Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se se »prejemajo. Uprava: Maribor, Roška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din, Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaika beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D, 1.50. Pri večjem Številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. itev. 47. Sobota 7. junija 1930. Leto V. Boj za obrtni zakon. Katere določbe žele delodajalci črtati v načrtu obrtnega zakona. Da se smejo sklepati kolektivne pogodbe; da se izplačuje mezda obenem z dokončanim delom in plačuje le v gotovini, in pri daljših zaposlitvah najmanj dvakrat mesečno; da izplačila v blagu niso veljavna; da je zakoniti odpovedni rok 15 dni, in izselitev iz stanovanja določena 14 dni potem; da se smejo sprejemati samo vajenci, ki so dopolnili 14. leto. da se sme delodajalcu, ki zlorablja vajence, ali jim brani obiskovati šolo, ali mu vajenec ne napravi izpita, odvzeti pravica, imeti vajence; da se z naredbo sme urediti razmerje števila vajencev in pomočnikov v posameznih strokah; da se mora z vsakim vajencem skleniti pogodba; da je dolžnost delodajalca, da vajenca pošilja v šolo in mu nabavlja pomočke za šolo; da se mora na vsakih 50 vajencev osnovati obrtna nadaljevalna šola na račun občin; da se vrši pouk med delovnim časom, in sicer vsako leto deset mesecev; da delovni čas ne sme pričeti pred 7. uro zjutraj in ne trajati dalje kakor do 7. ure zvečer; da mora prisostvovati komisiji za pomočniški izpit tudi zastopnik delavcev; da obdrži višje trgovsko osobje za časa bolezni plačo najmanj šest tednov, po daljši službeni dobi pa dvanajst tednov; da se mora temu osobju dajati poleg plače običajne provizije (nagrade); da ima to osobje pravico na letni plačani dopust najmanj dveh tednov na leto; po petih letih službe tri tedne, po desetih letih štiri tedne, po petindvajsetih letih neprekinjenih pet tednov; da je odpovedni rok po dveh letih službe dva meseca in po petindvajsetih letih službe pet mesecev; da se ob odpovedi poleg plače temu osobju daje najmanj dvomesečna plača kot odpravnina, in po petindvajsetih letih cela letna plača; da vse to velja za prokuriste in generalne zastopnike v dvojnem znesku; da mora vsako tvorniško podjetje imeti delovni red, ki ga po zaslišanju Delavske zbornice odobri oblast; v njem mora biti določen delovni čas, način izplačevanja mezd, odpovedi, visokost glob itd.; da mora biti v vsakem srezu obrambno sodišče, ki razsoja vse spore, izvirajoče iz delovnega razmerja, ki ne presezajo vrednosti 10 tisoč dinarjev. Sodišče je paritetno; delavske zastopnike predlaga vanje Delavska zbornica; da je razsodba tega sodišča izvršljiva po poteku osmih dni; da imajo delavci pravico, se svobodno organizirati v svojih strokovnih organizacijah; mi nasprotno mislimo, da je potrebno, da vse te določbe ostanejo v zakonu. Trije novi zakoni pred vrhovnim zakonodajnim odborom. Zakonodajnemu odboru so bili predloženi načrti zakonov o gledališčih, o javnih knjižnicah in zakon o javnih skladiščih. Ameriški rojaki, pozdravljeni! Ob prihodu 144 slovenskih delavcev v domači kraj. Ta teden prispe v Slovenijo prva skupina ameriških izletnikov, članov Slovenske narodne podporne jed-note, ki ima svoj sedež v Chicagu in ki združuje predvsem slovenske svobodomiselne delavce v Ameriki. S to spupino je odpotovalo 28. maja iz New-Yorka 144 