, ko bodo otvorili turško železnico, s prezidavo gotovi.
—	Winklerjevo zadevo, ki bi imela te dni priti pred sodišče, so že drugič preložili, in sicer zdaj zaradi njegove bolezni na sredo inajnika.
—	Roparski napad. Cunjar Janez Florian se je vračal od Sv. Magdalene ! v Beljak. Bil je precej pijan. Med j potjo ga je nekdo napadel, pobil s pa- j lico na tla in mu vzel 75 K. Sum leti na železniškega delavca P. Zelsacker ja, da je oropal cunjarja.
ki je umrl naš rojak p. Rajko Podlipec, frančiškan. — V Divači je umrl veleč, g. župnik Jakob Sedmak, v najlepši dobi življenja, star 41 let.
— Samoumor starčev. V Opatiji se je zastrupil 62 let stari Alfred Neuge-wirt iz Vratislave, kakor je zapisal v poslovilnem pismu, radi — nesrečne ljubezni.	»
HRVATSKO.

—Kobilice na Krasu. Z gorkimi dnevi vred so se pojavile na Krasu zopet v ogromnem številu kobilice. Temu vzrok, je precejšnja lanska zanikrnost v pokončevanju kobilic, predno so napravile zalege.
—- Laški vojaki na avstrijskih tleh. Kakor poročajo iz Furlanije, je prišlo pred kratkim 5 laških vojakov pešcev čez mejo med Cluoprisom in Nogare-dom; bili so kakih 200 m od meje. Zlezli so na murve ter dajali znamenja vojakom ob meji. Furlani so bili jezni, ko so videli laške vojake na murvah na avstrijskih tleh. Naznanili so to hitro orožniški postaji. Ko so zagledali laški vojaki avstrijske orožnike, so se spustili v tek in tekli so tako, da niso nič zaostajali za tovariši, ktere je bil nagnal v beg Menelik.
—	Nemška banka v Trstu. Osrednja banka nemških hranilnic v Pragi ustanavlja v Trstu svojo podružnico. — To je prva čistokrvna nemška lastavi-ca v Jadranu. — Slovanski denarni zavodi v Trstu in po Primorskem nameravajo nastopiti odločno proti prodiranju nemške glavnice na slovensko Primorje.
—	Urejevanje reke Mirne v Istri se
prične še to leto. Dotični deželni zakon je potrjen.	•
—	Smrtna kosa. Na Trsatu pri Re-
—	Vsi dalmatinski odvetniki brez razlike strank in narodnosti so sklenili, poslati zagovcirnikom v veleizdaj-niški pravdi v Zagrebu izjavo solidarnosti in simpatij. Izjavo so podpisali že mnogi hrvatski, srbski in italijanski pravniki.
—	Radi pesmi 10 dni zapora je dobil v Zagrebu nek krojaški pomočnik. V
peki gostilni je namreč v veseli družbi zapel znano pesmico: “O du mein lie-ber Augustin...” in na zadnje zaklical: “Abzug Raucli!”
—	Rodbinska žaloigra. 191etni mizarjev sin Slavko Plevnik je delal v Zagrebu na Maksimirski cesti pri svojem očetu. Nedavno ga je oče oštel radi nerednega življenja, na kar je ta vzel skrivaj samokres. To je opazila mati, skočila obenem z očetom k njemu, da bi mu ga iztrgala iz rok. Med ruvanjem se je samokres sprožil in zadel mater v čeljust ter jo jako nevarno ranil. Sin je nato izginil. Proti večeru se je vrnil, šel v stanovanje svoje ljubimke, ustrelil na njo in nato sebe v prsi in v glavo. — Deklice ni zadel, sam pa je vsled dobljenih ran za četrt ure umrl.
V.V.V.V.V.VAV.VAV.V/AV,
k St
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAH
(
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. WA,.V.V.,.VAV,,.WAWAV.
Kot nova ¡zgleda obleka ko smo mi očistili in pogladili, neglede ako ja iz debelega ali tankega blaga.
Zenske bodo jako vesele, ako se «•-znanijo z našim delom. Prenovi**«» obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo pl», čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DVE HOUSB, James Straka St Co.
620-622 Cass St. JOLIET, IUc
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 40.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sta.
Točim izvrstno pivo, katero i*1* luje slavnoznana Joliet Citizens Bm> wery. Rojakom se toplo priporočaš*
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino 08 35c do 45c gaL, staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškatel vino po 40c gaL Na zahtevanje pošljem uzorce. Vsa naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
ü» %\,i,.V.V.V.V.V.V.V.Vi1.V.V.,.V.V.V.V.V.ViV.,.V.,.,.V.,iW.,.V.,.V.V.‘.V.V.,.,.,AWA%VlAWi
j FRANK SAKSER CO.,
í 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE. IN. E.,
CLEVELAND, O.
ženo, otroke, eli pa sorod
nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
le prali!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
_• • _ ^___________
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Denarje pošiljamo
na v*e kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak* denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi 'denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi .izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
jjašno vi rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki	Cortlandt
in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po NeW Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
VAY.Y.YAN'AW.WAY/Wli VY,VAVWAVAVA%VV\VAV\\VV%Y/AVAW^A,AWAW


Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 da leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
•pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
iTm ADEsfell COUNCIL>
CERKVENI KOLEDAR.
16.	maja Nedelja Janez Nep., muc
17.	“ Pondeljck Paskal, spoznav.
18.	“	Torek
19.	“	Sreda
20.	“	Četrtek
21.	“	Petek
22.	“	Sobota
Venancij.
Ivana.
Kristusov vneb. Valens.
Helena, devica.
KRISTUSOV VNEBOHOD. (20. majnika.)
S svojim veličastnim vnebohodom je Jezus Kristus dokončal delo odrešenja katero je bil pričel pred 33. leti. Oblak ga je zakril očem apostolov, katerim je bilo v hipu vzeto najdražje na svetu. Z njim so šle v nebeško yeličanstvo duše pravičnih stare zaveze, ki so do njegovega vstajenja pred peklom čakale Odrešenika. — S hrepenenjem so zrli za njim apostoli, ki se jim je izguba zdela tem večja, čim manj so umeli pred prihodom obljubljenega Tolažni-ka svojo visoko nalogo. Jednako hrepeneče zre za Gospodom tista duša, ki ga ljubi in želi z njim biti večno združena. Toda to hrepenenje ni vznemirljivo, ampak tolažilno, saj nam je zagotovil, da ga kmalu vidimo na desnici božji: “Ne bom vas zapustil sirot, ker grem vam prostor pripravit.”
“Gospod Jezus je bil v nebo vzet in sedi na desnici božji.” S tem, da je naš Izveličar šel v veličanstvo svojega očeta, odprl je nam vernikom nebeška vrata. Ta so bila po grehu prvih sta-rišev 4000 let zaprta in pravični stare zaveze so pred peklom čakali Odrešenika, ki jih je ob svojem vnebohodu Še lc peljal v nebesa. Zato pravi apostol Pavel: “Šel je na visoko, ko je vjete peljal jetnike.” Nebeška vrata so zdaj na štežaj odprta. Kolika sreča za nas! Človek, ki umrje v milosti božji in popolnoma spokorjen, ne zdihuje več na osodepolnem kraju, pred peklom čakajoč Odrešenika, ker ta pošlje smrtnega angeljat da ga popelje naravnost v večno srečo.
Kot naš sredmk in priprošnik sedi na prestolu usmiljenja. Če si v zavesti svoje grešnosti ne upamo s svojo molitvijo vselej naravnost do Boga, poživljamo se pa do svojega Odrešenika, kateri sedi kot srednik na desnici očetovi. Kristus je torej prišedši v nebesa ustanovil prestol usmiljenja, kateremu se skozi odprta vrata vsak čas jnoremo približati ter prositi odpuščeni a.
Slednjič je Kristus šel v nebesa, da bi tudi nam tam pripravil stanovanje, kakor je pred svojim odhodom učencem obljubil: “Grem tje vam prostor pripravit.” •
Torej ne samo vrata nebeška so nam odprta, ampak tudi prestol milosti in prostor za nas nam je sam odločil, saj je rekel: “V hiši mojega očeta je velikev prebivališče.” Ker je Jezus posadil svoje veličanstvo na desnico očetovo, zagotovil je s tem in potrdil našo vero, da tje, kjer je on — naša glava — pridemo tudi mi, njegovi udje, ako smo le poslušni in se vedemo po naukih, ki nam jih je dal pred svojih odhodom, ko nas je tolažil, da pride sam po nas rekoč: “In ko bom povišan, bom vse za seboj potegnil.”
Praznik vnebohoda Kristusovega nam prav živo kliče v spomin, da nebesa so naša očetnjava, naša prava domovina. Tjekaj povzdigujmo torej po-gostoma svoje misli in svoja srca, kjer bo Bog sam naše neizrekljivo plačilo,
kjer ne bo nobene solze in nobene bolečine in kjer bomo uživali veselje, ki ga še ni videlo nobeno oko, slišalo nobeno uho, ne občutilo človeško srce na zemlji!”
BLAGOVEST KRIŽA.
Posebno rad je srednji vek postavljal ob potih in cestnih oglih podobo križenosnega Odrešenika. Srednji vek je pač dobro vedel, da potrebuje trpljenju, smrti in grehu prepuščeno človeštvo poguma in potrpežljivosti, da se z življenjem sploh sprijazni. Kje pa je močnejše lečilo za človeka, potrtega po trpljenju, nego v pogledu na križ, kjer je Sin božji sam s svojo names-t-no rešilno smrtjo odvzel vsej revi in bolečini njeno bridko želo.
Novodobni svet misli, da lahko izhaja brez križa in Sinu božjega. Toda je li našel namesto njega drugo nadomestilo, ki je z njim vstanu v moči obdržati človeštvo pod pritiskom trpljenja?
Rastoče» število samoumorov m mr-kli pesimizem, ki topoglavno ždi nad čašo pelinovca, da pije v omami pozabljenje, naznanjata vendar dovolj glasno, da vso posvetno naslado da-leko daleko prekašata bol in trpljenje.
Kaj naj pa tudi nasproti revam in nadlogam pomenjajo lepe besede, ki jih uči novodobno nravoslovje o trpljenju? Tu vam piše neki mnogočitan modroslovec:
“Pravega nravoslovca naravnost nevredno je, s posebnim zanimanjem govoriti o veselju in žalosti, sreči in nesreči. Mene se nikdar ne dirne ‘nepremišljeno navdušenje’, ki ‘se ne spotika nad vso bedo posamnih časov in posamnih ljudi’. Samo, mislim, kdor hoče postaviti kako nravoslovje, ga ne sme utemeljiti niti na solzah, niti na vrisku. Tudi jaz bi znal, ko bi bilo na tem, zapeti premeno nikdar umol-kle pesmi o neizrečni bolesti in nikdar usahli revi človeštva in človeka, o togi, ki voljo slabi, in o bolečini, ki meša pamet, o žgočih ranah, ki se nočejo zaceliti in pred vsakim veseljem ¡znova krvave, ker vedno pritiska bojazen med ustnice in čašo — to poznam in ne vem ponuditi nobene tolažbe in tudi nimam nobenega druzega tešila, nego znane besede: ‘drži se pokoncu in odreci se’, upiraj se proti trpljenju, ne pusti razumu izginiti, imej misel in srce odprto za vse resnično, lepo in dobro, in roko pripravljeno ljubezni. Sam trpeč, potnagaj trpečim, kakor moreš, posamno in združeno.” (Stein-thal, “Allgemeine Ethik”, Berolin-Reimer 18S5. Str. 441.)
Ampak daj no prečitaj enkrat trpečemu bližnjiku, v čegar srce zasaja kremplje obup, te lepe besede, če — imaš v to pogum! Ali ne bi bil njegov odgovor porogljiv zasmeh?
Nič boljša ni za trpeče tolažba ma-teriališkega svetovnega naziranja, katero pridiga ljudstvu socialna demokracija! — Kaj ima ta druzega ponuditi, nego pokazovati na resnico, da je trpljenje pač žalostno dejstvo, nesrečen prinos življenja, ki ima vražje veselje v tem, da udari človeka s pestjo v tilnik. Naturna neogibnost — usoda — slepo naključje! Ampak tolažil v obupnosti življenja to svetovno nazira-nje nima.
Svetovno naziranje, ki je Bogu otu-jeno, se pač laska človeku v sreči, a potem, ko zaide v mrežo in potrebuje tolažbe, mu zasmehovaje obrne hrbet. In tu priporoča socialna demokracija sebe in svoje svetovno naziranje še kot “odrešenika” ljudstvu!
Vrednost kacega svetovnega naziranja pa ni meriti po velikih besedah agitatorjev, nego po tem, kar ima ponuditi ljudem tolažbe v trpljenju in ve-ledušne požrtvovalnosti na svetu bolečin in trpljenja. Resnica trpljenja, to je točka, na kateri ima vsako svetovno naziranje prestati ognjeno po-skušnjo, dokler se človeški bistroumnosti ne posreči, smrt in trpljenje iz človeškega življenja odvrniti! Kje pa je nespametnik, ki bi kaj tacega kdaj resno upal! — Zato se bo človeštvo vedno spet obračalo k nauku, ki trpljenje najbolj olajšava.
