286. številka. Ljubljana, vtorek 14. decembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD lahaja vrh k dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po pošti prejemati za a v s t r o - oger s k e dežele za celo leto 16 gl., za pol leta H gL, ■a ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za tnje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitel je na ljudskih "šolah in ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 *old. — Za oznanila se plačuje od četirisropne pettt-vrste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, iti 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Kratic Koitnanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". O p r a v n i š t \ o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Knlinanovej l.ifti. Vprašanje naslednika Kaltenegger-jevega oa stolu kranjskega deželnega glavarja uže rešujejo nemški ustavoverni listi po svoje. Zanimivo je, da na pr. „Tagespošta" zdaj pravi, da po parlamentarnem običaji mora vlada ▼zeti novega glavarja iz ustavoverne večine kranjskega deželnega zbora. Prej pa ta nemški ustavoverni list nij nikoli vedel za „parlamentarni običajko je bil pod ustavoverskim mi-nisterstvom in pod narodno večino v tem našem zboru kranjski deželni glavar zmirom iz manjšine vzet. Nemški liberalci se le tačas pravice in parlamentarizma domislijo, kadar njim ugaja, drugače zagovarjajo krivico za pravo. — Kar se pa tiče vprašanja nasledništva Kalteneggerjevega, so za zdaj vsa ugibanja listov prazna. Prva prava posledica Kalteneggerjevega piestavljenja je in bode— razpu-ftčenje nelegalno skupaj .svesteneekova-nega" zdanjega kranjskega deželnega zbora. Po novih volitvah še le naj se reši vprašanje, kdo bode novi deželni glavar. Potem se bode valjda tudi na „Tagespostin" parlamentaren običaj obzir jemalo, namreč, da se jemlje deželni glavar iz večine, to se ve iz novo voljene, katera, to ustavakom sveto zagotovimo, ne bode več nemška. V zdanji deželni zbor ne pojde nobeden naroden poslanec več, in ker vsled izostnnja narodnjakov in Kalteneggerjevega prestavljenja potlej nij v zboru niti predsednika niti ne podpredsednika, mora biti zbor razpuščen. Znano je, da so narodni poslanci to razpuščanje v posebnej vlogi na ministerstvo uže vlani terjali, in da so letos Jan Kollar, otec vzajemnosti slavjanske. (Dalje.) Kollar, kakor je prekrasno hčer učenega Schmidta tudi s celim srcem zamiloval, vendar razen vroče ljubavi — katero je tudi v neko liko pesnih izraževal — nij imel ničesar; a mati Minina o njeuej možitvi nij hotela nič slišati. Ta zapreka se s prva nij mogla od-fitraniti. Naš Kol laf, dovršivši bogoslovske studije in prepotovavši mnogo pokrajin vrnil se je 1. 1819. v Ogersko, kjer je postal 12 okt. i. 1. pastor v Bistrici, ter bil poslan v Pešto za pomočnika (diakona) nemško-slovenskemu (slovaškemu) propovedniku evangeljske občine Janu Molnaru; po čijega skorej smrti je postal sum predikator tamošnjim protestantom. Tako si je naš Jan vsaj nekoliko svoj obstanek osigural, in akoravno s telesom ločen od pred končanjem zasedanja v debati javno povedali, da se „v tej sestavi ne vidimo več." Nemški nauki veljavni tudi nam. Dvakrat smo uže omenili ciničnega izreka glavnega glasila nemških ustavovercev „N. Fr. Pr.", ki je dejala, da to vendar ne gre, da bi vlada z Nemci ravno tako postopala kakor s Slovenci. V zvezi s tem načelom mora biti strokovnjašk Članek, katerega je v večernem listu od 3. t. m. na zadnjej strani objavila pod naslovom: „die sprachenphVg; vom nationalen standpunkte". Navedimo poglavite stavke tega članka, da se ž njimi okrepčajo tudi pobožne duše onih naših „nemškib" in nemškutarskik pedagogov, katerim navedeni nemški list ne pride pred oči. Kolikokrati se je v tem listu uže nagla-šalo, da v otroku se morajo misli buditi najprej z materinim jezikom in da se mora tedaj ta pred vsemi drugimi gojiti. Tega mnenja je tudi članek v nemškej „N. Fr. Pr.u, ki se jezi nad onimi nemškimi starši, ki imajo za pestunje ali governante Slavjanke ali Francozinje in v takih okoliščinah nc dete navadi najprej tujih jezikov. Dalje pravi navedeni list: „Če tudi p os a m n i posebno nadarjeni otroci pri učenji tujih jezikov zmorejo srečno vse težave, pa se pri njih pokažejo slabi nasledki take vzgoje: tak otrok meša kar pop rek besede iz druzega jezika se svojim, nema veliko ljubezni do staršev, do domovine in svojega jezika, manjka mu izrazov