izletnikov. — Druga skupina pride julija, tretja avgusta. Z izletniki pride tudi Ivan Molek, urednik jednotinega glasila »Prosveta«, pesnik in pisatelj ter eden redkih, ki si z voljo in pogumom priborijo kljub vsemu do uglednega kulturnega delavca. Vse rojake, ki prihajajo med nas, pozdravljamo prav sodružno, želeč jim, da se dobro počutijo med nami! Pozdravljeni! s? Veličasten sprejem ameriških delavcev ob prihodu. Dne 4. junija se je pripeljala z gorenjskim brzovlakom prva skupina ameriških delavcev Slovencev v domovino, skupaj 89 izletnikov. Že na Jesenicah so jim pripravili kovinarji nadvse lep in prisrčen sprejem. Ob prihodu brzovlaka se je zbrala na kolodvoru velika množica ljudi, na čelu jeseniški kovinarji z godbo. Pozdravni nagovor na došle je govoril predsednik jeseniških ko* vinarjev Jurij Jeram in pa izseljeni- ški nadzornik g. Fink. Zahvalil se je za sprejem vodja grupe Hajny, kot zastopnik »Slov. narodne podporne Jednote v Chicagi. Prav tako slovesen sprejem je priredil improvizirani odbor za sprejem ameriških gostov v Ljubljani do-šlim izletnikom ob prihodu gorenjskega brzovlaka na ljubljanskem gl. kolodvoru, kjer se je zbralo tudi mnogo svojcev, da pozdravijo svoje drage iz Amerike. Kot predstavniki zadružnih in ostalih delavskih organizacij so pozdravili goste: zadr. Anton Kristan v imenu Zveze gospodarskih zadrug, tajnik Strokovne komisije Vuk in Filip Ur&tnik za Delavsko zbornico, potem pa župan mesta Ljubljane g. dr. D. Puc in drugi. S kolodvora so se podali izletniki v Delavsko zbornico, kjer so odložili svojo prtljago. Večina došlih je takoj prvi dan odpotovala na svoje domove. Ta prva skupina ameriških de-lavcev-izletnikov je odpotovala iz Amerike dne 28. maja na parobrodu »Aquitania«, ki se je že 3. junija zasidral v francoskem pristanišču v Cherbourgu. Naslednja skupina izletnikov, članov Slov. narodne podporne Jednote, odide 11. t. m. iz Ntewyorka. Kako sprejema »Slovenec*1 ameriške svobodomiselne rojake. Letos priredi Slovenska narodna podporna jednota, podporna organizacija ameriških delavcev-svobodo-mislecev s sedežem v Chicagu, velik izlet svojih članov v Jugoslavijo, — Prišli bodo v treh skupinah, prva junija, druga julija, tretja avgusta. Prva skupina je že v Sloveniji. Ni slučaj, da je ljubljanski »Slovenec« objavil v svoji nedeljski številki v članku »Amerikanci prihajajo«, tudi te-le stavke: »Slovenska narodna podporna jednota, ki pride letos, ni katoliška, ampak izrazito protikatoliška, kar priča vsaka številka njenega glasila »Prosveta«. Tako strastno kakor ona, je naše predvojno socialistično in liberalno časopisje napadalo in blatilo naše verske svetinje. Za časa evharističnega kongresa je napravila na naše Najsvetejše izpad, kakršnega si ni privoščil noben tamkajšnji protiverski list. Presveto Evharistijo je imenovala navadni »piškot«. Iz tega pač lahko vsak spozna, koliko je na njej katoliškega. Dobro vemo, da ta in drugi izpadi na naše najdražje ne gredo na račun celokupnega članstva omenjene jednote, saj je njega velik del veren in včlanjen pri njej le v kolikor je podporna, ne pa v kolikor je protiverska. To pa ostane in mi z ogorčenjem pribijemo, da je kot organizacija izrazito protiverska.