Kje pa bi bil tisti nauk, ki bi se dal primerjati s krščanstvom? S pogrez-njenjem lastne žalosti v trpljenje in darilno smrt učlovečenega Sina božjega se izdere strupeni zob vsej posvetni bedi in nadlogi. Križ, ki ga nosi vsak človek vzdihovaje in tugovaje vse svoje žive dni, se izpreminja v križ Kristusov in človeku, ki ubira “kraljevsko pot križa”, teče neizčrpen vir tolažbe in krepila iz ran Križanega.
To je blagovest križa na človeštvo, pred katero se klanja celo cinični za-bavljivec Heine, ki je pri socialni demokraciji prav posebno priljubljen, ko piše:
“Konečna usoda krščanstva je odvisna od tega, če ga še potrebujemo. Ta vera je bila dobrota za trpeče človeštvo 18 stoletij, bila je previdnostna, božja, sveta; vse, kar je koristila omiki s tem, da je močne brzdala in krotke krepila, narode vezala z enakim čutom in enakim jezikom in kar sicer še govore o nji slavnega njeni branitelji, to je celo še nezntitno v primeri 'z ono veliko tolažbo, ki jo je dajala samapo-sebi ljudem. Večna slava pristoji simbolu onega trpečega Boga, Izveličarja s trnjevo krono, križanega Kristusa, čegar kri je bila takorekoč tešeči balzam, ki je kapljal v rane človeštva.”
Malo zaupanja v lastno stvar kaže, če isti hiož na en dušek še dostavlja: če v 50. letih človeštvo ne pride v blaženo deželo sreče, potem naj se v meniški halji in bosih nog drži pred trpeče človeštvo tolažno razpelo. Odkar
je Heine napisal te besede, je minulo 70 let, in kdo bi hotel trditi, da more človeštvo, ker je njegov položaj srečnejši, biti brez “tolažečega razpela”?
Naj človeštvo išče tolažbe kjerkoli hoče, našlo jo bode samo pri Enem, in vedno se bo vračalo k temu Enemu in bo tako potrjalo besede:
“Vzdigali bodo oči k njemu, ki so ga križali.”
PIJ X. O ŽENSKI VOLIVNI PRAVICI.
Toliko razprav in govorjenja so povzročila kratka in nepopolna poročila o papeževem nedavnem znamenitem izreku glede ženskih pravic, da je “New York American” po kabelogra-mu naročil svojemu rimskemu poročevalcu, naj oskrbi uradno in dobesedno poročilo o važnem' papeževem izreku glede tega predmeta. Poročevalec je odgovoril takole:
Sledeče je natančno, kar je Njegova svetost Pij X. rekel v sredo 21. aprila
odposlanstvu Zveze italijanskih katoliških gospa:
“Ko je ustvaril moškega, je Bog ustvaril žensko in določil njeno poslanstvo, namreč, biti moškemu tovarišica, pomočnica in tolažnica.
“Zmota' je torej misliti, da so ženske pravice iste kakor moške.
“Ženske v vojni ali parlamentu so izven svojega pravega delokroga, in njihovo stališče tamkaj bi bilo obupnost in poguba družbe. Ženska, u-stvarjena kot tovarišica moškemu, mora tako ostati — pod oblastjo njegove ljubezni in nagnenosti, ampak vedno pod njegovo oblastjo.
“Kako se moti torej ono zapeljano ženstvo, ki skuša popraviti božje delo. Podobno je mehaniku, ki skuša popraviti znamenja in gibanja vesoljnega sveta. Sv. pismo, posebno trije listi sv. Pavla, povdarja žensko odvisnost od moškega, njeno ljubezen in pomoč, ampak ne njene sužnosti do njega.
“Ženske dolžnosti, seveda, niso o-mejene med stene gospodinjstva. Ženska ima veliko družabno poslanstvo; mesto pri vsaki dobrodelnosti; opravljati delo za bolne, trpeče in zločince; ščititi ženske in otroke. Pri tem velikem in skupnem delovanju naj bi se ženske zjedinjale in trudile v dosego sredstev, ki so potrebna, da se more vršiti apostolska dolžnost ljubezni do bližnjega.”
TREZNIM V RAZMIŠLJEVANJE.
“Vrhbosna” ima dopis iz Rima, podpisan je dr. A. Buljan; v dopisu se potrjuje, kar so časopisi poročali o šaljivem listu, ki je izhajal v Messini. “Vrhbosna” piše takole: “Menda ni nobenega čitatelja, ki bi mu ne bila znana ona strašna želja messinskega humorističnega lista “II Telefono”: “Pošlji nam potres!” Čitalo je to željo 25,000 naročnikov omenjenega umazanega lista, a čul jo je ves svet. Nasprotniki katoliške cerkve in previdnosti božje so nazivali strahoviti potres v Siciliji “slučajnost”, znano pesmico proti nebeškemu Detetu Jezusu, pa so hoteli utajiti kot izmišljotino. Če je grozni potres slučajen ali ne, to prepuščamo razmišljavanju naših čitateljev; istina je, da je bogokletna pesmica res izšla v “Telefono” med 26. in 27. decembrom. .. Dne 28. decembra pa so ruski mornarji vlačili razmlinčena trupla bralcev grdega lista “II Telefono”, katerim je isti en dan poprej prorokoval smrt. Za razlago messinskega “slučaja” še tole: Kakor piše Katanski duhovnik, dober poznavalec messinskega življenja, imajo oni, ki vedo, da je še Gospod nad nami, tudi druge dokaze za verjetnost božje potresne kazni. Nepopisno nesrečo bednega mesta so slutili in prorokovali že naprej. Psovke proti Bogu, bogokletstva, strahovita pokvarjenost, a najbolj brezbožno časopisje je dovedlo Messino v globoko moralno propast.
Kaj so pa počenjali? Gospodje, gospe in gospodične, vse se je drvilo za šaljivostjo lista “II Telefono” in s tem obravnavalo psovke proti Bogu. Večkrat so bila tiskana pisma “Nebeškemu Očetu”, polna gnusa in bogoskrunstva. Izšla je bila tudi pesem o Brezmadežni, grda in ostudna, da se ne da opisati. Govorilo se je, da pride gotovo kazen božja, ako se nihče ne dvigne proti takemu grdemu blatenju... Posledica: Zrušile so se cerkve in hiše, ni ostal kamen na kamnu. Smrt je zagospodarila...
26.	decembra je sklicalo proticerkve-no društvo “Giordano Bruno” sestanek. Prišli so protivniki sv. cerkve skupaj in izdali geslo: “Uničiti vero v Messini!” Dan pozneje je bik uničena Messina!
Mati Rooseveltove soproge spre-obrnjenka.
Splošno ni znano, da je bila ga. Charles Carow, mati ge. Theodore Roosevelt, spreobrnjenka h katoliški veri. G. Carow je umrl leta 1885., in po njegovi smrti so vdova in njeni dve hčeri šle v inozemstvo. Theodore Roosevelt, ki je bil svojčas njihov sosed, se je oženil z mlajšo hčerjo, Edith, v Londonu, v domu njene sestričine, ge., Ealam.
Nihče iz družine ge. Carow ji ni sledil v Cerkev. Gospa je živela v Rimu več let pred svojo smrtjo in je bila zp-lo priljubljena tam v cerkvenih krogih. Pokopana je bila na enem izmed starih pokopališč blizu njene vile, kjer živi sedaj njena hči, gospica Emily Carow.
Umrla v cerkvi. — Gospa Mary O’Rourke, 50 letna vdova je bila pred nekaj dnevi zadeta od mrtvouda v cerkvi Marijinega Obiskovanja v Brokly-nu med tem ko je škof McDonnell delil zakrament sv. birme. Cerkev je bila polna ljudstva. Gospa O’Rourke je sedela v stolu sredi cerkve s svojima dvema vnukoma. Ko se je procesija pomikala po cerkvi, se je naenkrat prijela za glavo in vskliknila: “Jako mi je slabo. Umrla bom in hvala Bogu, umrla v njegovi hiši!” — “Bog vaju blagoslovi” je rekla umirajoča žena svojima vnukoma, ko so jo dvignili s sedeža. Škof McDonnell je zapustil oltar, hitel k ženi in jej podelil sv. poslednje olje. Ko je prejela sv. zakrament, je bila žena mrtva.
Kolumbov spomenik. — Krasen spomenik nameravajo postaviti Krištofu Kolumbu v mestu Columbus, glavnem mestu države Ohio in v največjem mestu na svetu, ki nosi njegovo ime. Začeli so že pobirati doneske v ta namen in pravijo, da bo spomenik odkrit
12.	oktobra 1. 1912.
Za ponesrečence po potresu. —Zbirka milodarov, poslanih naravnost sv. Očetu za žrtve potresa v Južni Italiji je ravnokar prekoračila svoto šest milijonov lir. Ti darovi so bili nabrani med samimi katoličani. Največ so dali amerikanski katoličani, za njimi pa oni iz Francoske in Nemčije.
Zlati jubilej. — Amerikanski “col-lege” v Rimu obhaja letos petdesetletnico svojega obstanka. Slavnosti se bodo vršile meseca junija po sklepu šolskega leta in okrog sto starih alum-nijev ali nekdanjih učencev, med njimi več škofov bo odpotovalo tedaj v Rim pozdravit svojo “alma mater”.
Kitajci shranjujejo zelenjavo v soli.
752 vrst cvetlic se' nahaja v arktičnih
(severnih) krajinah.
V Madridu nihče ne skuša krive sreče z ženitvijo v torek.
Združene Države so tretje v vrsti narodov glede uvoza čaja.
Velika Britanija je leta 1908. izkopala premoga manj za 2.35 odstotka ali 6,306,473 ton.
Združene Države pridelajo na leto več ovsa nego katerakoli druga dežela na svetu — 754,000,000 od 3,582,000,000 bušljev.
Prepoved kadenja za častnike ob plesnih veselicah je izdal nemški cesar Viljem.
Avstrijski cesar je daroval Heldenberg pri Wetzelsdorfu, kjer počiva Radecki s svojimi palatini, armadi z določilom, da se ondi zgradi grobnica za zaslužne avstrijske vojake.
Zeppelina so povabili Vorlberžani da se udeleži s svojim zrakoplovom “Zeppelin I.” stoletnice bojev proti Francozom. Slavnostni odbor ga je zaprosil, da pripluje z zrakoplovom v Bregenz in se tam spusti na zemljo. V Bregenzu bo ob slavnostih navzoč tudi cesar Franc Jožef.
Spomenik poljskemu pesniku Adamu Mickiewiczu postavijo v Parizu, kjer je bil Mickiewicz v “College de France” od leta 1840 do 1844 profesor slovanske književnosti. Spomenik izvrši kipar Bourdelle. Ustanovil se je že dotični odbor. V Parizu imajo že Mickiewiczev muzej.
20,000	učiteljev potrebujejo na Ruskem. Rusija potrebuje 20,000 učiteljev za ljudske šole. Na Ruskem uvedejo sedaj splošno šolsko obveznost. Vsa ona mesta in vasi, ki še do sedaj niso imela šol, grade prav pridno poslopja zanje in snujejo šolska okrožja. Za te nove šole potrebujejo velikansko množino šolskih učnih oseb. Za prvi čas se jih bo potrebovalo do 20,000.
Pesnik-morilec. Sicilijanski pesnik Salomone je umoril pred leti zapeljivca svoje neveste, župana svoje rojstne vasi. Pred poroto v Perugiji je bil obsojen na štiri leta ječe. Obravnava se je pričela 17. novembra 1908., zaslišanih je bilo 350 prič, dvanajst odvet-nikov-braniteljev je govorilo, aktov je toliko, da se je iz njih napravilo 52 knjig.
Brzojavljenje z iskrami. Berolinski družbi za brzojavljenje z iskrami in avstrijskim častnikom se je posrečilo tekom kratkih ur sestaviti teleiskrasto zvezo med Dunajem in Berolinom, in sicer s pomočjo dveh voznih lahkih vojaških postaj. To je največji do zdaj znani uspeh na tem polju. Razdalja zmaša okolo 550 kilometrov. Prva brzojavka iz Berolina je bila udanostni
pozdrav Francu Jožefu I.
# _____________________
Leva roka. V Kraljevcu se je zavzel profesor Walter Simon za to, da pride tudi leva roka do veljave. Ustanovil je skupno z nadzornikom Tromnau-om tečaj za to. V teh tečajih morajo o-troci pisati, računati, risati tudi z levo roko in- po kratkem času se je spoznalo, da so postali učenci enako pripravni delovati z obema rokama. Razstava je dokazala, da ne zaostajajo izdelki izvršeni z levo roko za onimi, kateri so bili dovršeni z desno roko.
Kako je živel bivši sultan. Neki evropski list je svojčas poročal: Znano
je, da je sultan Abdul Hamid vedno v strahu za svoje življenje. Čudno je, da ponoči nikdar ne spi, ampak celo noč dela in po dnevi počiva. Vsi prostori, kjer prebiva, morajo biti sijajno razsvetljeni, da ni najmanjše sence, ker se vedno boji atentatov. Vsako jed, vsako pijačo pokusi pred sultanom njegov dvorni služabnik vpričo njega, potem šele sultan uživa. Njemu posebno priljubljena jed so dunajski “salzstangelni”. Ker se pa boji za-strupljenja, je nalašč z Dunaja naročil posebnega peka, ki je na neki bojni ladji strogo nadzorovan pekel te vrste kruh za sultana dan za dnem. Kako mu pa v teh dneh teknejo, pa ne vemo.