in pojmov ter postane njegova cela nrav nestalna. Nemški otrok naj se odgojuje nemški, kajti jezik vtisne duši dolo- svoje Mine, vendar se ljubimca nijsta razdvojila z dušo. Pisma iz Pešte in Jene križala so se več let, in ta doba odlikuje se v „Slavy Dceri" opevanjem najžarkeje ljubavi. Na jeden-krat vesti o Mini izostanejo in naposled javi se KolUifu, da je njegova draga umrla. To je bil za njega silen u.larec, in nekateri najkras-nejih sonetov podajejo nam slabo sliko njegovih tedanjih muk. Njegovo stanje bilo je strašno; oslabljen na inače krepkem telesu moral je iti celo v toplice zdravit se. Od tega časa tudi v pesni odločno nadvladuje žalost za izgubljeno ljubico. No, naznanilo o Mininej smrti nij bilo resnično. Ko je namreč Kollar skrbel, da si osigura bodočnost, umrl je Minin otec, in ubožna mati vdova, katera nij mogla zaupati v nade siromašnega pesnika, ter k temu nij se rada oropala poslednje podpore, izmislila je bila to varko, da hčer pregovori za boljšo možitev. Kollar se je razžalostil ter v ginljivih sonetih opeval smrt svoje drage; — a Mina, ne dobivša o svojem izbranem nikakega glasa čen naroden tipus in nij vse jedno, ako se prične duševno življenje razvijati v materinem, ali pa tujem jeziku. Ako se dete vadi več jezikov, pa se ne pomisli, koliko to škoduje otroku, zato pedagogi tudi zavračajo tako metodo. V jezikovno mešanih kro-novinah naše države se otroci uče tudi druzega deželnega jezika. Nemški starši naj bi tega ne dopustili preje, nego da je otrok v materinščini uže dobro podkovan, ali tudi potem bi se imel učitelj nemške šolo ozirati na otrokov materin jezik." Se ve, da to je govorjeno vse samo za Nemce, katerim svetuje rečeni list, naj se druzega deželnega jezika niti nikar ne uče. In če pravi nadalje „N. Fr. Pr.", da bi bilo krivično, ko bi se hotelo od nemškega prebivalstva zahtevati, da osnuje za otroke druge ne nemške narodnosti, ki stanujejo mej njimi, tudi šole na podlagi njih jezika, „kajti kdor hoče pri Nemcih kruha služiti si, ta naj zna nemški" je to tako silna nemška surovost in nedoslednost, kakeršno ravno „kulturni'1 Nemci očitajo „barbarom" Slavjanom. Politični razgled. V Ljubljani 13. decembra. Češki listi imajo z Dunaja vest, da se je minister baron Con rad udal in spet obljubil držati se resolucij, sklenenih od večine državnega zbora zarad jezikovega vprašanja; ko bi se ne bil udal, moral bi bil odstopiti. Bomo videli! Da bi Schonererjev predlog glede občne volilne pravio«' v državnem zboru prodrl, več, odločila je ostale dni preživeti v devištvu. — Kar izide leta 1832. „Slavy Dcera" v no-vej obliki — (o čem pozneje več). Slavjanske novine povzdigovale so delo do neba, in češka mladež učila se je je na pamet. Tudi Mina o tem slučajno dočuje, pa jej se je zdelo, da razume, kako se stvar imade. To jej da novo upanje, in najednok dobi Kollar pismo, katero ga o neugasljivej ljubavi njegove miljenice uveri. Ta nenadjana prememba njegove osode zadene ga kot elekriČna iskra; neizmerna radost zavzeme njegovo srce; kakor na novo oživljeni vzbudo mu se sedaj zopet prejšnji čuti, in izvedevši, da njegova zaročnica še nij izprošena ni udana (ni zaročena ni omožena), pohiti v naročje svojej zvestej, katera mu, izgubivša mej tem tudi mater, dne 23. sept. 1. 1835. v "VVeimnru poda roko v večno zvezo. Slavnostnim navdušenjem vodil je presrečni soprog po 15 lt tn^j ločitvi svojo milo tovarišico na svoj dom. Vsa slovenska (slovaška) občina v Pešti veselila se je z njim vred ter ga do- to nij misliti, ker se zanj ne navdušuje niti drtavnozborska večina, še menj pa nemško-nacijonalci, katerim je zdanji volilni red ugoden. Zato namerava Kronawetter, kadar bode Schiinererjev predlog zavržen, staviti svoj zmernejši predlog za razširjenje volilne pravice na podlagi plačevanja direktnih davkov. Za ta predloe pa utegne večina glasovati. MomimUo - n;iel louulcl držav, zbora, „liberaleiu in fortšritlerji, naznanjajo po svojih novinah, da ne bodo dovolili vladi pobiranja davkov za prvo četrtletje 1881 in da bodo glasovali tudi dosledno zoper dovoljenje pobiranja rekrutov. To je njih cela državna modrost Nemško-nacijonalci so si takole role razdelili: opozicijo hudo delajo zoper TaafTeja „liberaleiu, a za riemško nacijonalnost agitirajo mej Nemci „fortšritlerji" in s tem mislijo Taarleja vreči. Občno strmenje vzbuja postopanje «lu-■■ajfikegca župana in mestnega zbora glede tega, kje da cesarjevič Rudolf