« Tako »Slovenec«. Ni slučaj, da je napisal »Slovenec« te besede baš nekaj dni pred prihodom prve skupine izletnikov SNPJ. Te besede je treba vzeti povsem kot pozdrav naših slovenskih, tako slovenskih katolikov ameriškim svobodomiselnim rojakom, ki po dolgih letih obiščejo domovino. To, rojaki, si je treba zapomniti! Mi pa pribijamo: gibanje svobodomiselnih naših rojakov v Ameriki mora biti pač močno, da more spraviti »v ogorčenje« celo ljubljanske katoliške purgarje. Tega smo veseli. In zato jih iskreno pozdravljamo! Macdonald za pravo demokracijo. Načelo samouprave v državi: suverenost ljudstva. V Londonu se je vršila konferenca tiska. Na konferenci je imel Macdonald daljši govor, v katerem je rekel, da je tisk mogočna organizacija s strahovito koristno ali škodljivo silo. In čim večja je sila tiska in njegova organizacija, tem večjo odgovornost ima. Problem angleškega imperija je, kako rešiti vprašanje sodelovanja svojih posameznih delov. Individualnost in sodelovanje sta dve koncepciji, ki naj se paralelno udejstvujeta v britski skupnosti. Razvoj posamez- nih narodov je važen. Nič manjše važnosti pa ni ohranitev imperialne skupnosti v obliki najpopolnejše demokracije in samouprave. Izzivanje diktature na Poljskem. Fašistični general notranji minister. Ker je notranji minister Josewsky nenadoma odstopil, je bil na veliko presenečenje na njegovo mesto imenovan general Skladkowski, ki je bil v Svitalskovi vladi najhujše napadan od opozicije, To imenovanje pomeni novo izzivanje sejma. Program XIV. mednarodne konference dela. Prisilno delo v kolonijah. — Delovni čas nameščencev in rudarjev. V Ženevi se sestane dne 10. t. m. štirinajsta mednarodna konferenca dela. Dnevni red konference obsega tri glavne točke, in sicer: 1. delovni čas nameščencev; 2. prepoved prisilnega dela v kolonijah in drugod, ter 3. delovni čas v premogovnikih. Med mednarodnimi konferencami dela bo ta ena najpomembnejših. Karakteristična je bila prva konferenca leta 1919 in ona leta 1921, ki sta sklenili vsaka po sedem konvencij. Ostale konference so bile manj plodne in so mogle dajati le mednarodne nasvete in priporočila. V teku let. se je, kakor marsikaj, tudi mednarodna socijalna politika stabilizirala; letošnjo konferenco pa smemo imenovati kot klasičen primer, ki naj ukrepa o težko izvedljivih socialnopolitičnih problemih. Izreden značaj dobiva konferenca po svojem programu. Prvič v zgodovini organizacije dela bo konferenca letos napravila važne sklepe glede nameščencev in glede dela v kolonijah ter s tem uvrstila nove milijonske množice ljudi neposrednemu blagodejnemu vplivu mednarodne organizacije dela. Glede na uspehe konference v vprašanju delovnega časa za nameščence so stvari take: Od 29 vlad, ki so doslej podale izjave k vprašanju, se jih je izreklo za konvencijo 18, predvsem Francija, Nemčija in Italija. Štiri vlade so izjavile, da zadeva še ni dozorela. Vse druge vlade so pa proti obvezni konvenciji ter žele, da naj konferenca samo priporoči ureditev delovnega časa za nameščence. V splošnem je pa ugodno razpoloženje za sprejem konvencije, po kateri naj bi za trgovske obrate in pisarne (javne in privatne, tudi pošto, telegraf in telefon) veljal 48 urni delovni teden. Dnevno delo naj bi znašalo načelno osem ur, vendar bi se- smel delovni čas razdeliti drugače na tedenske dni, če drugače razdeljeni delovni čas ne bi prekoračil deset ur na dan. Razentega bo na konferenci sprejet iniciativni predlog, da vlade uvedejo poizvedbe o delovnem času v gostilniški in hotelski