Kubanske čarovnice. Iz Havane, Kuba, poročajo: Tukajšnje sodišče je obsodilo tri ženske, katere so bile obdolžene umora nekega belega otroka. Dete so umorile z namenom, da dobe njegovo kri in srce, s katerim bi potem zdravile razne bolezni. Vse tri je sodišče obsodilo v smrt, dočim morajo štiri druge ženske, katere so bile zaveznice prvih, v ječo od 14 do 20 let. Praznoverje je na Kubi jako razširjeno. Tudi leta 1904 so obesili štiri ženske, katere so iz istega razloga umorile neko dete.
Zdravje ruske carice je menda za vedno pokopano. Od onega časa, ko je doživela katastrofo na carski jahti, ni več našla duševnega ravnotežja. Preganja jo čim dlje tem bolj strah, bojazen; zlasti zadnji čas se vedno večkrat ponavljajo ti napadi, in sicer misli carica, da preti nesreča njenim otrokom. Ta strah ji cele noči ne da pokoja, da
ne zatisne očesa. Le z velikim tru-dom so jo nekoliko potolažili ih uve-rili, da nima vzroka, bati se za otroke. Na dvoru delajo zopet načrte za kako daljše potovanje carice, a ta se brani brez otrok potovati.
Listnica upravništva.
Gosp. Ant. U. S. Lorain, O. — Podrobnosti družbe nam niso znane, za to je najbolje, da se vsak vedno dobro prepriča sam predno stori korak.
Priporočila.	I
Našim mnogim prijateljem v mestu Aurora, Minn. in ondotnim rojakom naznanjamo, da je sprejel zastopništvo našega lista v istem mestu gosp.
Jos. Žolnir.
On sme prejemati naročnino i drugo za naš list ter izdajati pobotnice. Priporočamo ga.
— Rojakom in naročnikom “A. S.” v Chisholm, Minn. priporočamo našega zastopnika gosp.
Martin Zalar.
On je pooblaščen za prejemati naročnino i. t. d. ter izdajati pobotnice.
Uprav. “Am. Slov.”
Bolečina slabi
telo. Istotako oslabi glavobol celo telo. Čutite se utrujene, nemirne in nervozne. Ne trpite v takem slučaju. Vzemite nekaj Severovih praškov zoper glavobol in nevralgijo in kmalu bodete počutili razliko. So najboljša in najzanesljiyejša na svetu. Brez strupenih lastnosti. Škatljica za 25 centov v vseh prodajalnah. W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa.	1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi slovenski list v Ameriki.	uk Uradno glasilo K. S. K. J.,
Izide vsak petek v Joliet-u, 111.	Vs največje slov. podp. družbe.
Ustanovljen 1891. \lc~\j)	Naročnina $1.00
VSE TISKOVINE
kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, ter veliki, srednji in mali plakati za vsa DRUŠTVA IN TRGOVCE se izdeluje hitro in čedno kakor tudi po nizki ceni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej rabi vaše društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas.
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Mestna hranilnica ljubljanska
j« največji in najmočnejii denarni zavod te vratc po vtem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana s vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnib otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	EDAMI/ C A I/ C ED
je že več let naš rojak	ll\AlllV OAlVoEK
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE„ N. E. CLEVELAND, O.
Največji dobiček
se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so se delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 63 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od
THE GRAND ARIZONA COPPER CO.
Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck in Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stanu kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v srcu najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Copper Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejtel The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoje delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih'. Ne čakajte, da bo cena višja, naročite sedaj 1 Pošiljatve se naj naročajo na
0.|E. Petterson & Co.
FISKALNI ZASTOPNIKI,
213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:___Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
>	Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, III.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, III.
John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKJ SLOVENEC.
pristopili Člani.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 13946 Franc Konda, roj 1893, 13947 Nikolaj Perše, roj 1891, 13948 Anton Žlogar, roj 1888, Spr. 10. maja 1909.
Dr. št. 107 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13949 Ivan Badovinac, roj 1881, 13950 Ivan Kočevar, roj 1873, 13951 Peter Špehar, roj 1870, 13952 Mihael Badovinec, roj 1870, spr. 6. maja 1909.	Dr. št. 202 člana.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 13953 Ivan Jemec, roj 1873, spr. 5. maja 1909.	Dr. št. 103 člane.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 13954 Josip Pucelj, roj 1882, spr. 6. maja 1909.	Dr. št. 34 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13955 Jurij Pavlakovič, roj 1884, spr. 9. maja 1909.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 13956 Franc Breznik, roj 1885, 13957 Franc Okoren, roj 1884, 13958 Ivan Bratuš, roj 1873, spr. 5. maja 1909.	Dr. št. 100 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 13959 Rudolf Kuleto, roj 1885, spr. 9. maja 1909.	Dr, št. 69 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13960 Josip Gobac, roj 1891, 13961 Valentin Erjavac, roj 1883, 13962 Albert Podgornik, roj 1881, 13963 Matija Černich, roj 1878, spr. 6. maja 1909.	Dr. št. 48 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 13964 Imbra Jazvac, roj 1877, 13965 Josip Stekovic, roj 1875, spr. 5. maja 1909.	Dr. št. 44 članov,
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13966 Anton Verhovc, roj. 1892, spr. 7. maja 1909.	Dr. št. 41 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., Pa., 12764 Mihael Korbar, 8153 Franc Zornik, 8834 Martin Jordan, 14: apr. 1909.	Dr. št. 110 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 861^ Nikolaj Cunič, 3. maja 1909.
Dr. št. 42 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil, 10236 Gabriel Dantovič, 5. maja 1909.	Dr. št. 186 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12467 Josip Svolšek, 3. maja 1909.	Dr. št. 27 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4315 Jakob Žagar, 3. maja 1909.	Dr. št. 102 člana.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 9955 Karol Kukovič, 12959 Ivan Lasterne, 11750 Jurij Knaus, 12082 Franc Veber, 12204 Josip Hribernik, 12203 Anton Bizjak, 12871 Anton Varšek, 10. maja 1909. Dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10596 Josip Kastigar, 10612 Ivan Grabner, 3. maja 1909.	Dr. št. 37 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12470 Ivan Breznik, 4911 Mihael Vidmar, 9656 Ivan Kobe, 8743 Franc Vidmar, 11376 Josip Pod-brežnik, 8889 Franc Lenko, 3. maja 1909.	Dr. št. 97 članov.
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6664 Matija Petrič, znižal zavarovalnino iz $1000 na $500.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 4075 Marija Štajner, roj 1883, spr. 5. maja 1909.	Dr. št. 11 članic.
K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y., 4076 Marjeta Movrin, roj 1889, 4077 Katarina Frican, roj 1887, spr. 2. maja 1909.	Dr. št. 31 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 3885 Adelajda Sowarsh, 10. maja 1909.	Dr. št. 9 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3820 Johana Arko, 3. maja 1909.
Dr. št. 36 članic.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3742 Ana Vitunjac, 10. maja 1909.	Dr. št. 35 članic.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
340400404040404v ^
Društvene vesti.

Blocton, Ala., 2. maja. — Naše društvo sv. Barbare štev. 24 K. S. K. Jednote je v svoji redni seji glede Jed-notinega doma sklenilo, da je gl. predsednik K. S. K. J., g. Anton Nemanich, napravil pravilno in da naše društvo to potrjuje.
Bratovski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Frank Keržič, tajnik.
Chisholm, Minn., 6. maja. — Cenjeni g. urednik Am. Slov., prosim malo prostora v našem priljubljenemu listu.
Tem potom opominjam vse one člane društva sv. Srca Jezusovega štev. 54. K. S. K. J., kateri še niso opravili velikonočne spovedi, da to store v najkrajšem času in da se izkažejo s spovednim listom do prihodnje seje dne 6. junija. Kdor noče to storiti, bom primoran postopati ž njim po Jednotinih pravilih. Tudi vsi oni člani, kateri so oddaljeni od tukaj in da se ne udeležijo mesečne seje, naj brez odlašanja pošljejo spovedne listke na spodaj podpisanega tajnika.
Nadalje opozarjam vse one člane, katerim so potekli potni listi ali da dolgujejo svoje prispevke, naj nemudoma poravnajo svoj dolg in si preskrbe nove, > kajti brez potnega lista nma član nobene pravice ne pri društvu in ne pri Jednoti.
Naše društvo še precej dobro napreduje, čeravno smo -‘meli obilo stroškov zaradi nesreče po ognju, kateri nam
je uničil vse društvene stvari, katere niso bile nič zavarovane in smo sedaj morali naročiti nove. Za to je bilo naklade zadnje 3 mesece po 50c.
H koncu pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote.
Frank First, Jr., I. tajnik, Box 147.
Etna, Pa., 11. maja. — S tem dajem naznanje vsem društvom K. S. K. J., katera so odkupila tikete od dr. sv. Jjirija št. 64. K. S. K. J,, da se je izigravanje ure preložilo na 13. junija, to pa zato, ker nam ni še večina društev tiketov nazaj vrnila. Zato prosim vsa društva, katera mi še niso poslala tiketov ali denar za iste, da to storijo vsaj do 12. junija t. 1. Tudi dam naznanje društvu sv. Roka št. 15. K. S. K J., katero je odkupilo tikete od našega društva na seji dne 18. apr. t. 1., da je g. Jurij Flajnik (Kral) vrnil našemu društvu tikete nazaj namesto denarja za iste, kakor je društvo zaključilo; zakaj, r.aj bo pa sam odgovoren. Društvo št. 64 zaradi njega ne prepade, zato smo dobili na seji dne 9. maja 14 novih članov, da bomo lag-lje naprej vozili.
S pozdravom
John Skoff, zastopnik.
St. Louis, Mo., 8. maja. — Cenjeni mi list, prosim malo prostora, da naznanim vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki, kakor tudi članom in članicam K. ^¡r. K. Jednote našo slavnost, kakršne’ še ni slovenski narod dočakal in tudi je več ne bo tukaj v St. Louisu, Mo., katera se je vršila dne 2. maja tega leta. Pregledal sem list od zadnje številke, pa nisem nič našel o naši slavnosti, in zdaj sem se
malo potrudil, da naznanim slovenskim naselbinam, da tudi tukaj v St. Louisu nismo zadnji, da tudi tukaj ne spimo, ako so ravno slabi časi.
Dne 2. maja tega leta smo povabili Rev. John Kranjca, našega duhovnega vodjo K. S. K. Jednote na to slavnost. Ker smo vsi člani in članice opravili velikonočno dolžnost ob 8. uri zjutraj, je služil Rev. John Kranjec slovesno sv. mašo. Med sv. mašo smo slišali slovensko pridigo, ki je še nismo tukaj v St. Louis Slovenci slišali. In po sv. maši smo pristopili k mizi Gospodovi. Ob 1. uri popoldan se je začela parada, katere so se vsa hrvaška društva udeležila. Ob 3. uri popoldan je blagoslovil Rev. John Kranjec društveno zastavo Srca Jezusovega v hrvaški cerkvi sv. Jožefa. Pri blagoslovljenju zastave je imel Rev. John Kranjec kakor duhovni vodja K. S. K. Jednote prekrasen govor, kateri je v srce vsacega člana segel, kako se mora ravnati. Ob 4. uri popoldan se je začela veselica v korist društvu. Na veselici je bilo vse veselo in živo, tako rečem, da take veselice še nismo imeli. Botrovala pri blagoslovljenju zastave sta g. John Lukežič in ga. Terezija Lukežič.
Toraj posebno se moramo z veliko hvaležnostjo zahvaliti našemu duhovnemu vodju K. S. K. Jednote, Rev. John Kranjcu, ki je nas obiskal v teh stiskah, ko nismo imeli slovenskega duhovnika tukaj. Da bi mu Bog dal zdravje, da bi nas še več let obiskal in nas vodil po pravem potu.
Naše društvo sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. Jednote ima tri zastave, društveno, amerikansko in narodno. Toraj si more vsak misliti, da tukaj nismo zadnji. Društvo je majhno, pa le lepo napreduje.
Toraj rojaki, pristopajte k društvom in K. S. K. Jednoti, ker to je velika korist za vsacega v tej novi domovini. Ne bom se hvalil, pa le rečem: Naše društvo sv. Srca Jezusovega K. S. K. Jednote je komaj staro 5 let in majhno število nas je, pa ima dosti premoženja suhega in tudi še nekaj denarja, tako da še vsak z veseljem lahko k nam pristopi pod našo zastavo sv. Srca Jezusovega.
Koncem mojega pisanja pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Bog jim daj zdravje in obilo uspeha pri društvih! A tebi, A. S., pa obilo naročnikov, ker list je jako po ceiji. Jožef Simonich, član K. S, K. J.
1130 Pestalozzi st.
vrlemu listu pa 10 tisoč naročnikov še letos.	John Križaj.
