PREDLOG PREDLAGATELJA Žirija za podelitev nagrad in priinanj občine je na seji 15. 1. 1990 oblikovala osnutek sklepa o podelitvi nagrad in priznanj občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1990 in sklenila, da ga posreduje delegatom skupščine občine v obravnavo in sprejem s predlogom, da se, če nanj ne bo bistvenih pripomb, preoblikuje v predlog in sprejme. ŽIRIJA ZA PODEUTEV NAGRAD IN PRIZNANJ .' OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK OSNTJTEK Na podlagi 185. in 186. člena statuta občine Ljubljana Vič - Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86), 2., 3. in 5. člena odloka o nagradah in priznanjih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 14/87) ter 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nagradah in priznanjih občine Ljubljana Vič - Rudnik (Uradni list SRS, št. 22/89), je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne........., sprejela SKLEP o podelitvi nagrad in priznanj občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1990 • • i. ¦ ¦. ¦ ¦ ¦¦- Nagrado občine Ljubljana Vič-Rudnik prejmejo v letu 1990: 1. Alojz Lampič. Ljubljana, Koprska ul. 82 za izjemni prispevek k razvoju drobnega gospodarstva v občini 2. Franc Trampuž, Medvode, škofjeloška 20 za dosežene izjemne poslovne rezultate na področju gostinstva v občini 3. Kulturno - umetniško društvo Iška vas - Moški komorni zbor za izjemne uspehe na področju kulturne dejavnosti Priznanje občine Ljubljana Vič-Rudnik prejmejo v letu 1990: 1. Ana Biatnik, Turjak 52 za prizadevno in ustvarjalno delo v družbenem in kulturnem življenju krajevne skupnosti 2. Jernej Korenčič, Ljubljana, Ižanska c. 416 a za posebne uspehe, dosežene na gospodarskem področju občine 3. Matija Pečenik, Dobrova, Stara cesta 14za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo 4. Franc šebenik za aktivno delo na področju komunalnega razvoja krajevne skupnosti 5. Niko Vojnovič, Ljubljana, Jamnikarjeva 71 za posebne uspehe v strokovnem in inovativnem delu na področju gospodar-stva III. Nagrade in priznanja podeli predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na slavnostni seji delegatske skupščine dne -----aprila 1990. številka: - Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Peter Vrhunc, dipl. soc. UTEMELJITEV Žirija za podelitev nagrad in priznanj občine Ljubljana Vič - Rudnik je na podlagi javnega razpisa za podajo predlogov za podelitev nagrad in priznanj občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1990 v občinskem glasilu »Naša komuna« z dne 21.11.1989 obravnavala prispele predloge. Rok za podajo predlogov je bil 28.12.1989. V skladu z 2. in 3. členom odloka o nagradah in priznanjih občine Ljubljana Vič-Rudnik se vsako leto podeli največ 3 nagrade in 5 priznanj. Po podrobni in temeljiti preučitvi predlogov ter ob upoštevanju meril in pogojev je žirija na seji dne 15.1.1990 izmed 13 prispelih predlogov sklenila predlagati zborom skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, da se podeli: 1. nagrado občine: Alojzu Lampiču, Francu Trampužu in Kul-turno - umetniškemu društvu Iška vas - Moškemu komornemu zboru. 2. priznanje občine: Ani Blatnik, Jerneju Korenčiču, Matiji Pečeniku, Francu šebeniku in Niku Vojnoviču. ALOJZ LAMPIČ se je po opravljeni vojaški obveznosti za nekaj let zaposlil pri očetu. Prav kmalu pa je spoznal, da očetovo okrilje duši njegova prizadevanja za osebno uveljavitev. Odločil se je, da se sam preizkusi v obrti. Pričel je težko pot pridobitve obrtnega dovolje-nja, ki so bila v petdesetih letih vezana na tako imenovano »prosto presojo" upravnega organa. Z njemu svojevrstno prepri-čevalnostjo je februarja 1959 dobil obrtno dovoljenje za izdelova-nje drobnih kovinskih predmetov. V utesnjeni delavnici z nekaj ročnimi orodji, je Alojz Lampič najprej začel izdelovati drobne vijake. želja po uveljavitvi in upo-rabi znanja, ki ga je phdobil na srednji tehniški šoli, ga je vodila v razvijanje specialnih mehanizmov. Z uvajanjem novih progra-mov v pohištveni industriji je kot kooperant podjetja Meblo pričel z izdelovanjem pohištvenega orodja. Kvalitetne izdelke