obrti, kakor tudi v gledališčih, kinih in podobnih obratih ter sporo-če ugotovitve v dobi štirih let mednarodnemu uradu dela. Glede prisilnega dela v kolonijah bodo konferenci predloženi načrt konvencije in dva nasveta (priporočili). Konvencija določa načelno ukinitev prisilnega dela ob določenih garancijah. Prisilno delo ostane dovoljeno le za prehodno dobo in za javna dela, toda tudi le v smislu določb konvencije. Prisilno delo v privatnih podjetjih pa se naj tri leta po ratifikaciji konvencije popolnoma odpravi. Čeprav je to vprašanje jako kočljivo in utegne imeti izredno važne posledice — ne le v socialnem oziru nego tudi v političnem in gospodarskem — je vendar mnogo upanja, da bodo vsi trije načrti sprejeti, ker so se vse kolonialne države, razen ene, izrekle zanje. Tretja glavna točka konference je »delovni čas v premogovnikih.. Ta točka je najbolj kritična, ki jo bo obravnavala letošnja konferenca. Pomoina akcija za brezposelne rudarje Banovinski podporni sklad za podpiranje brezposelnih rudarjev. Dne 4. junija se je vršila na Banski upravi dravske banovine v Ljubljani ožja konferenca med zastopniki delavstva in pristojnimi socialnopolitičnimi ustanovami, in sicer je zastopal Kr. bansko upravo g. dr. Oton Pirkmajer, socialno-politični odsek g. dr. Franc Dolšak, Rudarsko glavarstvo g. dvorni svetnik Vinko Strgar in banski svetnik g. dr. Kalin, Delavsko zbornico je zastopal njen tajnik Filip Uratnik in delegat za Delavsko zbornico Jurij Arh, tajnik Zveze Rudarjev Jugoslavije. Za Okrožni urad za zavarovanje delavcev ravnatelj g. Dr. Joža Bohinc in Javno Borzo dela g. Franc Žužek. Po temeljiti stvarni debati o položaju, nastalem v revirjih T. P. D. vsled spora med lastniki privatnih rudnikov in Upravo državnih železnic, se je z ozirom na eventuelno mogoče takšno pojavljenje v prihod-njosti sklenilo soglasno, da se ima ustanoviti Banovinski podporni sklad za brezposelne. Sredstva tega sklada bi bila predvsem zbirka iz javnih in samoupravnih korporacij. Ta fond, za katerega se mora izdelati še toč-nejši pravilnik, in sicer v najkrajšem času, bi potem imel nalogo, lečiti bedo prizadetega delavstva, osobito rudarjev v takšnih slučajih. Predvsem pa se je sklenilo, da sc ima podpreti akcija, da se izvede obstoječa socialna zaščitna zakonodaja v zadevi brezposelnega zavarovanja rudarjev potom Borze delu ali pa potom socialno-političnih zavodov rudarjev samih. Upa se, da bo eventuelno mogoče na akontacijo tega že v najbližjem času prizadetim rudarjem nuditi neko pomoč v sedanji krizi. Tako upamo, da bodo po tem bridkem razočaranju, medtem ko so bili rudarji dosedaj tako dolgo izločeni iz vsakega socialnega zavarovanja ter v brezposelnosti vedno tisti, ki so vso težo obstoječih kriz morali prenašati sami, vsaj v prihodnjem času tudi v tem oziru imeli svojo pomoč, da bodo mogli kriti vsaj naj-skromnejše potrebe za svoje življenje. Vprašanje je silno komplicirano. Nova socialistična angleška vlada je to vprašanje načela jeseni 1929 na desetem zborovanju Društva narodov, ki ga je potem odkazala mednarodni organizaciji dela. Vprašanje se je pozneje meseca januarja obravnavalo na konferenci strokovnjakov mednarodnega urada dela, kjer so se pa pojavile nepričakovano velike razlike v mnenjih. Strokovnjaki so namreč ljudje, ki se ne zedinijo lahko, a vendar ni povoda za pesimizem, četudi je položaj še