Sunnyside, Utah, 6. maja. — Gospod urednik lista A. S., prosim za malo prostora v listu za te moje vrstice. V vašem listu se še nisem oglašal, seveda naročnik še tudi nisem prav dolgo. Berem več dopisov v njem. Od raznih rojakov sem dobil v novejšem času pismeno vprašanje, da jim naznanim, kako se pri nas dela, in raditega odgovarjam tem potom, da se pri nas dobro dela pet danov na teden. To pa velja seveda le za one, ki delajo. Semkaj ni nikomur svetovati za delom, ker je mnogo rojakov brez dela. Vse drugo je pri nas v najlepšem redu. Naše društvo sv. Jurija lepo napreduje, kar nam svedoči o zavedanju rojakov. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom svobodne Amerike. Tebi, Amer. Slovenec, pa o-bilo naročnikov in predplačnikov. Spoštovanjem	Martin Oman.
Joliet, 111., 13. maja. — Slov. Mlad. Podp. Društvo sv. Alojzija bo imelo svojo navadno sejo v nedeljo dne 16. maja. Na tej seji se bodo razdelila društvena pravila. Vsak član naj bo prisoten, ako mogoče, da bode dobil pravila po katerih se mora ravnati.
Tudi več drugega važnega se bo razpravljalo na tej seji.
Bratski pozdrav!
John Lekan, tajnik.
(H0404040404040404<H0404<
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Moon Run, Pa., 10. maja. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Natisnite te-le vrstice iz naše naselbine. Z delom gre še dosti dobro; ali jaz ne svetujem rojakom sem hoditi, zakaj ko se težko delo dobi. Tukaj nas je 600—700 delavcev, ki si služimo vsakdanji kruh v premogokopu, ki je last Pittsburg Coal Co. To morem reči, ko mi je dosti znano, da je skoraj najboljši majna Moon Run. Naša naselbina je od mesta Pittsburga le 8 milj proti severu. Vlaki le delavni čas pridejo 3 na dan, zatorej hočem nekoliko popisati, kako se lahko pride vsaki čas. “Street”-kare, katere vozijo proti severu, imajo tale napis: Crafton-Thorenburg in od tu se lahko v dnevnem času pelješ z avtomobilom. Ako pa hodiš peš, je 45 m., ko hodiš po lepi državni cesti. In tudi lepa državna cesta je iz McKees Rocks, od tu je hoditi 1 uro. Ti dve državni cesti sta bili delani iz Crafton-Moon Runa leta 1904, iz McKees Rocksa leta 1908.
Mi Slovenci dobro napredujemo, ko se nam delo dopade in kraj. In tudi na društvenem polji smo dobro organizirani. Imamo 4 društva, ki so priklopljena raznim jednotam.
Veselo vest imam naznaniti vsem rojakom in rojakinjam, da bo na 30. majnika velika slavnost v naši naselbini. Na ta dan bode blagoslovljena tukajšnja katoliška cerkev ob 10:30 dopoldne. Torej rojaki in rojakinje, ne zamudite te slavnosti, zakaj to je le enkrat v tej naselbini. In dne 31. t. m. po slavnosti nas obišče naš častiti gospod Jožef Zalokar, da opravimo svojo versko dolžnost ali spoved in sv. objiajilo. Pomislimo, kako bo to lepa prilika na ta dan in tudi mi Slovenci bomo najprvi v novi cerkvi imeli velikonočno spoved.
Frank Maček.
Pittsburg, Pa., 7. maja. — Slavno uredništvo “A. S.”!
Tu pri nas so še vedno slabi časi za nekatere. Dela se le malo v kateri tovarni stalno, po 4 dni v tednu največ, a še to le stari delavci. Novinci ne dobe dela zlahka.
Kar se tiče drugih reči je vse bolj po navadi. Pri nas se narod lepo za-stopi. Ako ravno se tudi dobi kak ozlovoljnež vendar ni posebnosti.
Pozdrav vsem rojakom, a našemu
P. O. Willard, Wis., 9. maja. — Cenjeni g. urednik Am. Sl. Prosim, da priobčite ta moj dopis v nam priljubljenem listu. Zadnji dan aprila meseca in prvi dan maja smo imeli tu slabo vreme. Ali zadnji pondeljek in torek je pa toplomer kazal 92 stopinj nad ničlo. Sedaj imamo tukaj lepo vreme.
Zadnji teden je tukaj kupilo zemljo pet Slovencev. Gospa botra štorklja je zopet se mudila na obisku v naši naselbini. Prinesla je to rajžo čvrstega dečka mojemu sosedu Štif Plavcu.
Velikonočne spovedi tu nismo še o-pravili. Pričakujemo pa vsak dan slovenskega duhovna iz Minnesote.
Slovenci smo tukaj kupili na stotine sadnih dreves. V tej okolici je vsa železnica Wisconsin Central prodana. Soo železniška kompanija jo je kupila. Ta nova komp. bo podaljšala iz Greenwood do Cadott železnico. Ta nova proga bo šla eno miljo severno od naše naselbine.
Pavel Morn iz South Chicage je prišel nazaj, in pripeljal si je ženo s seboj.
Severno od naše naselbine kakih 14 milj je polska naselbina, ki šteje čez 800 družin. Vsi so farmarji. Ti so si zgradili katoliško cerkev, katera stane stotisoč dolarjev. Cerkev stoji na sredini njih naselbine. Zdolaj podpisani sem šel okoli cerkve pred 14 dnevi. Videl sem čez 500 šolarjev in šolaric, ki so ravno iz cerkve v šolo marčali. Več farmarskih vozov je bilo pred 'cerkvijo, ker so se starčki pripeljali k sv. maši. Nikdar si ne bi mislil, da bi tu kaj takega videl. Če Bog da, bomo tudi mi Slovenci do kaj takega doživeli.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje in jim želim obilo zdravja, sreče in pravega razuma. Tebi, Am. Sl., pa želim obilo novih naročnikov. Z Bogom!
Ignac Česnik, farmar.
Velika odgovornost.
Vsakdo izmed nas ima kako odgovornost, to je, proti sebi, svoji družini, svoji domovini in vesoljnemu človeškemu rodu. Da izpolnjujemo vse svoje dolžnosti, moramo predvsem paziti, da ohranimo svoje telo in svojega duha v polni moči. Če opazimo najmanjše pojemanje svoje moči, pomislimo na veliko odgovornost in poišči-mo si pomoči. Treba ni hoditi daleč ponjo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je ena najboljših tonik, ki hitro donaša olajšbo. Deluje naravnost na želodec in na ves prebavni u-stroj, vzpodbujajoč organe in krepeč jih. Bržko boš lahko jedel in popolnoma prebavljal dovolj tečne hrane, bodeš zdrav. Uživaj to zdravilo pri vseh boleznih želodca in črevesja, ob malokrvnosti in slabosti. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Zoper nosni katar.
Gosp. Ludovik Sudvoj, 41 Turpin St, Trenton, N. J. piše": “Po rabljenju vašega balzama zoper nahod petkrat, in po izpiranju nosnic z Severovim antisepsolom, me je katar, na katerem sem trpel dolgo časa, popolnoma zapustil. Hvala Vam za tako dobro mazilo in Antisepsol, katera zdravila sem tu v lekarni kupil. To naznanjam, ker želim, da bi se rojaki vedeli kam obrniti v slučaju enake potrebe.” — Severov balzam zoper katar stane 25 centov, antisepsol pa tudi 25 centov. Dobe se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ..............   50	kron,
za	20.55 ............... 100	kron,
za	41.10 ............... 200	kron,
za	102.75 ............... 500	kron,
za	205.00 ...............1000	kron,
za	1020.00 ...............5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše .denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Slovensko Zdravišče.
Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnate« Ijem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsaka bolezen mož in žena.
Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vana je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč la ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči; Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika: morda ne ponudi nikdar več;
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
711 N. Chicago Str.
Joliet, Ills.
JOHN N GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell P ione, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
lunvf nS^-
<u —»
.H ** G O
"O
o> o C
° a o 2 s C
.S ^
o) O
c c
to
KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL
O NIZKI CENI.
Mii! OGLASI.

NAPRODAJ LEPA HIŠA NA SE-verozap. vogalu Moran in Broadway cesti. Hiša ima tudi fino klet. Več pove Jos. Jurjevich, cor. Broadway in Moran Sts.
V NAJEM POCENI HIŠA S 5 SO-bami, 107 Clay str., nasproti šole in cerkve, krasna lega. Več pove Dr. Ivec.
HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik; Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika; za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
POTREBUJETE LI BARVARJA ali pa preprogarja stenskega papirja, oglasite se pri meni. Delo dobro. Chicago Tel. 3891. J. Benedikt, 1820 N. Broadway, Joliet, 111.
TEMELJITO IZVEŽBANL SLO-venski organist išče službe pri kaki slovenski župniji. Naslovite pisma na: 9546 Ewing Ave., So. Chicago, 111. .	2t.
NAPRODAJ LEPA HIŠA “NA hribu”. Proda se po primerni ceni. Najboljša prilika. Vprašajte za podrobnosti še danes pri Amer. Slovencu.	tfn.
NAPRODAJ LEPA FARMA 40 A-krov prav na prijetnem kraju, 3 milje od postaje Hilliard. Najboljše prilika za takega kateri se nekoliko kovaško in kolarsko razume. Farma obstoji z gospodarskim poslopjem in je tudi prav lep sadni vrt. Vprašajte za pojasnila: John Turk, R. No. 1, box 21, Poplar Bluff, Mo.
NAPRODAJ — SKORO NOVA Hiša s 8 sobami in dve hiši s 5 sobami na Center St.; hiša s 6 sobami na Nicholson St., hiša s 6 sobami na Vine St.; ena hiša s 4 in z 8 sobami na Cora St. Vse se prodajo po ceni, ako se oglasi kupec v kratkem. M. Paulson, 408 Exchange St., Joliet. Oba telefona 771.	It
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
Chl. Pbone 521
N. W. Phone (
MA.URICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS
Soba 318--321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev m odvetnikov, ki se priporočajo rojakom,
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo met-nico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, CHULIK BLAŽ J, 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalne moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod n-godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in mošlrill oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway.
Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiane St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj-nižji ceni.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in oho-val. Agent vseh prekomorskih črt.
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE. 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave, Prodajalec zemljišč, lot, peska ia kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St Izdelovalec in popravljalec čevljev. WOLK VICTOR, 200)4 Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL. KOMPARE JOS., 8908 Greenba* Ave. Salun in prodaja šifkart.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev, na debelo. HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last., 5438 Butler St.
Ognjenik Etna na Siciliji je začel spet bruhati. Iz žrela se dviguje gost dim, pomešan s pepelom. Prebivalstvo je prestrašeno, ker se boji, da bodo sledili potresi.

KOREJSKA BRATA.
Črtica iz misijonov v Koreji.
Spisal Jožef Spillmann iz dr. J. — Prevel D. Z.
%
Uvod.
Daleč tani na severovzhodni obali Kitajske leži polotok Koreja. Podoben je Italiji in je približno tudi tako velik kakor apeninski polotok. Le gorovje, ki se razteza od severa proti jugu p,o Koreji, je višje kot so Apenine, in korejsko glavno mesto, ki leži' skoraj v sredi zapadne obali ob reki Han-kangu, kakor Rim ob Tiberi, se dale-ko ne da primerjati s krasoto večnega mesta. Tudi korejsko podnebje ni tako milo kakor italijansko. Vendar so pa južni in zapadni kraji na Koreji rodovitni in ljudje, ki imajo vsega v izobilju, kar jim more nuditi narava, so zelo krepki in čili.
To je tudi vzrok, da se bojujeta za posest Koreje, že od nekdaj Kitajska in Japonska. Pred kakimi sto leti Je prišla Koreja po dolgih bojih v posest mogočnega kitajskega cesarja, nakar je bila zaprta vsemu svetu. Tako je bila sicer nekako neodvisna od vsega sveta in tudi krščanskim oznanje-vavcem sv. vere do začetka preteklega stoletja ni bilo mogoče priti v te kraje, medtem ko so že dva stoletja prej oznanjevali sv. vero po Japonskem in Kitajskem. Slednjič se je vendar posrečilo navdušenim misijonarjem priti semkaj, in to hočemo v naslednjem napisati svojim bravcem.
1. Šestdeset zmajev.
Bilo je prijaznega poletnega dne 1. 1782. Han-jang, glavno mesto Koreje, današnji Seul, je bilo slavnostno «okrašeno. Še celo oddaljene ozke ulice, kjer so stanovali ubogi delavci in berači, so bile tupatam ozaljšane s kako zeleno vejico ali pa s kakim posli-, kanim napisom, ki je visel na vrvici preko ulice. Ceste in ulice, kjer so stanovali premožnejši meščani, so bije pa seveda nad vse bogato okrašene in čimbolj si se bližal stanovanju velikega mandarina, tembolj si videl o-jaljšane ceste in stanovanja meščanov.
Kimun, najmodrejši in najpravičnej-ši kraljevi mandarin obhaja danes svojo šestdesetletnico;' že Kitajci slave ta sojstveni dan zelo slovesno. Korejci pa obhajajo take bolj redke praznike Še slovesnejše. Kimunu na čast je torej vse mesto v zelenju in zastavah in kraljevemu mandarinu žele vsi napisi sreče in blagoslova od bogov, ki ga tako ljubijo.