naročuje dela za rvojo ženitev. Kljubu temu, da je uradna „Wiener Abendpost" izjavilu, da se naročuje pohištvo za cesarjevičevo ženitev vse pri obrtnikih, ki so avstrijski državljani, je vendar sklenil dunajski mestni zbor, da se sestavi komisija, ki ima preiskavati, če je uradni list resnico govoril! Vrhu tega je pa predlagal jeden mestni svetovalec, naj se razide mestna komisija za cesarjevičevo ženitev! Pri tej priliki drzne nek dunajsk židovsk list kazati na darilu, katera pošiljajo avstrijski državljani cesarjeviču. Pri nas na Slovenskem ima vsak rovtar več takta v taci h zadevah, nego dunajski nemški mestni zbor in judovski šmoki. Včeraj 12. t. m. so se na Srbskem vršile volitve za skupščino, katero je novo srbsko ministerstvo razpustilo. Vlada upa, da bodo volitve zanjo ugodno izpale ter piše vladin organ „ Videlo", da ae morebiti z dnem 12. dcc. prične nova doba v politiškem razvoji Srbije, te slovanske dežele, ki je uže tolikokrat pokazala svojo moč. Ministerstvo je po celej deželi razposlalo okrožnico, v katere j ukazuje, da se ne sme pritiskati na volilce od nobedne strani. Angleške „Times" govore za to, naj bi se frsko vprašanje izročilo evropskemu mirovnemu sodišču, ki bi se za ta namen sešlo. To bi bilo sredstvo zabraniti grško-turško vojsko. Irska deželna liga vspostavlja popolna sodišča, ki razsojajo in graščakom pošiljajo svarila. Javlja se, da bode irski vicekralj odstopil — zarad bolehnosti. Iz Pariza se poroča, da je poslanec Baudry d1 Asson vložil zoper Gambetto in zborniške kvestorje pri civilnej in kazenskej sod-niji tožbo, ker je bil zarad nespodobnega obnašanja se silo iztiran iz zbornice. V nemškem berlinskem državnem zboru je Stiicker dokazal z imeni, da se nekateri liberalni poslanci zato za jude poganjajo, ker so ngriinderji" ali denarno z judi pri bankah in pod vzet jih sointeresirani. Dopisi. ffz IJubl|an»kc okolice 12. dec. [Izv. dop.] (Volilna komisija za trgovinsko in obrtniško zbornico) je razposlala na župane neko „Kundmachung'4 o volitvah pa samo v nemškem jeziku! Dovoljujem si vam, gosp. urednik jedno tako švabsko „kundmachung" priložiti. Gospod Aleksander Dreo in njegovi bi radi videli, da bi mi na kmetih, ki nemškega ne uraemo in ne beremo, ostali vsi v nevednosti, kar se tiče teh volitev. 'Drugače Hi ne moremo razlagati, zakaj se nam nij dotični razglas poslal v našem domačem jeziku. Velika veČina županov ne zna nemški, čemu nam torej -vojo nemščino silite! Pa ko bi tudi znali, mi hočemo, đal se domačemu jeziku čast da in da se nam. slovenski dopisuje — za naš denar! Kajti kdo vzdržuje trg. in obrt. zbornico? — Čudimo se le, da narodni udje volilne komisije' nijso poskrbeli, da bi bilo to oznanilo prišlo županom v domačem jeziku v roke. Pazite vendar naše narodne pravice! Iz Novega meata 10. dec. [Izv. dop.[ Gospod urednik! Nikar ne mislite, da se hočem v polemiko spuščati z lističem, katerega je uže davno obsodilo slovensko občinstvo. Vodijo me tu vrstice: „Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona." Naj bode ta stvar enkrat za vselej dognana. Nij dolgo tega, kar so javno napadali nemčurski učitelji meščansko šolo v Kamniku, katera pod vodstvom oo. frančiškanov dobro napreduje. Mislili so vsi pošteni ljudje, da bode sedaj uže konec nepotrebnega hujskanja, a varali so se. Slučajno mi pride v roke 22. številka „Schul zeitunge", ki se hoče obnašati kot glasilo kranjskih učiteljev. Tu zopet napada neki dopisnik z Dolenjskega novomeške frančiškane, učitelje na ljudskej šoli, ter toži, da frančiškani izpodrivajo druge učitelje, ter vlečejo mastne plače, katerih pa nikakor ne zaslužijo kot ne-izprašani učitelji. No to so vam v istini mastne plače! Informiral sem se ter poizvedel, da dobiva vsak učitelj frančiškan iz c. kr davkarije za svoj trud na leto celih 31 gld. 50 kr, reci: eden in trideset gold. in 50 kr. na leto, in ker podučuje pet učiteljev, dobivajo vsi skupaj na leto 157 gld. 50 kr., in še ta plača jim je še le dovoljena od 1. 1799. No, ako „Sehulztg." dopisnika tako vleče na novomeško ljudsko šolo, naj pride, gotovo mu bode vsak frančiškan rad prepustil učiteljski posel in svojo „mastno plačo," katera dopisnika tako v oči bode. Naj se tedaj on trudi za 31 gld. 50 kr. na leto, radoveden sem, kako se bode pohvalil se svojo mastno službo. Pridite tedaj, vi učitelji, katerim vam je novomeška ljudska šola pod vodstvom oo. frančiškanov trn v peti, le pridite in prevzemite vi za to svotico šolo, prepričan sem, da se vam bodo precej umaknili frančiškanje, oni, ki vas izpodrivajo! In ker se dopisnik ljubljanskega nemška« tarskega šolskega lista sklicuje na Marijo Terezijo in njene naredbe glede šole, naj mu tu povem, da je ravno Marija Terezija 1. 