tako nejasen, da ni mogoče prerokovati, kako bo konferenca rešila to vprašanje. Dnevni red letošnje konference je pomemben, ker poseza v regulacijo službenih razmer pri najjačjih kapitalistih in birokratih. Napredek pa je že v tem, da mednarodna konferenca vprašanja obravnava ter jih spravi v razgovor in s tem do reševanja. Delegati Jugoslavije na mednarodni konferenci dela so naslednji: Vladna delegata sta: dr. Ilija Šu-menkovič in Dušan Jeremič; namestnika in kot strokovnjaka Štefan Bosak in inž. Ferdinand Šinkovac. Delodajalski delegat je: dr. Cvetko Gregorič in kot strokovnjaka Marko Bauer in dr. Golia Adolf. Delavski zastopnik je: dr. Živko Topalovič, kot strokovnjaki pa so dodeljeni Vladimir Pfeifer, Filip Uratnik in Jovo Jakšič. Mad2arski predsednik vlade pojde v London Angleška delavska vlada ga je povabila. Predsednik madžarske vlade grof Bethlen pojde v London na povabilo angleške delavske vlade. Povabilo ni direktno v zvezi s posojilom, ki ga išče Madžarska v inozemstvu, marveč ima političen značaj. Nedvomno gre pri tem za politiko Madžarske, ki s svojo propagando proti trianonski mirovni pogodbi in za habsburško dinastijo ustvarja nezdravo razpoloženje v Srednji Evropi. Bethlen bo ob tej priliki konferiral z Macdonal-dom, Hendersonom in Snowdenom. Seveda bo obiskal obenem tudi svojega reakcionarnega prijatelja Rot-meereja. Ali sl že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige. Macdonaldovo pismo mlademu komunistu. Angleški .ministrski predsednik Macdonatd ie nedavno izdal več svojih krartikih esejev v knjigi »Wanderings and Excursiions« ' (Potovanja in izlfti). Iz te kmjBgie priobčujemo izvleček iz gori omenjenega pisma. Moj dragi prijatelj! ... Vi želite imeti nebo, dočim ste še mladi; mi smo pa zadovoljni, če eden ali dva žarka razsvetlita naše najgloblje temine. Zato me pozivate, da se branim. Tega poziva ne sprejmem. Kajti to bi bilo razpravljanje, ki bi vsakega bolelo, pa naj zmaga kdorkoli. Dovolite rajši, da vam povem nekaj v popolni miroljubnosti. Mladina živi danes v sovraštvu s svetom, ker je svet sam »staromodna šara«. Svet stalno skrbi za to, da je vedno previden. Potres je silen pojav za žurnalista, toda popolnoma brezpomemben užitek za naravo, Evo nekaj resnic za Vas: velike stvari nastajajo iz več malih stvari; revolucija je kakor pes, ki se otresa po vsem telesu, da se znebi ene muhe. Človek, ki si hoče prihraniti čas z galopiranjem, ga zgubi s tem, da zgreši pot; pastir, ki goni svojo čredo, da bi jo hitro spravil domov, preživi noč v gorah, da poišče ovce, ki so se izgubile. Gospodarstvo ne obstoji v naglici, temveč v sigurnosti. Izpremembe v angleški vladi. . Delo v vladi se racijonalneje razdeli. Angleška delavska vlada kljub vsem težkočam ne popušča v svojem dalekosežnem programu. Pokazala se je potreba, da se v svrho olajšanja dela izvrše izpremembe v vladi. Predvsem je odstopil minister Thomas, ker ni mogel v sedanjem položaju izvesti problema nezaposlenosti. Macdonald je poročal v spodnji zbornici, da bosta sedaj ko-lonijalno ministrstvo in ministrstvo za dominijone, ki ju je opravljal doslej lord Passfield ločeni, ter da bo. dosedanji minister pečata Thomas prevzel dominijone ter vodil jesensko državno konferenco, dočim bo Passfield obdržal le ministrstvo kolonij. Thomasov naslednik valeški strokovni voditelj Hartshorn bo varuh kraljevega