25 Spomladi 2023 smo med udeleženci vseh preteklih dogodkov BioBlitz Slove- nija izvedli kratko poizvedovalno anke- to. Še pred izvedbo dogodka v letu 2023 smo želeli preveriti, s kakšnim name- nom se udeleženci odzovejo povabilu na 24-urno popisovanje vrstnega bogastva izbranega območja, koliko jim je pri tem pomembna lokacija dogodka ipd. V pri- spevku objavljamo povzetek rezultatov ankete. V letih med 2017 in 2022 je na šestih do- godkih BioBlitz Slovenija sodelovalo že 221 strokovnjakov za posamezne taksonomske skupine. Na našo poizvedovalno anketo se je odzvalo 75 strokovnjakov oziroma tretji- na dosedanjih udeležencev dogodka, zato menimo, da rezultati ankete predstavljajo dober reprezentativen vzorec. Od tega se je 60 % vprašanih opredelilo kot ljubitelj- skih popisovalcev, 40 % pa kot poklicnih oz. profesionalnih. Polovica vprašanih se je udeležila že dveh, treh ali štirih dogodkov, medtem ko je približno četrtina vprašanih stalnih gostov na naših dogodkih, saj so se jih udeležili že vsaj petkrat. Ostala četrtina vprašanih se je dogodka udeležila enkrat oz. prvič prav v letu, ko je bila izvedena anketa. Polovica vprašanih pozna vse ali večino vrst skupine, ki jo na dogodku popi- dnevno uporabljajo tudi številni okoliški prebivalci, smo v projek- tu naslovili tudi njihovo vključenost. Tako smo podali idejo uredi- tve učne poti, ki bi obiskovalce informirala in vodila izven najran- ljivejših delov območja. Predstavljene aktivnosti, ki smo se jih lotili s pomočjo sheme s pomenljivim naslovom Študentski projekti za trajnostni razvoj, razumemo kot začetek širše zgodbe, torej naravi prijaznega in traj- nostnega ravnanja z zemljišči Biotehniške fakultete, ki bodo imela ob naravovarstveni tudi pomembno izobraževalno in raziskovalno noto. Trenutno je območje tudi del obsežnejšega projekta s skraj- šanim imenom ULTRA Biodiverziteta, ki še podrobneje naslavlja vidike obnove izbranih zemljišč za študijske in raziskovalne potre- be fakultete. Naša želja ob koncu študentskega projekta je spodbu- diti nadaljnja interdisciplinarna sodelovanja, ki združujejo znanja različnih znanstvenih disciplin in obenem upoštevajo potrebe vseh deležnikov. Prepričani smo, da je le s takšnim pristopom mogoče učinkovito odgovoriti na izzive sodobnega sveta. Prikaz trenutnega stanja na območju Biotehniške fakultete ob Oddelku za bio- logijo. S številkami so označene naslednje krajinske značilnosti: 1 – posamezno drevo, 2 – drevored, 3 – grmičevje/skupina grmov, 4 – gozdna zaplata, 5 – mejica, 6 – mokroten travnik, 7 – robovi njiv, 8 – lokalno zamočvirjenje, 9 – obvodna vegetacija, 10 – jarek. (avtorica: Kristina Oražem) Mnenje udeležencev o BioBlitz Slovenija Besedilo: Teja Bizjak Govedič, Marijan Govedič in Damjan Vinko sujejo, in iz pridobljenih podatkov objavlja strokovne in znanstvene članke. Če pogle- damo podrobneje, skoraj tri četrtine vseh vprašanih poklicnih oz. profesionalnih ta- ksonomov poznajo večino vrst v skupini, ki jo preučujejo na dogodku. V primerjavi z ljubiteljskimi taksonomi pridobljene po- datke tudi večkrat vključijo v strokovne in znanstvene članke. Od vseh vprašanih lju- biteljskih taksonomov jih skoraj polovica pozna večino vrst taksonomske skupine, ki jo popisujejo, strokovne in znanstvene članke pa piše dobra tretjina. Predvsem smo od sodelujočih želeli izve- deti, katero merilo za udeležbo na dogodku je zanje najpomembnejše. Že na začetku je bil dogodek zasnovan kot »koncentrat raziskovalnega tabora« in očitno ga tudi večina udeležencev dojema kot takega, saj so med vsemi odgovori večinsko izbrali, da je najpomembnejše druženje/srečanje in povezovanje strokovnjakov/taksonomov ter srečanje starih znancev. Z malo razlike si nato po pomembnosti sledita promocija biodiverzitete in popis čim večjega števila vrst. Promocija območja popisa in prispe- vek k varstvu območja, promocija biologi- je/taksonomije ter promocija varstva na- rave so bili po pomembnosti razvrščeni na konec (graf na naslednji strani). Večini vprašanih se zdi zelo pomembno, da je za območje popisa izbrano manj po- znano območje, kjer je pričakovana visoka biodiverziteta oz. je to območje že znano po visoki biodiverziteti. Dokaj pomembno merilo je tudi, da ima območje varstveni status. Pri izbiri območja BioBlitza Slove- nija pa sta razdalja