1778 izročila frančiškanom novomeško ljudsko šolo. In snlaj še nekaj! Kaj bi se zgodilo, ko bi novomeški frančiškani ne hoteli dalje pod-učevati na ljudskej šoli, ali pa ko bi jim vzeli šolo? To bi bila velika nesreča ne le za Novo mesto, ampak za vso Dolenjsko. Kolikor je meni znano, je v mestu HO —70 otrok, ki so dolžni šolo v Novem mestu obiska vati, ogromna večina šolo obiskajočih otrok pa je doma iz takih krajev, kjer imajo sami tri- ali četvero-razredno šolo. Ko bi tedaj frančiškani pustili Solo, imeli bi NovomešČanje po § JI šolske postave od dne 14. maja 1869 le enornzredno, nikakor pa ne četverorazredno šolo. In tedaj bi se tu mastil le eden tistih učiteljev, katerim se sedaj tako v nebo vpijoča krivica godi. Teško bi bila Kranjska dežela pripravljena, za 60 učencev napraviti četverorazredno šolo, kajti občina tega ne more storiti, ko bi tudi hotela. Dopisnik na dalje trdi, da ne uživajo novomeški frančiškanje nobenega zaupanja pri ljudstvu. Zelo ustreže vsacemu dopisnik, ako more to dokazati. Pred menoj leži letno poročilo lanskega šolskega leta. Ali nij to sijajen dokaz zaupanja, da obiskujejo taki učenci tukajšnjo šolo, ki imajo doma trirazredne ali četverorazredno šole? Ali mar za to pošiljajo starši iz Leskovica, Semiča, Črnomlja, Metlike, Žuženberka itd., kjer so povsod trirazredne ali četverorazredno Sole, svoje otroke sem v šolo, ker ne zaupajo oo. frančiškanom? Gospod dopisnik, primite se za ušesa! Novomeška deška šola bila je vselej odlična in dobro vojena, tako sodi vsak poštenjak, ki je to šolo obiskaval, kako pa cenijo predstojniki frančiškane učitelje, priča to, da je bil 1. 1878 vodja te šole P. S. Jeraj odlikovan z zlatim križcem s krono. Kar pa piše pedngogični list a la „Ilehuts ilega 18. okt. i. 1. najsvečaneje pozdravila, a | njegovo vrnitev z mlado mu soprogo proslav- t Ijala v srbskej, hrvatskej in slovenskoj (slo- : vaškej) pesni. Odkar je bil Kollaf preselil se v Pešto, postalo je to mesto pozorišče njegovega delovanja vse do 1. 1849. Celih trideset let trudil se je on tu sborom in tvorom (besedo in dejanjem) za svojo občino, za svoj narod, za vse Slavjanstvo. V Budim-Pešti živelo je takrat (kakor i dan danes živi) mnogo Slavjanov, posebno Slovakov, Srbov in Hrvatov. Najznameniteji mej ujimi bil je Kolkif. Poslujoč sam neprenehoma na njiževnem1 polji, budil je tudi druge na domorodno delo. Kot zastopnik vseslavjanske ideje razgovarjal se je i z domačimi stanovniki in z inostranitni obiskovalci o narodnih stvareh. L. 1840. obiskal ga je mej drugimi tudi prof. Milmil Petrovič Pogodin, jeden od glavnih predstaviteljev slavjanske ideje v Rusiji; a Kollaf mu je priobčil zanimivih stvarij o Ma- gjarih in Slavjanih. Pogodin je vabil Kollaf a tudi v Rusijo, ter zanj od ministerstva pro-svete dobil uže dekret, da pride v Petrograd za profesorja pod sijajnimi pogodbami; a Kollaf se je na tej Časti zahvalil. Naj tu navedem, kur o Kollaf u piše Ivan Kukuljevič, kateri ga je obiskal jeseni 1840. „Da slovni taj muž nikakovih zasluga za Slav-jansku prosvjetu i književnost nebi imao, već bi ga poradi vruće njegove ljubavi naroda svoga i poradi mnogih nevolja, koje je radi toga od protivnika slavjunskih kroz sav-svoj život trpio svaki Slavjanin svetim čutenjem ljubiti motno. — Ja sam ga i sada našao za okopana medju knjigama, iz kojih kao pčela med crpi datfl za najstariju historiju Sluvjanu, o kojoj će u svom novom talijanskom Ostopisu probesjeditl, Ako mu dokaz misli njegovih o najstarijih stniiov-nitih Italije za rukom podje, dati će novi pra vac i novu luč slavjanskoj historiji, osobito našoj ilirskoj. Glavni razgovor s Kollafoin bio je Slavjaustvo. Od Slovaka počamši, pretresi- vali smo mi sve grane slavjanske, s potrebo-ćami i malinami našimi, te iz svega toga iznašli smo, da nam ništa tako neškodi kao renegati i medjusobna razpra, a ništa tako hasniti ne može, kao centralizacija duševna. Samo bi se svaki Slavjanin o tome osvjedočiti morao, da su k toj jednoj svrsi putevi veoma različni, kao što se značaji i okolnosti plemena slavjanskih u različitih slikah predstavljaju. Kollaf, kao i svi poveći umovi slavjanski, zauzet