pečata ter minister za pobijanje nezaposlenosti. Kmetijski minister postane namesto državnega tajnika Buxtona socijalni reformist dr. Addison in rudniški minister nedavno imenovani naslednik Mosleya, major Attlee. V svrho pospeševanja problema nezaposlenosti bo v bodoče vlada izvolila poseben ministrski odsek, ki mu bo kot član pripadal tudi Thomas. Vi kriliti z rokami v obupu in Vaše ustnice kažejo nevoljo. Po povedanem si boste predstavljali politika kot moža, ki je hotel z volovsko vprego napraviti potovanje v Obljubljeno deželo. Taka predstava je pa popolnoma zmotna. Predstavljajte si rajši mene v avtomobilu, ki pelje s srednjo hitrostjo po sveže nasuti cesti. To Vam sicer ne da užitka lepe slike, toda pripomore Vam k nečemu, kar res odgovarja resnici. Toda preidimo od slik k stvari. Jaz sem demokratičen človek in moram zato verovati v javno mnenje in v podučevanje; jaz sem socialist in moram zato bolj verjeti v stalno preobražanje družbe bolj po razvojnih zakonih kakor pa po izdajanju povelj. Jaz ne uporabljam za ostrenje svinčnika velikega noža. Ne tepem svojih otrok, da bi postali pametni, niti jih ne izstradavam, da bi postali moralni. Po mojem naziranju nimajo nobene medsebojne zveze modrost, lakota in morala. V nekaterih slučajih je pokorščina sama na sebi dobra. Da bi pa od cele družbe pričakovali, da se bo na povelje dostojno obnašala in da bo na povelje pravilno mislila in delala, bi pomenilo, da je proti vsem spletkam življenja zavarovan Škot, ki zna svoj katekizem na pamet. Nasilna sredstva in socialistični cilj so nezdružljiva. Strast pravi »nasilje«, glava pravi »socializem«, občutki pravijo, da gre oboje skupaj, »Program** rumun-skih antisemitov. Ljudje, ki spadajo v norišnico. Nacijonalistične, protižidovske dobrote, zgrajene na fašistični miselnosti, tudi Romuniji ne prizanašajo. V Jassyju izhaja nacij onalistični protižidevski list, »Stralucitorul«, ki objavlja program vodje antisemitov, nekega Cuza. iz katerega posnemamo sledeče: »Vsi Židje naj se pobijejo, sinagoge, židovske šole in bogoslovnice naj se podrejo. Kristjani - inozemci se morajo tekom šestih mesecev odločiti, da postanejo romunski državljani, sicer se izženejo. Mohaniedanci se * morajo uradno krstiti, Armenci pa iz države izgnati. Gostilne in lekarne se imajo podržaviti, ženitna kavcija za častnike se odpravi. Vsi klubi, kabareti in nočni lokali naj sc zaprejo. Novi Testament se mora od starega, ki je poln laži in nemorale, ločiti. Samostani se imajo razpustiti. Cerkve na deželi morajo vzdrževati kmetje, one v mestih pa proleta-rijat. Šolski pouk mora biti obvezen. Nerunumi so iz šol izključeni.« To so cvetke iz fašističnega vrta, ki ga tudi cerkev pomaga gojiti. razum pa pravi, da se to dvoje nasprotuje. Prva dolžnost človeka, ki hoče obnoviti družbo, ni ta, da pograbi po orožju, temveč da si je na jasnem, kaj misli storiti. Ko se to zgodi, potem si lahko izbere kol, sulico ali pridigo. Radi ukoreninjene navade svojih prednikov z dvomljivim razumom, se še vedno najrajši oprimemo kola. Kar bi jaz rad dosegel, je popolnoma novo razmerje med funkcijami družbe in popolnoma novo stališče z ozirom na socialne vrednote: to je socializem. Tega pa ne morem doseči z nikakršno rokoborbo. Jaz izbiram orožje delu primerno — pero za pisanje, vilice za jesti, revolucijo (kakor jo komunisti pojmujete) pa za to, da opustošim