Po ozaljšanih ulicah ih cestah se gnete praznično oblečena množica. Dolge obleke Hanjankcev, ki se sicer »e odlikujejo po čistosti, so danes bele ko sneg in veliki in široki klobuki Korejcev se svetijo v solncu kakor čelade vojščakov, ker so pravkar na novo lakirani. Ženske pa ne vidiš na cesti piti ene razun pevk in plesavk, ki že «Jak niso v visokih čislih; korejske šege namreč prepovedujejo ženskam iti go dnevu iz hiše. Zato stoje sedaj pri oknih, ki so zadelana s papirjem, in gledajo skozi luknjice, katere so ve-doma naredile v papir, da vidijo, kaj se godi zunaj.
Pravkar je pridrvela tolpa dečkov, Iti hite proti velikemu trgu pred kraljevo palačo, nasproti katere stanuje Kimun. Šestdeset papirnatih zmajeV najraznovrstnejše barvanih nosijo na dolgih palicah; vsak teh zmajev pa noji ime enega leta izmed preteklih let. Korejci namreč imajo kakor Kitajci %o navado, da dajo vsakemu letu svoje ime in sicer do šestdeset let in nato začno zopet z nova. Zato praznujejo ravno preteklo šestdeseto leto tako slovesno, ker prične slavljenec z »nainšestdesetim letom nekako novo Življenje.
Teh 60 zmajev, ki predstavljajo 60 let velikega mandarina, naj bi dečki izpustili, ker vleče ravno tako močna sapa, in jih privezali z vrvicami na okraske težke strehe, ki pokriva veliki ^bok zunanjih kraljevih vrat; zmaji ttaj bi plavali v zraku nad Kimunovo hišo. Dečki, ki naj izpuste te zmaje, so iz plemenitili rodbin, kakor pričajo njih svilene obleke in dolgi trakovi na njihovih klobukih, ki segajo, dasi so privezani pod vratom, vsem dečkom do kolen.
“Ti boš videl, bratec moj, da se bo jovspel najin zmaj najbolj visoko”, (reče deček kakih dvanajst let svojemu dve leti mlajšemu bratcu, ki mu nosi svitek, na katerem je navita vrv. “Ko sem ga včeraj zunaj na našem dvorišču izpustil, me je kar do krvi obdrg-»ila vrv — le poglej moje prste!”
“Prav iz srca ti privoščim, Jan, da zmagaš ti in rad ti pripomorem do tega,” odvrne bratec. “Le velikega La-«lena se boj; ta je zadnjič navlašč na-¡redil tako, da se je vrv, na kateri je Žmel privezanega svojega zmaja, za-gletla med vrvi, na katerih sta imela .jahe in Kenu privezana svoja zmaja; tako so se strgale obeh vrvi in zmaja jta padla na tla.”
“Meni pač ne bo učinil kaj takega!” zakliče Jan in oči se mu kar zasvetijo. vSicer ga kaznujem za to tako, da bo . 'dobro pomnil, dasi sem skoraj za glavo manjši od njega.”
*“Kaj, mali Jan, ti mi žugaš s kaznijo?” se oglasi dolg, škilast fant in Stopi k bratoma. “Ako takoj ne padeš j>red me na kolena in me prosiš odpuščanja, ti raztrgam tvojega zmaja »a drobne koščke; te naj odnese potem veter kolikor visoko se mu zljubi!”
Toda predno more Jan odgovoriti, že stopi prednje učitelj, ki je pripeljal, dečke semkaj in si je izmislil to igro z zmaji, in zažuga s prstom: “Da mi ne pokaziš igre, Lamen, in da mi ne motiš svojih tovarišev! Sicer bo pela šiba, če si tudi desetkrat mandarinov sin. — Naprej tedaj! Umaknite se, zijala!”
Nekaj mestnih vojakov z dolgimi sulicami odrine radovedno množico v stran in naredi prostor med krasno ozaljšano hišo Kimunovo in zunanjimi ■ vratmi kraljeve palače. Dečki z zmaji se postavijo v vrsto, poleg njih pa nji- j liovi pomagači; učitelj da znamenje z roko in dečki se spuste v tek, da spra-, vijo tako zmaje v zrak. Med vsemi izpusti mali Jan najprvi svojega zmaja, ki zaplove zeleno pobarvan z ru-dečimi očmi m z raztegnjenimi pozlačenimi peruti nad glavami gledavcev; ravno ob pravem času je namreč zaklical svojemu bratcu, naj izpusti. Množica začne ploskati, ko zagleda čarobno pošast z dolgim repom in z imenom dvanajstega leta v zraku in Jan sam vriska in sledi z uprtimi očmi vedno hitreje se vzdigujočemu zmaju. Mlajši bratec Kvan mu pa sledi ob strani in odviva hitro vrv, da more tovariš nemočen voditi svojega zmaja.
Jan se medtem približuje srednjemu oboku in je skoraj pred njim, ko mu zakliče; “Pazi!” toda v,istem hipu leži že na tleh. Hudobni Lamen, ki je prišel s svojim zmajem neopaženo v Janovo bližino, je temu zastavil nogo, da je padel vznak na tla in zadel z glavo ob kamen. Hkrati je iztrgal zviti dečko, kot bi se zgodilo le slučajno in bi on hotel pomagati, Janu vrv iz rok in je spravil zmaja iz ravnotežja, da bi skoro padel na tla; toda v istem trenutku zagrabi mali Kvan vrv in sune veliko večjega fanta tako močno v stran, da pade tudi ta na tla in izgubi vrv, na kateri ima svojega zmaja.
Kot bi trenil se pobere Lamen iz tal in se hoče z vso jezo vreči na malega Kvana, ki mu je povzročil toliko sramoto; toda učitelj prime nevoščljivca za vrat in ga izroči poleg stoječemu vojaku: “S tabo bomo že še obračunali!” reče paglavcu in se nato ljubeznji-vo sklone k malemu Janu ter ga vzdigne od tal. Iz rane na glavi teče ubogemu dečku kri, toda ko zagleda svojega zmaja, ki še vedno plove veselo po zraku, se hitro nasmeje in komaj počaka, da mu izpero rano in mu jo obvežejo. Potem pohitrk svojemu bratcu, ki je prišel z zmajem že do vrat.
“Prav izvrstno si jo pogodil, ko si prijel tako hitro za vrv in vrgel hudobnega Lamena na tla”, reče starejši brat.
“No, vse se mi je posrečilo prav dobro”, odvrne mlajši. “Povrnil nama bo pa to Lamen že še in menim, da ne prav slabo; tako grdo me je pogledal s svojimi škiljastimi očmi, kakor bi me hotel ž njimi prebosti in se tako maščevati nad menoj. Toda sedaj morava pa še pritrditi najinega zmaja. Greš li sam v stolp, ali naj pokličeva na pomoč kakega druzega dečka?”
“O nikakor ne — saj bolečino na glavi komaj še čutim. Jaz pohitim v stolp, .ti mi pa vržeš vrv in videl boš da jo bom prav spretno ujel — in tako bo plul najin zmaj prvi nad Kimunovo hišo.! Glede maščevanja hudobnega Lamena se pa nama ni treba prav nič bati, saj sva pod varstvom našega ujca Kima in tudi bojazni nimam pred njim nikake”, reče mali Jan precej samozavestno. Nato pohiti po stopnji-cah na stolp in se kmalu prikaže na vrhu. Že v drugo se-posreči Kvanu, da vrže vrv tako bratu, da jo more ta vjeti; hitro potegne ta vrv k sebi in v kratkem času je zmaj na onem mestu mandarinove hiše, ki mu je bilo odločeno.
Zmaj teh dveh bratov je plul torej prvi nad hišo velikega mandarina in množica zaploska vesela malima Zmagova vcema; tudi odraščeni Korejci so namreč veliki prijatelji te igre z zmaji in so sledili z veliko pozornostjo in zanimanjem dečkovemu početju. Kma lu so tudi drugi zmaji pritrjeni na streho; toda predno je zaplul zadnji zmaj nad Kimunovo streho, je minulo pač dobro uro. Najzadnji zmaj je bil namreč Lamenov, ki so ga vendar še vjeli v zadnjem dvorišču, ga nekoliko popravili in ga izpustili na novo v zrak, da jih je bilo vendar vseh 60. Nato so odvedli dečke mandarinovi sluge v njegov vrt in jim tam postregli z najboljšimi korejskimi in kitajskimi slaščicami, hudobni Lamen je pa okusil sladkobo tanke palčice, ki je zapela svojo pesem na njegovem hrbtu, in je preživel ves praznik v šoli.
2. Pri velikem mandarinu.
Solnce je že precej visoko na nebu. Na veliki zvonu podoben kotel, ki visi sredi mesta v nizkem stolpu, tolčejo bonci s težkim hlodom, da s tem naznanijo začetek slavnosti. In res, kmalu začno prihajati od vseh strani poslanci meščanov, boncev, plemenitašev, uradnikov vseh osmerih dežela, učenjakov, trgovcev, rokodelcev, lovcev, kmetovf ribičev in mornarjev in slednjič celo beračev, da bi vsi čestitali današnjemu slavljencu. Tudi godbe ne manjka pri tem, in na dolgih
drogih nosijo dečki rdeče pobarvane deske, na katerih stoje napisane z zlatimi črkami čestitke, naslovi, dostojanstva in čednosti slavljenčeve in tudi zapisnik darov, ki mu jih prinašajo čestilci.
“Glej, glej, striček,” reče sivolasi starček, ki je tudi med gledavci, “iz hribovskih krajev mu prinašajo ISO pitanih volov; severni kraji mu dado v dar 400 pitanih prešičev, od juga mu peljejo finotkane svile in od zapada mu prinašajo deset vozov riža! Toliko midva nisva dobila, ko sva obhajala najino šestdesetletnico.”
"Saj pa tudi nisva velika mandarina!” odvrne sosed. “Toda glej, kako lepi so čevlji, ki mu jih prinašajo čevljarji, in kako velik je klobuk, ki mu ga jc naredil klobučar, in kako se sveti meč, ki mu ga darujejo orožarji, in zlata verižica, dar zlatarjev, in svilnati darovi tkalcev! In tam, glej, vlečeta ribiča velikansko želvo in še večjo ribo! Le glej, kako se krivi drog pod to težo! Kaj bodo proti temu knjige, ki jih prinašajo učenjaki tako ponosno kot bi bile naj večji zakladi na svetu!”'
“Kdo ve, če ne bodo prav te knjige ljubše našemu Kimunu nego velikanska riba in zlata verižica in svilnati darovi in prešiči in voli!” opomni eden gledavcev. “Kimun je velik prijatelj učenjakov in je baje prebral že vse knjige na svetu.”
“Prebral?” zakliče zopet drugi iz množice. “Na pamet jih zna — do zadnje pičice! Povedal mi je moj bratranec, ki je v mandarinovi kuhinji.” “No, temu jih pa vendar ne bo pravil — saj je dovolj, če jih je le vse prebral,” ga zavrne prejšnji iz množice. “Toda to je pa res, velik učenjak je naš veliki mandarin in videli bodete, da bo za večer obdržal pri sebi modrega Kima in debelega prvaka boncev in še nekaj najbolj učenih učenjakov, medtem ko bo vse druge .čestilce odpustil.”
* * *
Ta napoved vrlega Korejca se je res izvršila. Vse skupine odposlancev odkorakajo po svojem dostojanstvu v hišo velikega mandarina. Peljejo jih skozi celo vrsto sob v dvorano, kjer sedi Kimun v beli svili na blazinah za nizko, z različnim1 jedili pogrnjeno mizo, kakor zahteva običaj. Po vrsti stopajo posamezne skupine predenj: govornik pove svoje voščilo, veliki mandarin nagne glavo in se zahvali v prav tako kratkih besedah za voščilo in darilo in sluge odvedejo skupino skozi vata na dvorišče in odtod v nasprotno poslopje, kjer se vrši zelo bogata gostija za vse one, ki so prišli čestitat. Le skupina učenjakov stopi na Kimunovo željo v stransko sobo, kjer je pripravljena miza za velikega mandarina in njegove najbližje prijatelje.
Poldne je že zdavnaj minilo, ko so odšli zadnji odposlanci. Kimun se tedaj vzdigne iz svojega sedeža in reče svojim slugam:
“Najprej hočem videti knjige, ki so mi jih prinesli učeni Kirn, veliki Laolu in modri Čajpe. Pokličite mi jih semkaj ! Pred kosilom naj me nekoliko spremijo na mojem sprehodu po vrtu in naj mi razlože svoje darove!” Učenjaki seveda takoj ustrežejo želji velikega mandarina in gredo ž njim na vrt.
Kirn je bil stric našega malega znanca, ki se je tako odlikoval, ko so spuščali zmaje v zrak; bil je v srednjih letih in prijaznega, razumnega obraza; Laolu, ki je imel na sebi rumeno obleko boncev, je zrl prevzetno pred se; Čajpa, ki je bil vsled starosti že ves skjučen in skoraj slep, je pa vodil prijazni Ivini po vrtu. Kimun pozdravi učene prijatelje in si da predložiti darovane spise. Laolu pokaže ponosno na celo vrsto obširnih zvezkov, kjer je popisan budovi nauk in precej izmišljena zgodovina o njegovem razširjenju, in reče:
“Moji bonci so prepisali to božje delo iz knjižnice našega največjega svetišča z nepresegljivo marljivostjo za te in so jo okralili z lepimi slikami. Glej, tu je veliki Buda, tu so oni veliki spokorniki, ki so se obesili pred njegovo sliko na železne kaveljne, in tu je božji ustanovitelj našega prvega samostana na Koreji, ko se pelje na ognjenem zmaju proti nebesom!” “Lepa hvala ti, slavni Laolu, in tvojim pridnim boncem,” odvrne Kimun in komaj zatre zaničevalen nasmeh; preveč je prebrisan, da bi verjel smešne bajke boncev. Nato še pristavi: “Že dolgo sem si želel kak prepis vaših knjig za mojo knjižnico; sedaj se mi je vendar izpolnila želja. — Kaj pa prinašaš ti, moj modri Čajpe?”