je dušom i tielom za onu ideju, da bi sadašnji slavjanski literatori, po primjeru sadašnjih Niemaca postupati morali, koji sa svojimi literarnimi, ekonomičkimi, naravoslovnimi itd. društvi i sastanci neizmerno napreduju i, sve države njemačke i polunjeniučke kao skakavci obilaze. Njihov primjer počeli su isti Magjari nnsliedovati. Vriemo bi zato naj-skrajnje bilo, da i Slavjani harem austrijanski • na takve sastanke jedanput pomisle." („Da-! niča" 1847. br. 7.) j (Daljo prih.) Ajiram" k sklepu omenjenega dopisa, spominja me Sivo na basen o volku in jagnjetu; ko bi hoteli volkovo logiko na famoznega dopisnika „L. Sehulzeitunge" obrniti, reči bi morali nehote p fuj! in to mu nuj tudi velja! —k. X DiiiinjA !>. dec. [Izv. dop.| (Koaec.) G. prof. Šuklje, po lastnih besedah „nujstarši ud Slovenije" — kakor je znano, da sta g. prof. Suklje in Leveč društvo ustanovila — je bil istih mislij kakor g. dr. Vosujak; on je tako ognjevito, navdušeno in prepričevalno govoril, da je občinstvo tako rekoč elektriziral in vsi govorniki druzih slovanskih plemen so se ozirali v svojih govorih na njegov govor. Tudi on jepriporočal idealizem, napil prvič ,.slovanskemu elementu na Dunaju", in v drugem govoru slovanskej slogi, osobito pa Čehom, na kar je krasno odgovoril znani presta vi javec Preširno-vih poezij v češki jezik g. cand. prof. J. Peni-žek, spominjaje, kako sta si bila slavni češki pesnik F. Čelakovskv in naš Preširen uže prijatelja, ter napil „společnost.i slovensko-češkej". Kaj mi bo še dovoljeno z ozirom na vse to nekaj besedic o jako važnej reči spregovoriti. Navadno vsak dijak pristopi h kateremu bralnemu društvu, kar je tudi zelo potrebno, nadalje tudi dosta bolj prilično in bolj po ceni nego zahajanje v kavarne. Slovenci so dosedaj zahajali v mejnaroduo „Akad. Lesehalle", o ka-terej se je po naših listih po mojem mnenju uže preveč govorilo. To društvo je postalo v kratkem času prusijansko, v njem vladajo Schbnererjeva načela, čemur je uže najboljši dokaz to, da si je z „ nemško avstrijskim bralnim društvom" v največjem sovraštvu. Nekateri Slovenci so še slučajno v njem, nekateri pa se ga še zarad „praktičnosti" drže, ker ima svoje prostore na včeučilišču. Gotovo je proti našej časti odločno, prti-sijanstvo podpirati; kaj naj tedaj storimo ? Nekateri bi radi osnovali vseslovansko bralno društvo, drugi pa smatrajo za najbolj primeren korak, da naj vstopimo v „Akademicky spulek", ki je po pravilih vseslovansko društvo ; se ve da zdaj ima celo češk obraz, ker so samo Čehi v njem. „Slovenija" je v svojej zadnjej seji po nasvetu g. stud. jur. Babnika sklenila resolucjo, da smatra z ozirom na to, da nam je hitre organizacije treba, ta čas za najbolj primerno, da vstopimo v „Akademiekv spolek" ter upa to tudi od druzih Slovanov. Naj glavne razloge za ta sklep navedem. Po pravilih ima nAkad. spolek" nalogo, približevati slovanske študente vseh plemen in izobraževati; vsak ud sme v svojem jeziku govoriti iu predloge staviti in društvo se takrat raziđe, ako ne izpolnjuje več svojega ravno omenjenega namena. To je mislim jasno dovolj. Nadalje je uže društvo uže na krepkih nogah, dobro urejeno in kar je največ vredno, ima uže knjižnico, ki šteje blizo — 4000 zvezkov. Vsakdo zna, kako je teško dobro društvo vstanoviti, neverjetne pa so skoro teškoče, ki bi se vstanovljenju novega vseslovanskega društva nasproti postavljale; koliko bi le denarjev treba bilo! To sem prepričan, da bi se društvo dolgo moralo za svoje življenje boriti in kedaj bi še prišlo do močne knjižnice, katera je takemu društvu pred vsem potrebna! Nadalje pa nas ravno nij toliko slovanskih dijakov tukaj, da bi lehko več takih društev vstanovljnli, ker Čehi zdaj gotovo ostanejo pri svojem „spolku". Pomislili se mora pred vsem, da dosta dijakov niti ne pristopi. Poljaki bi gotovo ne pristopili, ako bi bil tamkaj poslovni jezik ruski in to je, na kar sanjalci o vseslovanskem društvu „špekuli- rajo". Da je Srbe in Hrvate teško — žalibog — pod jedno kapo spraviti, je le preveč znano. Društvu bi pred vsem manjkali udje; da bi se pa taki podporniki našli, ki bi le kar velike svote darovali ter društvu nt nogo pomagali, je skoro neverjetno. Nadalje bi društvo zarad ruskega jezika moralo trpeti dosta sumničenj in sploh je vprašanje, ako bi se ruski poslovni jezik dovoli!, ker niti „ruskij kružok" v Pragi se ga ne sme pri obravnavah, ampak samo pri predavanjih posluževati, jeden jezik