svoje in drugih ljudi življenje. Za svoje socialne cilje rabim razuma, izpremembe mišljenja in soglasja ljudstva. Ce tako ravnam, pridem najhitreje do cilja. Krvava ruska revolucija, v kateri mora vladati nasilnost in zatiranje, kjer ni človeških pravic, temveč samo državljanske, ni rešila niti najenostavnejšega socialističnega problema — to je kontrola delavcev nad produkcijo. Gospodarski ustroj družbe ni samo iz gospodarskega, temveč tudi iz duhovnega materiala. Revolucija ne olajša nobenega našega problema, če izvzamemo površnost in mehanizem. Površnih in mehaničnih problemov se jaz lotim nazadnje, ne najprej. Ena Beograd raste. Palače, vile in proletarske kollbice. — Turška kaldrma izginja. V okolici obnavljajo gozdne nasade. — Trgovina peša. Mesto Beograd se razvija in raste, na lasten račun in na račun ostale države, kot je to slučaj pri vseh državnih prestolicah. Tri mogočne palače za razna ministrstva ter palača generalnega štaba so že gotove, dočim palačo prometnega ministrstva še pleskajo. Sicer pa gradbena delavnost počiva — radi stanovanjske krize. V Beogradu imajo namreč dvojno stanovanjsko krizo: najemnikom manjka stanovanj, hišnim posestnikom pa najemnikov. To je ze- lo čudno, toda res je. Je to rezultat naših nezdravih gospodarskih razmer. Pred vojno je n. pr. državni uslužbenec prejemal tako visoko stanarino, da mu je skoraj vedno še nekaj ostalo, ker je vedno manj najemnine plačal, kot pa je znašala doklada za stanarino. Danes pa dosegajo najemnine tako fantastično blazne vsote, da stanarin-ska doklada ne zadošča v to svrho in da je večkrat celo plača za najemnino premajhna. Vsled tega stoji nekoliko tisoč boljših stanovanj v Beogradu praznih, ki čakajo na boljše najemnike, kot so državni uradniki ter uslužbenci, da o delavcih niti ne govorim. Prva leta po prevratu se je silno mnogo gradilo, ker je bila dobra trgovska konjunktura, toda sedaj je prišlo do zastoja in bo marsikatera lepa palača menjala gospodarja. Nekoliko več gradbene delavnosti je opažati na periferiji, kjer gradi proletarijat, in sicer v južnovzhodni smeri, kjer stoji že celo morje pritlikavih hišic, medtem ko se proti južnozapadni strani, v smeri Topčidera. koncentrirajo vile. Važno je omeniti generalno tlakovanje mestnih ulic, na katerih se tisto strašno turško »kaldrmo« zamenjuje z granitnimi kockami ali pa z asfaltom. Tudi javne parke sedaj temeljito preurejujejo. Na znamenitem Kalimegdatui so trdnjavske obronke spremenili v lepe promenadne terase, z lepimi stopnjicami ter ograjami. Hvalevredno je treba omeniti, da je beograjska radio-postaja pustila na omenjeni promenadi montirati dva močna zvočnika, ki privabita na tisoče ljudstva, zlasti ob večernih urah. Končno je važno tudi to, da so letos začeli pogozdovati beograjsko okolico. Ta okolica je bila po veliki večini dosedaj gola in neprivabljiva. Lanske jeseni pa se je začelo z generalnim pogozdovanjem in se ie glasom nekega poročila dosedaj vsadilo 340.000 sadik. Z novim mostom preko Save se bo Beograd razmaknil tudi na zemunsko stran, kjer že sedaj išče več državnih in železniškili uslužbencev zavetja pred visokimi najemninami v mestu. Končno bi še omenil, da je notranje življenje mesta Beograda precej spremenjeno z ukinitvijo parlamentarizma. To se pozna že na ulicah, a še bolj v javnih lokalih. Medtem ko je bila preje kavarna Moskva silno