Lampi-čeve obrtne delavnice so začela iskati tudi druga podjetja pohi-štvene industrije. Prav kmalu je postala prostorska utesnjenost resna ovira tako za nadaljnji razvoj kot proizvodnjo in zaposlova-nje večjega števila delavcev. V iskanju novih prostorskih možno-sti mu je občina Ljubljana Vič-Rudnik ponudila v odkup zemljišče v prvi mali obrtni coni na Koprski cesti, kjer si je leta 1971 zgradil moderno obrtno delavnico na 600 m2 površine s proizvodnimi prostori. Lampičeva mala industrija je postala z ustvarjeno tradi-cijo na trdni proizvodni osnovi ena tistih malih enot drobnega gospodarstva, ki jim posvečamo posebno pozomost in za katere trdimo, da so danes in bodo v prihodnje trden nosilec gospodar-skega razvoja naše občine. Poleg svojega profesionalnega dela je Alojz Lampič tudi druž-beno aktiven. Od ustanovitve obrtnega združenja Ljubljana Vič-Rudnik je bil član izvršilnega odbora in gibalna sila pri izgradnji novih poslovnih prostorov tega združenja, kateremu od leta 1985 tudi predseduje. Od leta 1986 je član občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, kjer s tvornim sodelova-njem pokriva področje drobnega gospodarstva in osebnega dela v njem. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnjk FRANC TRAMPUŽ je zaposlen na področju gostinstva že 14 let. Od leta 1980 je direktor Gostinskega podjetja Vič, ki vključuje deset velikih gostinskih obratov in tri bifeje. V času njegovega vodenja je podjetje doseglo vidne uspehe v razvoju gostinske dejavnosti v občini. Med najpomembnejše poslovne dosežke sodijo prenove in dokupi prostorov obstoječih gostiln, razširitev in popestritev dejavnosti, tehnična posodobitev z novo organizirano pralnico perila in samostojno tehnično službo. Novo podobo so dobili Gostila Vis na Tržaški cesti, Gostilna Pod lipo in Gostilna Sokol. Gostilna Pod vrbo v Trnovem pa je nastala iz prenovljenih prosto-rov Mercatorjeve trgovine in pomeni dodatno gostinsko ponudbo v tem predelu občine. Tudi Gostilna Pod Rožnikom je v teh letih doživela vrsto spre-memb in izboljšav. Z odkupom zemljišča in starega hleva je Gostinsko podjetje Vič v letu 1982 pristopilo k etapni obnovi starega dela po novem projektu s povečanjem kapacitet za goste in dodatnih prostorov za proizvodnjo izdelkov za lastne potrebe. S postavitvijo plinske postaje je organizacija rešila tudi napajalni energetski sistem. 19 Gostinsko podjetje Vič je doseglo pomembne uspehe tudi pri reorganizaciji znotraj obstoječih enot v smislu racionalizacije služb in zmanjševanja števila zaposlenih. Poglobljeno angažira-nost na organizacijskem in samoupravnem področju je zahtevala priključitev enovite DO »šestica« s 154 zaposlenimi oziroma štirimi gostinskimi obrati. Pred tremi leti je navedena organiza-cija zašla v velike ekonomske težave, zato so se v obeh sredinah z izredno pozitivnim rezultatom referenduma odločili za priključi-tev. Tako je bila tudi delovni organizaciji »šestica« kot delovni enoti Gostinskega podjetja Vič obnovljena fasada, letni vrt in nekaj detajlov v notranjosti. Z reorganizacijo in spremenjeno notranjostjo je doživela obnovo tudi samopostrežna Gostilna Emona, kjer je tedaj druž-bena prehrana skoraj povsem usahnila. Predlagatelj: Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja KULTURNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO IŠKA VAS - KOMORNI PEVSKIZBOR je v lanskem letu praznoval 15. obletnico delovanja. Najprej je vodil mešani pevski zbor skladatelj VVeingerl, doleta 1983jezbor pels Tonetom Glavanom, od leta 1983, ko ga je prevzela diplomi-rana zborovodkinja in muzikologinja Vida Kopač, pa se je preime-noval v moški komorni zbor. Pod tem naslovom je prvič nastopil v Slovenski filharmoniji na občinskem srečanju pevskih zborov. Komisija za vokalnoglasbeno dejavnost pri občinski zvezi kul-turnih organizacij, ki sta jo dolga leta vodila Radovan Gobec in Cvetko Budkovič, je pevski zbor iz Iške vasi uvrščala vedno na častno mesto in ga predlagala v mestu Ljubljana za poseben status. Komorni zbor iz Iške vasije pod vodstvom zborovodkinje Vide Kopač izredno družbeno angažiran z nastopanjem v ožjem in širšem okolju. Odzove se vsakemu povabilu in nastopa tudi na srečanjih, ki jih organizira zveza kulturnih organizacij z mladimi. Pod vodstvom zborovodkinje Vide Kopač je komorni pevski zbor dosegel solistično vpetost ter intonančno in ritmično eksaktnost. Kvaliteto zvoka in intonacije pa jim je razvijal reperto-arni izbor, ki sega od še živečih mojstrov do renesanse. Skladatelj Pavle Merku je o zboru zapisal: »Zbor zasluži pohvalo zaradi skrbnosti pri izvedbi in občutljivosti podajanja.