pa mora biti pred vsem poslovni. Ako pa nij ruski mora gotovo biti češki; zakaj pu tedaj novo drušvo! Ozrimo pa se sedaj na Čehe. Oni, so gotovo prvi slovanski narod v Avstriji, enako priljubljeni pri Rusih in Poljakihjin njih je tudi med slovanskimi dijaki tukaj največ; naravno je tedaj/da pripada njim voditeljstvo, kolikor ga je treba. Da so pa Čehi navdušeni Vsfslovaui, ve vsakdo, in tla resno mislijo o tem, naj bi nji spolek res bil vseslovanski, so zadnjič dokazali najlepše s tem, da so še prej ko je bila omenjena resolucija sklenena, od (J Slovencev, ki so do sedaj udje, volili dva v odbor (ako se vam zdi primerno, imenujte stud. jur. Babnik in stud. phil. Murko), ker so slišali, da nas hoče več pristopiti. Slovenci, zdaj jo vaša častna dolžnost, da to res storite. Pomislite velike koristi, ki se vam tukaj ponujajo, namreč obilo duševne' hrane, potem pa spoznavanje naših bratov in lahko učenje slovanskih jezikov. Pokažimo z dejanji, da nam je slo Vanska vzajemnost nekaj* mar, ne bodimo .samo blebetači o njej! Ako vhs je svoje dni lahko' po 70 v „Akademische Lesehalle" bilo, zakaj bi vas ne moglo vsaj blizo toliko tudi v „Aka-deinickein spolku„ biti. Pristopite tedaj kmalu v velikem številu, delujte za to ne samo mej seboj, ampak po mogočnosti tudi mej druzrmi slovanskimi dijaki! Z t pišite si globoko v svoja srca, mislite vedno na besede naših zasluženih mož g. dr. Vošnjaka in g. prof. Šukljeta, kar se „Slovenije" in Slovanstva tiče; ona sta gotovo vedela, kaj sta govorila. Daj Bog, da bi obrodile njijno besede obilo oil vsakega rodoljuba gotovo zaželenega satlu! Tako se bode spolni! tudi glavni namen Preširnovega večera, kateri je bil gotovo, ta da se navdušujemo za to, za kar se je Preširen navduševal, namreč za Slovenstvo in Slovanstvo. K temu pa pomozi Bog! (Opomba: „Aka-demicki spolek" ima še sedaj svoje bivališče I. Seilerstrasse 11, 3 nadstropje.) —u— Iz Zagreba 12. dec. flzv. dop.] Včeraj okoli pete ure popoludne se je zrušil kor v župnej cerkvi sv. Marka, bilo je šest delavcev v cerkvi in le enemu je odtrgalo kos uha, vsi drugi so srečno prošli. Mnogi, ki je gledal te dni, kako so železom pasali to cerkvo, je majal glavo in vprašal se je: bode li to kaj hasniloV — Sedaj bodo uvideli menda tudi odločilni krogi, da cerkvi sv. Marka nij rešitve, tla se bo morala demolirati, ker polža narazen ko potreno jajce. Potres se je ponovil včerajšnjo noč dvakrat, nocoj samo enkrat in neznatno. Ljudje se bojijo 16. dec. ker so osvedočeni o temeljitosti Kal bove teorije. Falb dosedaj še nij prišel v Zagreb, kakor se je bil raznese! glas po celem mestu; pravijo, tla j«' obolel na Dunaj i J Šole st) se začele, Zigreb dobiva prejšnjo tuioguoiniju, samo je še vse nekako k tlam pOtlBneno iu gleda nezaupno v bližnjo bodočnost, trgovci in obrtniki to>.ijo, tla bodo slabi časi nastopili za trgovino in za obrt. Stolp na frančiškanskej cerkvi se marljivo ruši, uže polovica ga je menj. Od kanoničkih ktirij, pravijo, tla bodo samo četiri osfale, vse druge (24) da se bodo morale porušiti. Delavci popuščajo naše mesto, ker so najpotrebnejši popravki uže gotovi. b laffftN 12. iee. jlzv. dop.| Mej vsemi novinami so se ruske do zadnjih dnij najmenj zmenile za naš potres. Nekoliko smo menda Rusom oddaljeni, nekoliko pa se rusko novinarstvo peča bolj z velikimi vpra-šanii in z domaČimi. Vendar so tedni tudi „St. Peterburgskija Vedomosti" prinesle prvj članek, ki prigovarja Ruse, naj tudi oni kaj darujejo za Zagrebčane, zdaj ko Čehi in Slovenci in celo Magjari za nje nabirajo. Ta izjava ruska je tukaj dober vtis naredila. Pri novej volitvi deželnega poslanca so Hrvatje v Feričancih volili banovega sina, grofa tir. Teodora Pejačevića. Programa mladi mož nij povedal, pa saj ga nihče nlf vprašal, „Banov sin", to je bilo dovolj. Domače stvari. — (Sapo zaprlo) je našim nemškutar-jem prestavljenje njih slavnega agitatorja tako močno, da v svojem sobotnem organčku še niti jedne besedice ne žugnejo o Kalteneggru. — (Novomeška narodna čitalnica) priredi v nedeljo 19. t. m. ob 1/|5« lirl popoludne svoj redni letni občni zbor. K mnogobroj-nej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Iz Gradca) se nam piše 10. dec.: Denes je bil na tukajšnjej univerzi za doktorja prava promoviran bivši predsednik društva „Triglav", gospod Franjo Jurtćla, mož trdnega značaja, od kojega sme narod najboljšega pričakovati. — (Vinska cena.) Iz Metlike 12. dec. se