fre-kventirana. se sedaj opaža tamkaj precejšnja praznina, ne morda toliko radi onih tristo poslancev, ampak radi velikega dotoka drugih političnih osebnosti, ki so dnevno iskale zveze s poslanci. B. Delavski lordi. Povodom 65 letnega rojstnega dne angleškega kralja, je isti dne 3. junija imenoval tri osebe za lorde in člane gornje zbornice. Dva od teh pripadata delavski stranki, in sicer minister Noel Buxton in Sonderson Furnis. S tem se hoče vladino pozicijo v lordski zbornici ojačiti, ker se vedno punta proti delavski vladi. najslabotnejših stvari na svetu in sklep parlamenta, ki ne predstavlja javnega mnenja; edina še slabša stvar je morda golo povelje. Leninovega dela ne cenimo toliko po tem, kar je storil, temveč po tem, kar je poskusil. V desetih letih bo morda delo bolj-ševiške vlade privedlo Rusijo tja (in ne dalje), kjer bi bila v Angliji v petih letih delavska vlada, oprta na javno mnenje. Dve leti boljševizma v Angliji bi nas privedlo tja, kjer je bila Rusija dvanajst let pred revolucijo. Sedaj lahko priznate, kako ste bili v zmoti, ko ste mislili, da se mi »staromodneži« ne brigamo za čas. Jaz tako skrbim za izrabo svojega časa, da si prav zato ne morem dovoliti, da bi bil komunist. Ne morem si dovoliti desetletnega nepotrebnega tratenja sil. Prestar sem, da bi se zatekal v predznanstveno dobo nazaj. Ne smejte se, kajti to je res! Človeška zgodovina je bila pisana, da hodimo po eni poti samo enkrat, ne stokrat. Komunist je politik s krinolino (moda iz predmeščanske dobe, op-pr.). Vem, da imajo stari časi svojo privlačno stran — upor Spartaka, Oliver Cromwell — vem, da je bila francoska revolucija kljub svoji umazanosti navdušena in da je bila pariška komuna kljub svojim zmotam junaška, preden so prišle versajlske čete, da jo pobijejo. Rajši te stvari berem, kakor da bi jih ponavljal, raj- Doma in V vrhovni zakonodajni odbor je bil med drugimi imenovan dr. Albert Kramar. Letno zborovanje industrijcev se je vršilo v Ljubljani. Razpravljali so 0 načrtu obrtnega zakona in načrt načelno odobrili ob raznih izpremem-bah. Bolj neugodno so se pa izrekli za socijalno in delavsko varstvo. Predvsem zahtevajo decentralizacijo in primerno ureditev teh ustanov, to je omejitev dajatev in znižanje delodajalskih prispevkov ter obremenitev delavcev, kakor smo že poročali. Govorili so še o rudarskem zakonu, izrekli so se za izdatnejše carinske mere ter zahtevali znižanje davčnih bremen za razne panoge industrijskega in postranskega udejstvovanja. Gospodarska vzajemnost med Jugoslavijo in Grčijo. Grški gospodarski krogi so obiskali Jugoslavijo. Politični in diplomatični krogi pozdravljajo to zbliževanje. Zlasti je povdaril važnost tega gibanja grški minister Vurlumis. Vsekakor je uvajanje mednarodnih prijateljskih vezi med državami silno velikega pomena. Tudi bivši francoski minister Louchere je poudaril, da je potrebna na jugovzhodu zveza držav, in sicer Jugoslavije, Rumunije in Madžarske. In če bi se tej zvezi pridružila še Bolgarska in eventuelno Grčija, ki gospodarsko sicer ne pomeni toliko, bi bila to gospodarska enota, ki bi nekaj pomenila v evropskem gospodarstvu in sama na sebi. Te bogate dežele poljskih in živinskih pridelkov lahko postanejo na tak način važen faktor v Evropi. Radio-Therma, Laško. Nova. uprava radioaktivnega kopališča na Laškem je po obsežni .preureditvi kopališča odredila, da