“Le neko malo knjižicofi ki je pa že veliko let moj največji zaklad,” odvrne starček. “Dobil sem jo iz Pekinga s koledarji vred. Spisali so jo učenjaki iz daljnega zahoda —”
“Zahodni hudiči!” prekine bone jezno Čapa. “Knjiga se mora takoj zažgati!”
“Da bi se zgodilo tako z Budbvim naukom, ki je prišel tudi iz daljne tujine v našo deželo!” odvrne starček “Modri dobro -premisli, predno iz/eče svojo sodbo. Jaz čislam to knjižico bolj kot vse knjige, ki sem jih bral v svojem življenju. Le ker čutim, da smrt ni več daleč od mene, le raditega dam knjižico iz svojih rok. Kdo naj pa tudi ve bolje ceniti modrost, ki se nahaja tu notri, kot ti, učeni Kimun, ki si bil poleg mojega drazega Kima moj najboljši učenec! Vzemi in beri!” Ves vesel seže veliki mandarin po mali knjižici z zlatim napisom: “Nauk
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Ustanovljena 1S71.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C, H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meno po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
N. COLLINS ST,
JOLIET, ILL.
IPiite Elk Brand" pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicali
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone ms
C. W. BROWN, predsednik.
B. PIL C HEB, poäpreds9dnik.
W. G. WILCOX, casir.
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
1 -»i'.iiav«irli Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
Telefon 123, South Chicago.
Poštena Postrežba vsakemu.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER
POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
Očistite jetra Flexor’s Pink Liver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANE
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras,#
xTL Chicago telef. 2794 JLJr teief.N 62 7
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar dru go nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
«90SHI VtJSTM*
Daie zdmv okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okraai zdravje.
• SOISTKRS»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufaj«, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki Jeedino pravo grenko vino. . Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite adrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
Ribite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
CHICAGO
620-622 S. Ashland Ave
KOREJSKA BRATA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Gospoda nebes” v kitajski pismenki. Ta knjižica je bila kratek katekizem, ki so ga sestavili jezuitje pod cesarjem Kangijem, kateri je bil krščanskim misijonarjem zelo naklonjen, m so ga tiskali v Pekingu ter ga razširili v več tisoč izvodih po celem kitajskem cesarstvu.
“Kakor hitro mogoče,” reče Kimun, “začnem brati to knjižico; seveda ne bom prišel prej do tega, kakor šele črez nekaj tednov; osebno se moram namreč zahvaliti vsem mandarinom in drugim dostojanstvenikom za čestitke in darila, ki so mi jih prinesli danes ob priliki moje šestdesetletnice.”
“Tedaj bi pa prav ponižno prosil, naj mi dovoli tvoja vzvišenost medtem prepisati to dragoceno knjižico, ki je že tako redka,” prosi učeni Kim. “Mnogokrat sem že naletel pri učenju najnovejših razlagavcev velikih kitajskih modrijanov Konfucija in Laocija na “Nauk Gospoda nebes”. Učeni Kitajci skušajo zavrniti te nauke, a niso, kakor se mi zdi, pri tem posebno srečni. Njih razlage ti prinašam, najmo-drejši Kimun, kot neko malo darilce, da spoznaš, koliko že znam.”
“Vzemi jo! Ko boš končal in bom imel jaz čas, bova skupno z našim dragim učiteljem prerešetala modrost mož iz zahoda. Tudi učenega Laoluja povabim k temu pogovoru —”
“Bogovi naj me varujejo pred tem, da bi onečastil svoja ušesa z naukom teh tujih hudičev!” zak(iče jezni bone. “Sežge naj se ta peklenska knjiga, predno prinese nesrečo nad Korejo, ki so nam jo naši bogovi že davno prerokovali, ako pustimo kaj tujega črez našo mejo!”
Ta razjarjenost zelo vznevolji Ki-muna. Zato se obrne od bonca in reče ostalima učenjakoma: "Čas je, prijatelja, da gremo k slavnostnemu obedu. — Žal mi je, da ne morem povabiti še Laoluja. Preveč je razjarjen; jedi bi mu zdaj gotovo škodovale.”
Po teh besedah pusti višjega bonca samega, ki kliče ves bled od togote na njega in na oba spremljevavca maščevanje bogov.
3.	Nauk Gospoda nebes.
Učeni Kim je bil premožen mož. Dobro uro od glavnega mesta je imel selski dvorec, ki je ležal na prav lepem kraju ob gorovju. Tam je stanoval navadno po leti s svojo sestro in njenimi otroci. Raz streho glavnega poslopja, ki je bilo kot sploh vsa korejska privatna stanovanja enonadstropno, je bil krasen pogled. Na vzhodu so zapirale visoke gore razgled; tem so se pridruževale na jugu in severu nižje gore, ki so v lahnih valovitih črtah padale proti ravnini, katera je nudila na zahodu lep razgled proti morju. Morje samo pa je bilo seveda preveč oddaljeno, da bi se moglo videti; zato je bil tem lepši pogled na široko reko Hangkang z brezštevilnimi ovinki in otoki. Že od daleč so se videle okorne ladje Korejcev z dvema jamboroma in razvitimi jadri, ki so dr-čale po reki gor in dol. Lažji čolni ribičev pa so se premikali med temi okornimi ladjami, in v bližini glavnega mesta je mrgolelo vse polno ladij in čolnov.
Glavno mesto je ležalo, kakor se je videlo iz vrta, pred Kirnovo hišo kakor bi imel kruh na krožniku; imelo je vse polno cest in ulic, brez števila večinoma s slamo kritih malih hiš in sredi med njimi so se dvigala tupatam budi-stiška svetišča in druga javna poslopja. Od mestnega zidovja pa je bila cela vrsta vrtov in selskih dvorcev in na koncu krasen Kirnov selski dvorec.
■ Od šestdesetletnice, ki jo je praznoval veliki mandarin, je preteklo dva meseca in približala se je jesen. Na Kirnovem selskem dvorcu so obirali jabolka. K temu so bili povabljeni prijatelji in sošolci njegovih nečakov Jana in Kvana; pomagali so pri obiranju, poleg tega so se pa,sevedii do sitega najedli sladkih jabolk in so se zabavali po dokončanem delu s skakanjem in letanjem. Na to so utrujeni posedli v lopi na tla in so gledali ladje, ki so plule po reki mipio dvorca.
Pogovarjali so se o svojih igrah in o svojih šolskih nalogah in so tožili, kako težko se je naučiti kitajskih pismenk in kako vendar je vse brez koristi, ker se nahaja v kitajskih knjigah toliko budalosti.
“Ni v vseh tako”, reče Jan, naš mladi znanec izza šestdesetletnice, “naša mati prepisujejo sedaj za strica Kima knjigo, ki jo je podaril sivolasi Čajpe velikemu mandarinu ob njegovi šestdesetletnici. Saj veste, da imajo naša mati najlepšo pisavo v celem mestu. No, in iz te knjige so nam povedali najlepše reči o Bogu in našem namenu na tem svetu. Vse kar je pisanega v tej knjigi, je zelo novo in jako pametno, popolnoma drugačno kot neumne zgodbe, ki nam jih pripovedujejo bonci o Budi in njegovih smešnih svetnikih.”
“Čuvaj se, Jan, da te ne kaznujejo bogovi radi takih besedi!” opomni prijatelj.
“Saj govore tako tudi moj stric in moj bratranec, in to še zlasti od tedaj, pdkar so prebrali knjigo modrega Čaj-pa”, se zagovarja Jan.
“Povej nam, kar so nam mati zadnjič pravili o božjem detetu, ki je prišlo na ta svet, da osreči vse ljudi!” reče Kvan.
“Da, da, le pripoveduj nam!” kličejo tudi drugi in sklenejo tesen krog oko-lu Jana ter posedejo po tleh; Korejci namreč nimajo stolov in menijo, da
mora biti zelo nepripravno sedeti na stoleh.
In tedaj začne Jan pripovedovati:
“Povedati vam hočem 'najprej, zakaj je prišlo to božje dete na zemljo. Knjiga modrega Čajpa trdi, da je le en Bogi”
“O krijigi nočem ničesar slišati!” zakliče eden izmed dečkov.
“Mi molimo mnogo tisoč, da milijonov bogov in v našem svetišču samem je podob veliko stptin bogov!” pripomni drug deček.
“Toda kakšni bogovi! strašne pošasti, pred katerimi je človeka kar strah in katere se bojim pogledati, ker se mi potem vedno sanja o njih in me še celo v sanjah straše!” odvrne pogumno mali Jan.
“Razun tega so si še drug drugemu sovražni in se preganjajo med seboj in nobeden od njih ni vsemogočen. Bog v knjigi modrega Čajpa je pa vsemogočen in najboljši, to se pravi, on more vse in je pripravljen storiti vsem dobro, posebno pa ljudem. Ta edini Bog je torej vstvaril ves svet. Le besedico ‘bodi!’ je izgovoril in nastala sta nebo in zemlja, ki jih prej ni bilo. Tako je vstvaril solnce, ki vzhaja in zahaja in zemljo razsvetljuje in ogreva, in mesec in zvezde, ki svetijo po noči na nebu. In na zemlji je vstvaril hribe in doline, reke in morja, in v morju vse brezštevilne ribe in v zraku vse brezštevilne tiče in na zemlji vse, kar leze in kar gre in vse cvetlice in drevesa. In nazadnje je vstvaril krasen vrt, veliko večjega in krasnejšega nego je vrt našega cesarja, in ga je zasadil z najlepšimi drevesci, ki so prinašala vedno najdragocenejši in najslajši sad, in ta vrt je dal za prebivališče prvima človeka, možu in ženi.”
“Ali je ta dobri Bog vstvaril tudi človeka?” vpraša eden izmed dečkov.
“Tudi njega je vstvaril, pa ne tako kakor živali. Moževo telo je naredil iz zemlje in mu je potem vdihnil dušo, ki je neumrljiva in se vrne k svojemu Stvarniku, ko umrje telo in se izpre-meni zopet v zemljo! Tudi telo bi bilo pravzaprav neumrljivo, če bi bila prva dva človeka Bogu pokorna in ne bi jedla sadu od drevesa, od katerega jima je bilo prepovedano jesti. Zapeljala ju je pa hudičeva zavist.”
“Knjiga modrega Čajpa torej tudi pravi, da so hudiči kakor uče naši bonci. Toda ali je Bog tudi hudiča vstvaril?” vpraša zopet eden od dečkov.
“Seveda je vstvaril tudi njega kakor sploh vse stvari v nebesih in na zemlji toda vstvaril ga je kot krasnega, nebeškega duha, ki je stal poleg njegovega prestola. Ali nelivaležnež se je uprl svojemu Stvarniku; kot kazen za ta greh ga je Bog izpremenil v hudiča in ga pahnil z vsemi svojimi pristaši v peklensko brezdno. Čajpova knjiga ali kakor se ji pravzaprav pravi: “Nauk Gospoda nebes’, veruje namreč tudi v pekel, kjer trpe hudobni grozne kazni.”
“Na zidu svetišča v Koangciju, kjer sem bil zadnjič pri svojem stricu, je naslikan ves pekel — tako grozno!” zakliče mali Janovi bratranec. “Jaz nato kar zaspati nisem mogel samega strahu. Pogubljene trgajo tigri, teptajo sloni, požirajo zmaji in pečejo grdi hudiči. Ali je o tem tudi kaj v Čajpovi knjigi?”
“Notri je zapisano, da bodo vrženi pogubljeni v večni ogenj in tja bi prišla tudi prva človeka za svoj greh, ako se ne bi Sin Božji včlovečil in umrl v zadostilo za greh.”
“Sin Božji! — Torej je vendar več nego en sam Bog?” vpraša eden večji dečko.
“Samo en Bog*je, pač pa so tri Božje osebe: Oče, Sin in sv. Duh. Moja mati trdijo, da mi tega ne moremo razumeti; toda tetnu se ne smemo čuditi, ako ne pojmujemo bistva Božjega, saj še tega ne pojmujemo, kako raste travica.” In deček pripoveduje prav priprosto o blaženi Devici Mariji in o sv. Jožefu in o Betlehemu, kjer je bil rojen Sin. Božji kot malo detice v hlevčku in položen v jaslice, kamor so ga prišli molit najprej ubogi pastirčki. Vsi poslušajo z največjo pazljivostjo.
Le nek napuhnjen mladenič viha svoj nos in pravi:
“Bog, ki je rojen v hlevu in ga molijo berači, ne, tak bog ni po mojem okusu! V takega lahko veruješ ti in tvoji prijatelji, jaz pa ne!”
“Rad verujem v takega Boga, ki se je toliko ponižal iz ljubezni do ljudi,” odvrne Jan.