nam piše: Na javnej dražbi v Metliki prodalo se je dne 0. in 10. t. m. okolo 500 avstr. veder starega vina po 12 do 17 gld. 30 kr. Diplomiranega „vinomerskega kralja" kupili so gg. Oberman, Pele in Plut iz Ribnice, g. Devetak iz Tolmina in drugi — na polovnjake (5 av. veder). Marsikateri se češe, ki ga je dihal, pa ga kupiti nij mogel. Tukajšnji svet sploh nema cvenka. — (Iz Nabrežine) se poroča, da se je 10. decembra tamošnji žandarmerijski vodja Rciner sam ustrelil. — (Samomor.) Dve lehkomiselni deklici Alojzija Mlinaric in Lavra Polegek sta se te dni v Mariboru sami ostrupili s fosfornimi glavicami sestrganimi z žveplenk, jedna 17 druga 15 let stara. Razne vesti. * (Sleparsk učitelj.) Na Dunaji se je vršila te dni pred porotniki zanimiva pravdu. Meseca maja t. 1. je na Dunaji otvoril namreč neki Pokornv, učitelj na Moravskem, banko, pa brez denarja. Izposodil si je potem nekaj tisoč goldinarjev, in se lagal, da je v zvezi s francoskimi kapitalisti. Izposojeni denar je zaigral. Zdaj je iskal nevesto, pripovedoval je, da dobi v kratkem 150.000 gl. dote. Ženske rade verjamejo, zato sta se tudi njemu vsedli dve na limanice, kateri je oskubil za 4000 gl. V banki je pa stranke osleparil za 13.000 gl. Ko je sodnija prišla zapirat to „banko", našla je v kasi — 9 kr. Obsojen je bil na šest let teške ječe. * (Nesreča na morji.) Francoski parobrod „Afriqueu je pri Skiatosu v Greciji trčil na Skalo v morji iu se razbil. Ladija se je potopila. Škode je 400.000 frankov. Ljudje so se rt-sili. * (A ti v o kat samo moreč.) Iz Pešte se poroča, da se je te dni advokat Ladislav Gra-nator sam ustrelil. Zastopal je neko banko, vzdignil precejšnjo svoto, več tisoč gold. de- narjrt, pa ga zapravil, in ker ga nadomestiti nij mogel, Sel je v Stolnf Heli grad in se ustrelil. * (Berač milijonar.) Piše se iz Hu-karešta: V Tulci je živel uže tri leta neki berač znan z imenom Peter Petrovič. Nedavno je umrl in ko je sodnija preiskovala njegovo zapuščino, našla je gotovega denarja in vrednostnih papirjev pri njem za 1 milijon frankov. Iz njegovih pisem se je izvedlo, da je njegovo pravo ime Samarin, da je živel preje na Ruskem. V njegovej zapuščini se je našlo tudi več dolžnih pisem in lastnoročno pisano od ruskega carja pismo do Samarina, v katerem se car zahvaljuje Samariuu na njegovih uslugah. Vso tajnost Samarinove osobe je pa pomnožilo še to, ko se je pri preiskavanji konstatiralo, da je Samarin — skopec. Umrli no t I,|ul»l Jttii I: V deželnej bolnici. 8. decembra: Primož Vari, gos tać, 6*> let. i>. decembra: Mariju (Jrodsscbedl, rodovniška kandidatima, 28 let, za tifusom — Matevž Kave, dninar, 40 let. — Marija Zaje dninarica, US let. — Marija Francelj, dt-lavka, 80 lit. Marija Cof, gostija, 61 let st. Dunajska borza 13 decembra (Izvirno teitigrarifii o poročilo.) Enotni diž. dolg v bankovcih . . 72 gld 85 kr Enotni drž. dolg v srebru . . . 73 n 85 g n 70 1860 dri. posojilo 131 n 80 _ Akcije narodne ba nke . . . . MM n — n 80 90 a — - — n 39 n 59 Državne marke . . 58 n 25 n Loterij»e srečko. V Trstu 11. decembra: 63. 26. 58. 84. 10^ V Lincu 11. decembra: 51. 63. 72. 24. 12. Zahvala. Dolenje-Logu&ka prostovoljna požarna straža je nas in celi Logatec pri d\ aknitncin požaru, to je, dne 17. oktobru in 11. decembra t. I. velike nesreče obva-ro\ala, ker je obojekratni ogenj lokalizirala na ono poslopje, katero je po nesnanen uzroku goreti začelo. To se je le z velikim trudom doseči moglo, ker je bilo več slamnatih streh prav blizo ognja. Stttjenio si torej v dolžnost imenovanej prosto volj nej požarnej straži in njenemu načelniku za nagli prihod k Ognja, za mnogi trud in zdatno pomoč najtoplejo se zalit ahti. — Zahvaljujemo se pa tudi vsemu slavnem« občinstvu, ki je požarno stražo pri gašenju ognja podpiralo. V Dolenjem Logatci, dnč 12. decembra 1880. (.630) Ivana in Josip Marguć. Božičnih in novoletnih daril ■■a veliko izbor ima m mm —a— i—i pod Trančo 2. Posebne albume ih fotografije najmoder-niše in krasno vezane s patentirano zapuno. Najro-vejše, kar se tiče papirja Tlieiir A Hardt-niutli. -0<> ttlik iz Draždanske galerije v vrlo elegantnoj enveloppi. Molit »ene knjižice, krasno vezane v slonovo kost, cbenovino biserno matico, batžun ter usnje. Mptat xa luladino, knjižice a podobami, apoiueimkiiui peMiilml In prav* ljkcmiii. najfinejše galuni* rij »ko blago od usnja, prava zlata perena in rejougi, pisne mape itd. itd. (»>21—4) . 