« Na republiškem srečanju pevskih zborov v Mariboru sta zbor pohvalila tudi člana žirije republiškega srečanja Branko Rajšter in skladatelj Samo Vremšak. Zborovodkinja Vida Kopač je za zborovodje odraslih, otroških in mladinskih pevskih zborov v januarju tega leta pripravila semi-nar, kar kaže na njeno resnično požrtvovalno angažiranost. Predlagatelj: Svet Krajevne skupnosti Iška vas ANA BLATNIK je bila od leta 1943 do 1945 partizanska učiteljica na Osnovni šoli Soteska in aktivistka odbora OFza Dolenjske Toplice. Vpovojnih letih je poučevala in ravnateljevala v Dobrem polju, Stični in Ponikvi ter delovala v družbenopolitičnih organizacijah in kul-turni dejavnosti v teh krajih. Leta 1959 se je preselila v Ljubljano in poučevala na osnovni šoli Vide Prejarc v Mostah. Aktivno je delovala v organizaciji Rdečega križa. Po upokojitvi seje leta 1974 preselila na Turjak in se takoj aktivno vključila v dejavnosti družbenega in kulturnega življenja v krajevni skupnosti. Leta 1986 je bila soustanoviteljica Turističnega društva Turjak, kateremu ves čas tudi predseduje. Pomemben je njen prispevek pri obnovitvi dejavnosti kulturno - umetniškega društva Marij Kogoj v letu 1987. Strokovnost in predanost mlademu rodu sta pogojevala, da je imenovana usta-novila podmladek Tuhstičnega društva Turjak na Osnovni šoli Primož Trubar Velike Lašče, ki deluje pod mentorstvom učiteljice iz Podružnične šole Turjak. Ana Blatnik se kot sposobna organi-zatorka vključuje v vse prireditve ob kulturnih in krajevnih prazni-kih na Turjaku. Njena izredna prizadevnost se odraža pri vseh akcijah pomembnih za kraj kot so skrb za lepo okolje, varstvo okolja, označba krajev in poti. Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Turjak, Turistično dru-štvo Turjak in družbenopolitične organizacije Turjak JERNEJ KORENČIČ rojen leta 1950 v Ljubljani je od leta 1985 direktor DO Pohištvo - Obrtno mizarske delavnice. Ob njegovem prihodu je bila v organizaciji izredno slaba gospodarska situacija. Njegov prihod je pomenil preobrat. Uvedli so nov proizvodni program ter prešli od serijske proizvodnje na proizvodnjo po individualnih naroči-lih. Sedajje v tej organizaciji zaposlenih 39 delavcev s tem, da so v začetku leta 1989 pod svoje okrilje prevzeli tudi delavce DO Usluga TOZD Mizarstvo. S 1. decembrom 1989 so začeli obrato-vati v novih prostorih, ki so jih zgradili z lastnimi sredstvi. Novi obratovalni prostori omogočajo najboljše pogoje dela v lesni dejavnosti v Ljubljani. Organizirali so se v skladu z zakonom o podjetjih ter pod vodstvom Jemeja Korenčiča smelo razvijati naprej. S spremembo statuta so razširili tudi svojo osnovno dejavnost s kompletnimi storitvami od inženiringa dalje. Poleg tega Jernej Korenčič aktivno deluje v različnih oblikah gospodarskega, političnega in družbenega življenja. Je član predsedstva Medobčinske gospodarske zbornice občin Ijubljan-skega območja, član sveta Srednje šole za lesarstvo, predsednik KK SZDL Barje, predsednik izvršnega odbora kinološkega dru-štva Krim in Turističnega društva Barje, aktiven v kinološki zvezi Slovenije ter član predsedstva združenja drobnega gospodarstva lesarjev v SR Sloveniji. Jernej Korenčič je s svojim delom dokazal, kako lahko mlad človek, ki je pripravljen delati, s svojo prodornostjo doseže preo-brat v podjetju in panogi, ki je že dalj časa v krizi. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič - Rudnik MATIJA PEČENIK je dolgoletni družbenopolitični delavec. Imenovani je udeleženec NOB in nosilec Partizanske spomenice 1941. že pred upokojitvijo je aktivno sodeloval v delu krajevne samo-uprave na Dobrovi in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti in občini. Deloval je v funkciji člana sveta krajevne skupnosti, sekretarja 00 ZK Dobrova, delegata zbora krajevnih skupnosti skupščine občine, člana predsedstva krajevne konfe-rence SZDL Dobrova, še vedno pa je predsednik osnovne organi-zacije zveze borcev NOVDobrova in član občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Vič - Rudnik.Prizadevno dolgoletno delo Matije Pečenika je opazno na vseh področjih življenja in dela v krajevni skupnosti. Zadnje desetletje je tudi pobudnik vseh aktivnosti v kraju in še vedno aktivno sodeluje v vseh akcijah krajanov. Je vzor požrtvovalnega aktivista, kije velik del prostega časaposve-til delu za dobrobit svojega okolja, krajevne skupnosti in občine. Z vzglednim in prizadevnim delom si je med krajani pridobil ugled in zaupanje. Predlagatelj: Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik FRANC ŠEBENIK je deloval v krajevni skupnosti Kozarje dva mandatna obdobja kot predsednik, sedaj pa opravlja funkcijo predsednika skupščine. .Imenovani sodi med nosilce razvoja kraja in aktivnosti v krajevni skupnosti. V tem času so bile na območju krajevne skupnosti izvedene številne komunalne investicije. Njegovo prizadevno delo se odraža v izgradnji 13 km dolge kanalizacije, katere grad-nja je trajala pet let. Sofinanciranje je krajevna skupnost zagoto-vila z uvedbo krajevnega samoprispevka, ki je veljal tedaj za prvega v krajevnih skupnostih Ijubljanskih občin. Ob organizira-nju in izvedbi referenduma je bil Franc šebenik glavni pobudnik in organizator. Oa so vsa dela in aktivnosti pri izgradnji kanaliza-cije potekala brez zastojev, ima imenovani za to posebne zasluge, saj je bil v vsakem trenutku pripravljen za reševanje tekočih problemov.Aktivno je sodeloval tudi pri izgradnji vodovoda v žejah in žulovi vasi, ki je zagotovil krajanom teh območij neoporečno vodo. Tudi na področju izgradnje telefonskega omrežja v krajevni skupnosti se odraža prizadevnost in organizacijska sposobnost Franca Šebenika. Njegovo angažiranje je odločilno vplivalo na izpeljavo napeljave telefonskega omrežja v območju gasilskega doma, žulove vasi in žej ter v sodelpvanju s sosednjo krajevno skupnostjo tudi v Podsmreki., ,.,, . ,^..v., • . Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Kozarje, Odbor za razvijanje revolucionarnih tradicij NIKO VOJNOVIČ, dipl. ing. strojništva je zaposlen v SŽ Tovil. Je dolgoletni aktivni član zveze sindikatov in član občinskega in mestnega sveta zveze sindikatov ter njunih organov. Velik je njegov osebni prispevek pri snovanju vsebinske zas-nove, pri organizaciji in izvedbi Delovnih tekmovanj kovinarjev v občini, ki jih organizira občinski svet v sklopu praznovanj praznika občine. Vsako leto je na pobudo organizacijskega odbora, ki ga vodi Niko Vojnovič, razširjeno število tekmovalnih panog in tudi število sodelujočih z izmenjavo strokovnih znanj in izkušenj med tekmovalci. Doseženi rezultati, ki so potrjeni tudi na mestnih in republiških tekmovanjih dokazujejo, da smo v občini na tem področju dosegli izjemno kvalitetno raven, kar je ned-vomno rezultat prizadevanj Nika Vojnov/ča in sodelavcev v orga-nizac/jskem odboru. Razvoj inovativne dejavnosti in njena uveljavitev v delovnih kolektivih sodi med lista področja, za katera si imenovani nenehno prizadeva, da bi dobila pravo mesto in ustrezno vredno-tenje v naši družbi in v delovnih sredinah. Ni si prizadeval za širjenje tehnične kulture in inovativnega dela samo v lastnem delovnem kolektivu. V odboru za inovativno dejavnost pri občin-skem svetu, ki mu že vrsto let predseduje, so bile izvedene številne aktivnosti. Aktivno sodeluje tudi v mestnem odboru za inovativno dejavnost, bil je član republiškega odbora in delegat v razvojnem svetu pri izvršnem svetu skupščine občine. Niko Vojnovič je s sodelavci v SŽ Tovil uspešno oral prve brazde delegatskega sistema, deloval kot član v samoupravnih organih in bil kot neumoren entuziast pobudnik več športnih aktivnosti v DO in SOZD. Predlagatelj: Zveza sinr^ikatov Slovenije, občinski svet Ljub-Ijana Vič-Rudnik