“Ali nisi čul, ko je pravil moj brat, da so prišli angelji iz nebes in so tako lepo peli njemu čast in hvalo?” vpraša mali Kvan.
“Tudi trije kralji so prišli iz daljne tujine, ki jim je zvezda oznanila rojstvo Božjega deteta, in so mu prinesli darov in so je molili,” nadaljuje pripo-vedovavec. In potem pove, kako je oznanjeval ljubi Izveličar pozneje svoj nauk, ozdravljal bolnike, .vzbujal mrtve k življenju in slednjič umrl v groznih bolečinah na križu za naše grehe in da bi nam tako odprl zaprta nebesa, ker je bila to volja njegovega nebeškega očeta.
Marsikateremu izmed poslušavcev se orosi oko; zlasti mali Kvan kar bridko joka, tako se mu smili križani Izveličar. Ošabni mladenič pa pravi, da je vse to le smešna bajka. Ako bi bil Jezus Bog, bi tiste, ki so ga križali, na mestu pokončal in ne bi nikdar umrl.
“Da, to so rekli tudi njegovi sovražniki, ki niso hoteli vanj verovati,” odgovori Jan, ki si je prav dobro zapomnil besede svoje matere. “Klicali so mu: ‘Ako si nam obljubljeni Bog, stopi s križa in mi hočemo vate verovati!’
Toda Jezus je hotel za nas umreti in s še veliko večjim čudežem pokazati, da je vendar Bog: Vstal je od mrtvih poln življenja in lepote, svetlejši nego naše solnce, dasi s'o mu prebodli njegovo srce s sulico in je bilo njegovo truplo že tri dni zakopano. Tako je dokazal svoje božanstvo, kakor pravijo mati. In šel je v nebesa, kjer pre-stoluje na desnici svojega očeta. In enkrat bo prišel zopet iz nebes in bo sodil ves svet. Vzel bo potem dobte, ki verujejo vanj in izpolnjujejo njegove nauke, k sebi v nebesa, kjer bodo večno srečni; duhovne, ki ne verujejo vanj in ne izpolnjujejo njegovih naukov, bo pa kaznoval z večno kaznijo. Tako se glasi nauk Gospoda nebes v knjigi modrega Čajpa.”
“Ako mi tedaj ne verujemo, bomo tudi pogubljeni?” vpraša ošabni mladenič. “Le pojdi, Jan; tako nisi neumen, da bi govoril to resno. Kje pa je bil rojen in križan ta čudni bog? tu na Koreji? Nihče ni ničesar čul o njem. Ali na Kitajskem?' Naš učitelj nam je razlagal različne religije Kitajcev, ničesar pa ni povedal o tem križanem bogu. In tudi na Japonskem ni živel in učil, sicer bi kaj zvedeli o tem od Japoncev.”
“Bog je bil rojen na daljnem zapadu in modri možje od zapada so prinesli njegovo knjigo na Japonsko. Od tam jo je dobil Čajpe s koledarji vred in modri možje bi jo nam bili sami prinesli na Korejo, ako bi ne bila naša dežela tujcem tako strogo zaprta.”
“Prav po pravici je zaprta naša dežela vsem tujcem; le nesreča more priti od zunaj, pravi vedno moj oče. In to je vzroka dovolj, da ne sprejmem nikdar tega nauka,” reče mladenič. “Jaz se držim prastare knjige' ‘Pota duhov’, ki je prišla iz Japonske k nam. Ta pripoveduje začetek sveta takole: Sedem bogov je vladalo v nebesih; nekega dne reče sedmi svoji žerii: ‘Nekje mora biti trda zemlja, iščimo jo!’ In on vrže svoj z dragocenimi kamni okinčani meč v zrak; tu se naredi vodena kapljica na ostrini, ki se spremeni v otok. Na ta otok se preseli bog S) svojo ženo. Otok je bila Japonska ih tja je poklical sedmi bog osem milijonov ljudij, ki so se razkropili po celem svetu. Tako pripoveduje božja knjiga ‘Pot duhov’ in tej verujem več nego vsem knjigam zapadnih hudičev.”
“Odkod je pa poklical tvoj bog o-sem milijonov ljudij? Odkod je vzel železo in dragocena kamenja za, svoj meč, predno je bil vstvarjen svet?” vpraša Jan.
“To bo pa že sam bolje vedel nego ti, mali učenjaček!” odvrne mladenič. “Kratkomalo, jaz ne sprejmem nikoli tujčga nauka!” '
Mnogo dečkov mu pritrjuje; večina pa trdi, da jim zelo ugaja nauk Gospoda nebes, in prosijo Jana, naj jim še kdaj pove kaj, ko prebere vso knjigo. Mali Kvan pa reče:
“Ali niste tega mnenja, da premore velika gospa, ki je, rodila tega Boga, veliko pri njem? Zato jo prosimo, naj nam pripomore do tega, da spoznamo nauk njenega Sinu in se naučimo ga spolnovati!”
Janu in njegovim prijateljem je jako všeč ta predlog; le mladenič in njegovi pristaši se zaničljivo poslove od ‘zapadnih vernikov’, kakor zovejo one prezirljivo, in gredo smeje in zasme-hovaje to budalost proti mestu.
Medtem se spomni Jan, da ima njegov stric med svojimi redkostmi neko svetinjo, kjer je vtisnjena gospa v svet lem solncu in mesečni krajec pod svojimi nogami, ko moli. Kaj to pomeni, tega ni mogel stric nikdar zvedeti; le to se je govorilo, da je izza časa, ko je prišel Tajkozama, ‘Japonski vladar’, z vojsko nad Korejo.
“Ta podobica prav lahko predstavlja mater Sinu Božjega,” si misli deček pri sebi in poišče svetinjo s stricovim dovoljenjem; dečki jo pa spoštljivo ogledujejo in Kvan jo celo poljubi. Potem jo obesijo na staro drevo in jo okihčajo s cvetlicami. Kvan pa dvigne svoje roke proti nebu in prosi:
“O velika gospa, ako zamoreš čuti naše besede, pošlji nam može, ki nam bodo oznanjevali nauk tvojega sina!”
Na svetinji je bila res podoba brez madeža Spočete Device; v Tajkoza-movi vojski je bilo namreč zelo veliko krščanskih Japoncev. In Marija je cula molitev dečkov, ki so molili pred njeno podobo, kadarkoli so prišli na Kirnov selski dvorec. Jan in njegov mali brat Kvan sta pa molila vsak dan k Mariji.
4.	Dobri načrti.
Pojdimo sedaj nekoliko k učitelju Kingu.
V mali hišici ob mestnem zidovju ima svoje bivališče. Zadaj za hišico je lep vrtiček, ki ga zelo dobro obdeluje in kamor se hodi rad sprehajat, ako ni v šoli. Tudi danes dobimo prijaznega učitelja tu v lopi, ki je v. senci košatih dreves. Velika očala leže pred njim na mizici, poleg njih pa zelo čuden klobuk s pokoncustoječimi okraji — oboje znamenje njegovega učenja-škega stanu. Iz dolge pipe puha od časa do časa oblačke dima v zrak, vmes pa pokuša čaj iz male čašice.
“Minul je zopet en neprijeten dan,” reče sam pri sebi, “to večno ubijanje s temi ničvredneži! No, najporednej-šega ne bo več, Lamen je šel, a h koncu me je njegov oče še kot za nameček h plačilu za moj trud prav grdo ozmerjal in mi zapretil z ječo in natezalnico — lepa hvala hahaha ¡Sposoben je že izvršiti, kar je zapretil, ako ne bi bil jaz pod varstvom velikega mandarina. To je dobro, da niso vsi taki kot je bil ta Lamen. Jan in njegov brat Kvan sta nasprotno zelo vrla de-
čka in izvrstna učenca, nadarjena, pridna in nad vse ljubeznjiva. Njuna mati jih izvanredno dobro vzgaja. Tudi od mojih prejšnjih učencev je bil marsikateri zelo dober in mi je še vedno zvest, kakor n. pr. mladi Kirni in njegov prijatelj 'Pirki, — toda glej no! Ali je res? Pravkar sem mislil na vaju in že sta tu!”
Po teh besedah vstane učitelj in stopi k mladeničema, ki sta prišla ravno iz vrta.
“Mislim, da ste le dobro mislih o naju, učeni King,” reče Kirni in se nasmeje, “ali se pa mogoče še vedno jezite nad našimi burkami, ki smo jih tupatam uganjali v šoli?’’
"Če bi le drugih težav ne bilo!” odvrne učitelj, "da, če bi bili vsi učenci taki, kot sta bila vidva, ali kakoršna sta vajina bratranca Jan in Kvan, potem bi bilo moje največje veselje biti v šoli. Toda vsedita se k meni in malo pokadita z menoj iz pipe. Tako prijetno je v lopi nekoliko poklepetati.”
"Prav raditega sva prišla,” reče Pirki. “Cula sva ravnokar, da berete v šoli novo knjigo o nebeškem nauku s svojimi učenci in zvedela bi rada za vaše mnenje o tej knjigi. Vedite namreč, da sva Kirni in jaz in večina najinih prijateljev zelo vneti za to knjigo,-od katere imamo vsi prepise po Kimi-jevem očetu.”
"In ne brez vzroka! Jaz nisem še nikdar čul priprostejšega, jasnejšega in vzvišenejšega nauka o Bogu in človeku, kakor je v tej knjigi. Zato sem jo tudi takoj pričel citati s svojimi u-čenci v šoli, kakor hitro sem jo prepisal v ta namen.”
Čudili se bote mogoče, kako je mogel učitelj King brati kitajsko knjigo s korejskimi otroci, ker se korejski jezik tako razlikuje od kitajskega. Toda Kitajci ne pišejo besede s črkami, ampak imajo za vsako besedo svoje znamenje, kakor imamo n. pr. mi Evropci vsi ista znamenja za številke, 'a jih dru gače izgovarja. Znamenje 10 izgovarjamo mi Slovenci “deset”, Nemec pravi “cen”, Italijan “dieči”, Francos “dis”, Anglež “ten", sploh vsak narod drugače; a vendar vemo vsi, da pomeni znamenje 10 pri nas in pri vseh dru-#gih narodih številko “deset”, dasi izgovarja vsak narod drugače to znamenje. Tako so torej tudi znamenja za besede enaka pri Kitajcih in Korejcih, dasi vsak izmed teh narodov drugače imenuje eno stvar kakor drugi. Zato zamorejo Korejci brati knjige, ki se tiskajo s kitajskimi znamenji prav tako, kakor zamorejo Kitajci brati knjige, ki se tiskajo s korejskimi znamenji, ker so vsa znamenja pri obeh narodih enaka! Korejec zamore torej biati kitajsko knjigo, četudi niti besedice ne razume kitajskega.
“Včeraj,” nadaljuje King, “sem začel citati to knjigo s svojimi učenci in danes zjutraj mi že naznanja Lamen, mandarin najvišjega sodišča sledeče: 1.) njegov nadepolni sin ne bo več obiskoval moje šole, (za kar se najtoplejše zahvaljujem); 2.) naj takoj preneham z branjem te knjige, ki so jo zanesli med nas zapadni hudiči; 3.) ako se to ne zgodi, pridem pred sodišče, kjer naj se nadejam najhujših kazni.”
“Lamen, ta pijanec to ukazuje?” zakliče Kirni. “Kaj ste pa vi storili?”
“Jaz sem nadalje čital, potem sem šel pa k velikemu mandarinu in sem ga prosil, naj me vzame pod svoje varstvo. Kimun mi je zagotovil svoje varstvo in se je izredno dobro izrazil o knjigi od “nebeškega nauka”. Nad nravoslovjem, ki je zove knjiga deset zapovedij božjih, se je kar čudil veliki mandarin m je rekel, da kaj enacega niti daleko ne uči Konfucij, največji kitajski nravoslovec.”
“Gotovo”, reče Pirki, “se ne nahaja v nobeni nam znanih religij kaj tako vzvišenega kakor je nauk o početku vseh stvari. Da, kar nam o tem pripovedujejo drugi veroustanovitelji, je sama budalost in neumnost. Tu pa — en sam Bog, ki je, ker je Bog — ki je vse ustvaril s svojo besedo iz same dobrotljivosti, — to je tako priprosto pa vendar tako vzvišeno!”
“Popolnoma prav”, pripomni Kirni. “Toda v knjigi je tudi mnogo težkoč, kakor n. pr. nauk o Trojici in o včlo-večenju Sinu Božjega in neki nepojmljivi daritvi, ki jo prinaša zapadna religija.”
“Veliki mandarin mi je tudi pravil o teh skrivnostih,” odgovori King. “Jaz mu jih nisem znal razložiti; vprašal sem ga pa, ali ne bi bilo mogoče, da bi prišel eden teh zapadnih učiteljev preoblečen v kupca semkaj in bi nam razložil, kar se nahaja nejasnega v knjigi. Toda Kimun je zmajal z glavo in rekel, da se ne upa tako zelo nastopiti proti mogočni stranki Pikov. Ti bi ga potem prav gotovo spodili s pomočjo boncev.”
Kaj pa pravite k temu, kar smo sklenili mi včeraj v naši družbi?” vpraša Pirki. “Tudi mi smo namreč prišli do prepričanja, da ne moremo vsega razumeti, kar je v tej krasni knjigi, ako nam je kdo ne razloži. In sklenili smo da odpotuje eden izmed nas s prihodnjimi odposlanci, ki poneso sinu nebes davek našega kralja, v Peking in pri tej priložnosti popraša zapadne učitelje za razlago. Ali ne bi bilo to mogoče?”