2 I1 m Ttf 1 i i i1 S M TJ 45 a >o i * 5" ..S 2 S M K «š S "c^ ■-o. a) i. _ oc5 3 33 .2 > a TV«jl>olj!^c3 in 11 njlip]ivnejne Norvejjsko pamuhlJGvo olje iz kilovih jeter zoper skrollje, krvico, pljučnico, kašelj itd. itd., v sklenlcali a OO kr., združeno z železnim jodirom posebno dobro za one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistiti v sklenleali a 1 kIo eeui, zložil sem -1 ••a jednega. 1 im ditmirtiik unjboljie vrito. 1 elegantna knjižica, i t popolna -ulik.i oprava, 15 lepih kom. i 1 knjižica uzorcev za znumnjuuje in kvuč-{ kanje. < 1 popotno glnl.iliK i- i ilekorucijuiui iu figurami. 1 lopa košarica za delo. 1 popolna kuhinjaka oprava, 16 komadov. I 1 * aolma „ 11 „ I 1 zabavna igra za družbo, j 1 jeklen klavir za samouke. Ti različnih aniiimivih igrač. [ 1 bogata zbirka rečij za božično drevo In i ta sveč. Skupka za 4 gld. popolna -i iN k a uprava, 15 lopih kom. muzikaličen volk z iiiehnniko. krumiu omarica za grajenje ■ načrti, popolna vojuaka opravu, nova igra z zvončki. priprava za riauiijo po predlogah za ■uniouke. zanimiva igru v družbi. Icpii bukvice ao alikumi. dobrn žepna ura iu verižica. iii.ir.ika kača, ki aaina leze. Ii/iknlii na igru z liiirvaml. občen atl 11 a » kurtami. ra/lunili ilrii/i'1. iimij. ji'ko lop donurnik. In i.' i tu zbirku na i.i za božično drevo in HVCČicO. Skupka za 6 gld. 1 krasen dobro ubran klavir. 1 moderna lepa puhljača. 1 popoln priprava za šivanjo. 1 lin usnjen denaruik. 1 olcguntnu pupeteriju z imenom. 1 zanimiva igra za družbo. 1 krasna ročna košarica. 1 popolna garnitura lopotičju. 1 vrhi fina blazinica za igle. 1 krasna kasetu a popolno toaletno opravo. 1 fina moderna svilenu ovratnica. 1 salon z upravo. 1 krasno oblečena punica. 1 popolen iolsk atlas z rt hurvaiiimi zemljevidi celega avuta. 1 velika zbirku rečij za božično drevo 80 svečioami. Skupka za 6 gld. 1 priprava za riiunje a vsem potrebnim. I krasen album : potovanje okolo sveta, uo I.arv.ililli slik. 1 telefon ali domač telegraf, l igra a zvončki, nobuški glasovi. 1 duljevid, vidi ae 1 miljo daleč. 1 popolna m i. I - k .1 pripravu, IS komadov. 1 tlu žepen nožič z •! klinjuma. 1 zanimiva igru za jednega. 1 garnitura gumbov za munšete iti srajce. 1 čarobna svetiljka a nu meglenimi podo-bumi. 1 fina papeterija z imenom. 1 jako zanimiva igru za v družbi. 1 reč zu smeh. 1 velika zbirka rečij za božično drevo se svečtcnml. Skupka za 1 gld. za otroke do 2 leti stare. 1 I.-p.i ropi it olja z zvončkom, ena tigura od kavčuku z godbo, 1 punicu, 1 pajac, ;i lepe živali z glasom, I gumibulon, 1 omarica z godbo. Skupke so kaki.r kdo hoče po v-.ik. i ceni lehko zloži'. Skupke za odruičoiie se po določeuej uuni v zadovoljstvo naročniku zlože, u je praktično, da si vsak naroči obilno ilustrovan cenik, kateri ae vsakemu na zuhtovunje poslju zastonj in frunco. 0ay~ Prodajalci dobe primeren opustek, 09" ako vzumo iiajmnnj U skupk. Vi svečic zu božično drevo, vseh barv, 18 kr. Takih 12, ali električnih, tako du ae v začudenje vse svečicu božičnega drevesu nu hip prižg6, M kr. i j svečnikov li) kr. Zbirka raznih rečij za božično drevo, iiujlopsu olepšava, 30, 60, 80 kr., gld. 1, 1.60. Zanimive igrače na soparico za odrusle otroke. I Parni stroji iu lokomobili dovršeno izilo-| lani, brez nevarnosti, z varnostnim ventilom, 1 komati gld. U, «, 6. Itavno tisto, du goni žago, kladiva iu delu na. vodi, 1 komad gld. 6, 6.60, 7.60. tVli železniški vlaki a oillami, ki jih goni sopuh, gld. 10, 16. I i'i h /.-I. /m ki vlaki, ki so navijajo, gld. 1.60, 3.60, 3.60. T-ul3c, jtj.2c, j13.2c. Ileči za smejanje (najnovejšo), pri-'• nu m' zu darila poHumniiu osobam, za vsuk stun iu vsako starost, primerim tudi za liinilnilo. Izboru je tuko veliku, da ' se moro vsem žoljum ustreči, komud po ' kr. 6 do gld. 10. 1'iipniiK vl.ii|.iiii /n tombolo i z glavnimi iu nižjimi dobitki, 60, loo, 100, ! 300 komudov, u gld. 6, 10, ju, 30 in viijo. Aparati za meglene podobe, 1 jako zanimiva zabava za minilo iu staro, i 1 aparat popolen z lampu, optičnimi stekli ln 00 barv. podob, g hl. l.'ŽO, 1.00, 3.60, 3.60, 6, po velikosti. H*W~ Zavijanje se nič ne zaračuni. Kor ao pred božičem silno kupuje, prosi se za nujna naročila, da ae more točno vso izvršiti. Spredaj zuzuumovaue reči so najboljše izdelano dobiti v velikem magazinu ,,zum Liebling", l>iui>ij. 2(1 1'niiei-MMisM- 80. (625— 1) Izdatelj in urednik Makso A r m i t. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".