Vsako leto namreč odpotujejo trije višji mandarini kot kraljevi odposlanci na dvor v Peking in prineso od tod zahvalne darove nazaj na Korejo; v prvi vrsti kitajski koledar za prihodnje leto. Ti trije odposlanci se pa morajo pod prisego zavezati, da ne bodo nič drugih poslov tedaj opravljali ali s privatnimi osebami sklepali kake zveze.
(Dalje prih.)
ROJAKI! Kedo zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to je jedino le naš slavni zdravnik:
DR.J. E.THOMPSON
------GLAVNI ZDRAVNIK----------
in ravnatelj Slovenskegazdravišca v New York
Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da ga osebno preišče; njemu zadoštuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako je bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdravljenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči.
RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč, neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdravili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: —
DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y.
POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletni ■voj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno,ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku na:
Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y.
Anton Nemanich & Son.
Prvi slovenski pogrebniški
ZATOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 41#
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Joliet, ill.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. *«,
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL. ! !
|vseh parobrodnih družb.! j
X Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem f	dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
T Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba < t točna.
Čompagnije ^ Generale ^ Transalantiqua
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17tta St., St. Louis, Mo., L. Stem & Son, a gents, Joliet, Illinois.
2<TJ±Z2<rj±2<rj-Jk.lSKO!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v (o stroki spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
v
fi.	________
Naši zastopniki*
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
COLORADO.
Za Pueblo, Colo.: Math Novak.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec.
Za Crested Butte, Colo.: Mart. Kra-shovitz,
ILLINOIS.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.: Lov. Sa-motarčan.
Za Waukegan in North Chicago, 111. Al. Grebenc.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek.
Za Springfield, 111.: John Peterneli.
Za Mt. Olive, 111.:	M. Gaishek.
INDIANA.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
Za Gary, Ind.: Rud. Maraž.
KANSAS.
Za Pittsburg, Kans. in okolico: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
MICHIGAN.
Zi Calumet, Mich, in okolico: John Bahorich.	j
MINNESOTA.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.:	John Lovšin.
Za St. Joseph in Rice, Minn.: John Poglajen.
Za Eveleth, Minn.: Math Katch.
Za Chisholm, Minn.: Mart. Zalar.
Za Aurora, Minn.: Jos. Žolnir.
MONTANA.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich
Za Aldridge, Mont.: Gregor Zobec.
NEW YORK.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za New York, N. Y. in okolico: Mih. Zobec.
OHIO.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Neuburg, O.: John Lekan.
Za So. Lorain, O.: Fr. Kraintz.
Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar.
Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik PENNSYLVANIA.
Za Pittsburg, Pa.: John Verbiščar,
Za Trestle, Pa. in okolico: Geo. Pre-vich.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar.
Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
, Za Forest City, Pa.: Karol Zalar.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.: John Jakljevich.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik.
UTAH.
Za Sunnyside, Utah: Anton Kosec.
WYOMING.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon.
Z« Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik in Louis J. Pirc.
WISCONSIN.
Za Willard, Wis.: Ignac Česnik.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. JTastigar.
Rojake prosimo, da uljudno sprejmejo naše zastopnike in jim poverijo naročnino i. t. d., ker so ugledni in pošteni možje.
KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
Angleščina brez učitelja, SOc. Amerika, lSc.
Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagum, sin indijskega kneza, lSc. Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c Bitka pri Visu, 30c.
Belgijski biser, povest, lSc.
Beneška vedeževalka, lSc.
Berač, 15c.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, 50c.
Bled sedaj i nekdaj, 20c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, SOc.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, lSc.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lSc.
Božični darovi, Rud. Urabl, lSc. Burska vojska, 30c.
Ciganska, 20c.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Bargrajska, 20c.
Cvetke, 20c.
Cerkvica na skali, lSc. ^ Ciganova osveta, 20c.	• ; *,
Čas je zlato, 35c.	;
Darovana, lOc.
Domači zdravnik Kneippov, SOc. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Domača čitalnica. Ribičev sin, pravljica, lOc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c.
Dve čudodelni pravljici, lSc.
Elizabeta, 20c.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20c.
Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 30c.
Grizelda, lOc.
Gozdarjev sin, lOc.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, SOc.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 60c.
Hildegarda, povest, 20c.
AMIRikX^SKT SLOVENEC, 14. MAJA 1909.
Hubad pripovedke, prvi iti drugi zvezek, 20c.
Hitri računar, 25c.
Hedvika, banditova nevesta, 20c.
Hiše ob vogi, 30c.
Ivan Resnicoljub, 15c.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20č.
Izidor pobožni kmet, povest, 25c.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina SOc.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, po SOc.
Juričičevi zbrani spisi, po 60c.
Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, 15c.
Kuhnovci v Bosni, 25c.
Križem sveta, turška sužnost, SOc. Kraljičin nečak, I5c.
Korejska brata, lSc.
Kranjska mesta, 40c.
Kmetica grofica, lSc.
Kranjska v slikah, 7Sc.
Kronika Črnomlja, 75c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, lSc.
Koliščina in stepe, 15c.
Krištof Kolumb, 25c.
Koder, Marjetica, 50c.
Kneipp, domači zdravnik, 60c.
Krvna osveta, lSc.
Krištofa Šmida spisi, po 25c.
Kraljica Draga, 20c.
Krištof Kolumb, 25c.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo ka-ko doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c.	,
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona, lSc.
Moje ječe, izvrstna povest, 30c.
Mati božja na blejskem jezeru, lOc. Mati Božja Dobrega sveta, 40c.
Marica, 30c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Medvedji lov, 40c.
Medved Ant. poezije, 40c.
Marija hči polkova, lOc.
Mrtvi gostač, 20c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mali vseznalec, 30c.
Marija hči polkova, I5c.
Mali vitez, 3 zvezki $1.75. f Miklova Zala, 40c. '
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, 15c.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Na indijskih otokih, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 25c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c.
Ob tihih večerih, $1.00.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava,
$1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75c.
Pesmi J. Žirovnik, 40c.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 25c.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff, 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25 c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pisanice, 20c.
Pravila dostojnosti, 20c.
Pavlo Crnokril, 25c.
Ponižanje in razžaljenje, $1.00.
Poduk zaročencem, 75c.
Poduk rojakov za v Ameriko, 30c. Prešernove poezije, 50c.
Prešeren in slovanstvo, 35c. Postojnska Jama, 40c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c.
Ribičev sin, 10c.
Rodbina Polaneških, 3 zvezki, $2.00. Ročni slov.-angleški slovar, 60c. Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 50c.
Rudeča in bela vrtnica, 15c.
Rodbinska sreča, roman, 40c. Repoštev, 20c.
Slov. Fantje v Bosni, 70c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slov. Fantje v Bosni, 60c.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Spisovnih pisem, 25c.
Sv. Germana, 10c.	i,- *
Stezosledec, 25c.
Stoletna pratika, 50c.	j
Sveta noč, 20c,
Sultanovi sužnji, 25c.
Stric Tomova koča, 50c.
Stanley v Afriki, 20c.
Sanjska knjiga, 25c.
Sv. Notburga, 20c.
Spisje, 15c.
Slovenska pesmarica, 40c.
Straža, 50c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju,
50 c.
SrLčolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim
naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Solnce in senca, 15c.
Svitoslav, 15c.
Tri indijanske povesti, 15c.
Tisoč in ena noč, zvezek po 20c-Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filefflon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c. Veliki trgovec, 50c.
Vohun, 80c.
Vojna leta 2000, 20c.
Vohun, (SOc.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	gorskem zakotju, 15c.
Vrtomirov prstan, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c.
Zlati orehi, 30c.
Zlata Vas, 20c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Za kruhom, 15c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 75c.
Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, 80c.
Zvesti sin, 15c.
Zaroka o polnoči, 15c.
Znamenja štirih lOc.
Zadnja kmečka vojska, 6 zvez., $1.25. Zgodovina Novega mesta, 75c.
Zadnji grof celjski, 25c.
Zbirki domačih zdravil, 40c.
Ženinova skrivnost, 20c.
Žrtev spovedne molčečnosti, 40c.
Z ognjem in mečem, 75c.
Žalost in veselje, 40c.
Rabelj v Carigradu.
Carigrad, 3. maja. — 13 civilistov in vojakov, ki jih je vojno sodišče zaradi umora obsodilo k smrti, je bilo davi ob štirih v raznih predmestjih cari-smrtili sirskega poslanca Emir Moha-grajskih obešenih. Major Yussef, njegov sin in trije drugi moški, ki so u-med Arslana pred državno zbornico, zločin, usmrčeni.
so bili na istem mestu, kjer so izvršili Carigrad, 30. maja. — Nadir paša, mož in pomnožilo njihove vrste, so drugi, evnuh palače pod vlado Abdula Hamida, je bil včeraj zarana obešen na galatskem, to je, glavnem mostu carigrajskem, ker je povzročil vojaški u-por dne 13. aprila. Obešenec je bil velikan, ki je meril 6 čevljev 4 palce; bil je skrajno častihlepen in zvit, in pred njegovim imenom se je tresel vsak Turčin, ki se je pridružil mladoturške-mu gibanju.
ZASTONJ
MOŽEM
50,000 KNJIG
ZASTONJ MOŽEM.
Vsaka knjiga bo vsaj za $10.00 koristila vsakemu bolniku.
Mi želimo, da vsak bolnik piše po našo zdravniško knjigo, ker ista v umljivem jeziku kaže, kako je doma popolnoma ozdraviti: Otrovanje krvi, slabost, nečistenje, kostobol, želodčne bolezni, ter bolezni v mehurju, obistih in jetrih. Ako se vam zdi, da trošite svoj novec brez uspeha, potem pišite po to zdravniško knjigo, koja vam bode vredna stotine dolarjev. Ona vam pove vzrok vaše bolezni ter da nasvet do gotovega ozdravljenja. Na tisoče ljudi je bilo ozdravljenih potom te knjige, ker v njej so potrebne znanosti. Pomnite da se ta knjižica pošlje zastonj, mi tudi poštnino plačamo. Napolnite tu spodaj odrezek in ga nam pošljite, a mi vam pošljemo knjigo po prejetju istega brezplačno.
ŠE DANES POŠLJITE TA ODREZEK NAM. NASLOV:
DR. JOS. LISTER & CO., AUS., 709 North Western Bldg., 22—5th Ave., Chicago, 111.
Gospodje! Zanima me Vaša ponudba in Vas prosim, da mi pošljete brezplačno Vašo zdravniško knjigo.
Ime.. .L.................................................a,.....a..........*
Pošta................................ Država.
WV/A,.,.V.,.,.,.,.V.,.,.VA,.V.V.V.,.V.V.V.,.V.V,,.V,V.,AVAV.V.,.V«VA,/A,.,.VAV.W.WA
Mizarji, strugarji in peki.
Rochester, N. Y., 1. maja. — Tukaj štrajkajo stavbni mizarji, da izsilijo osemurni delavnik in 50c na dan zvišanja plače. Najmanjša dnina znaša $3. Tudi strugarji v tovarni McCon-nel Mfg. Co. v Hornellu, ki je tretja po velikosti v deželi, štrajkajo.
New York, 1. maja. — Nad tisoč pekov na spodnji vzhodni strani je ostavilo delo. Zahtevajo zdravejše delavnice, deseturni delavnik in $20 do $40 plače na teden. Osemnajst pekovskih mojstrov se je doslej udalo.
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanesamo
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St.,	New York, N. Y.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c. Na drobna se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street.	Joliet, 111
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Rojaki! Pijta
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
J Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Ü
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
i	/
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .............37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .............. 2,048,214	K
Menice ................... 676,000	K
Vrednostni papirji.......30,028,626 K
Vrednpst hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin............... 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
.V.VmV.V.V.V.V.VAW.YiYAY.WWiYAY/iVWMV
Joliet Mi
Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 o.o«
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
POZOR, ROJAKU
urejeno
M o tIor*n o gostilno
National Buffet
▼ katerej bodem točil najboljie porter je vo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, I1L
Emil Bachman
580 South Centre Avenne.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
^\W.,AY.WAY.Y.VAY.^W.VAV.V.Y.V/A,AWVVVW
S
POZOR! POZOR!
^ Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najirvrstn ejia pijača proti žeji, bolj okusna !a hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje ia prepričani boate, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri> poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
WJWWi
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržias najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
toia N. Broadway....JOLIET. ILT
T10JJ±TZ02>Æ
priporočam svojo
Gostilno, 'PS
kjer se toči vedno sveže pivo, žgan)* ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A-Xlt. Slsioff*,
N. W. Phone 609. 113} N. Hickory SL,
Joliet
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, M.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Ml hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo ne lej postregli z najnižjimi tržnimi ae> nami...Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske ia šinglne vsake vrste. \
Nas prostor je na Desplaiaes iHd blizu novega kanale.
Predno kupiš LUMBER, oglasi H pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard ne t DES PLAINES IN CLINTON
Angleščina brez
učitelja,
po navodilu:
SlHensko-anÄß slovnice, Slovensko-angleškega tolmača in Angle^o-angleslega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.0# in je dobiš pri
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. V.