od kraja bivanja popiso- valcev ter datum popisa manj pomembna. Vprašanim se zdi pomembno, da sta na dogodku organizirani prehrana in nasta- nitev. Ker BioBlitz Slovenija poteka kot prostovoljski dogodek vseh vključenih po- pisovalcev, predstavljata prehrana in na- stanitev tudi osrednji strošek dogodka. A je ta neprimerljiv z vrednostjo informacij in znanja, ki ga z izvedbo dogodka dobimo tako taksonomi in naravovarstveniki kot tudi družba kot celota. Poznavanje biodi- verzitete bi moralo biti del osnovnega po- znavanja določenega ozemlja, seznami vrst pa nacionalno bogastvo in temeljno domo- znanstvo, a je žal pri nas prepogosto posta- vljeno na stranski tir. Večina vprašanih kot pomembno ali zelo pomembno navaja, da se srečajo s stanovskimi kolegi in ljudmi s podobnimi interesi ter da spoznajo tudi nove strokovnjake na področju. 26 Večini vprašanih se zdi najpomembnejše, da so rezultati javno objavljeni in da so uporabni za naravovarstvo ter zanimivi z vidika ugotovljene pestrosti. Tudi načelo javne objave podatkov je bilo ključno pri zasnovi dogodka že od samega začetka in tako so vsi pridobljeni biološki podat- ki objavljeni na spletni strani BioPortala (https://www.bioportal.si), od leta 2023 dalje pa so vključeni tudi v nastajajoči na- ravovarstveni informacijski sistem NarcIS (https://narcis.gov.si) – tam so že na vo- ljo podatki preteklih dogodkov do vključ- no leta 2022. Kratka poročila o dogodku so objavljena na spletni strani dogodka (https://bioblitzslovenija.weebly.com) in v Trdoživu, na željo posameznih popisoval- cev pa tudi v različnih revijah (npr. popi- sovalci netopirjev in kačjih pastirjev redno objavljajo favnistične prispevke za Glej, netopir! in Erjavecio). Na kratko o dogodku, predvsem s fotografijami, poročamo tudi na Facebook strani dogodka. Ob zaključku ankete so imeli vprašani mo- žnost pripisa svojih predlogov in drugih misli o dogodku. Mnogi so se zahvalili or- ganizatorjem in zaželeli uspešno tradicio- nalno izvedbo še vnaprej, nekateri dodali željo po večji promociji biodiverzitete in naravovarstva med lokalno ter drugo jav- nostjo, tretji so se pohvalili, da na dogodku vedno znova spoznajo tudi nove vrste. Za naslednje BioBlitze Slovenija tako ve- mo, da je zelo pomembna infrastruktura, kjer se lahko družimo, izmenjamo pogle- de in tudi morebiti prespimo. Da ni važno, kje v Sloveniji bomo, za večjo motivacijo za udeležbo na dogodku pa mora obstajati tudi popisovalski izziv oziroma mora biti območje biodiverzitetno zanimivo. Tako bomo ostali pri začetnem konceptu, da se strokovnjaki zberemo in popišemo območje brez večje medijske ali lokalne promocije, rezultate pa enkrat do zime ob- javimo na spletu. Pri tem naj še dodamo poziv organizator- jev dogodka, da so idej za lokacije, kjer se lahko dogodek izpelje v okviru zapisanih (predvsem infrastrukturnih) možnosti, ve- dno veseli – sporočite jih lahko na bioblitz. slovenija@gmail.com. Hvala vsem, ki ste se odzvali povabilu k re- ševanju ankete in nam razkrili svoje mne- nje o dogodku. KAKŠEN JE PRISPEVEK DOGODKOV BIOBLITZ SLOVENIJA K POZNAVANJU BIODIVERZITETE V SLOVENIJI? Skupaj smo na sedmih dogodkih (2017–2023) zbrali 23.489 podatkov o biodiverziteti izbranih območij in jih javno objavili. Podatki, ki jih je prispe- valo 254 oseb, pripadajo 3.803 takso- nom oz. več kot 3.100 vrstam rastlin, gliv in živali. BioBlitz Slovenija je bil prvič izveden v letu 2017 v Dragi, kjer smo na 24-ur- nem dogodku popisali 1.580 taksonov organizmov (zbrali 5.537 podatkov). Leto kasneje smo v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg določili 954 ta- ksonov (2.796 podatkov) in v letu 2019 na Loškem polju popisali 942 taksonov (2.523 podatkov). V letih 2020 in 2021, ko sta zaradi prilagoditev na epidemi- jo covida-19 dogodka potekala deset dni, smo v Žejni dolini popisali 1.251 (3.950 podatkov) in ob Petelinjskem je- zeru 1.228 taksonov (3.766 podatkov). Leto kasneje smo v Krajinskem parku Lahinja, kjer sta nas drugi dan spre- mljala dež in nizke temperature, zabe- ležili 673 taksonov (1.283 podatkov). Na zadnjem dogodku smo na Vojskem popisali več kot 1.150 taksonov (3.634 podatkov). BioBlitz Slovenija 2024 bo! Potekal bo 7. in 8. junija v Črmošnjicah. Kot v letu 2023, bo dogodek z namenom krepi- tve naravovarstvene skupnosti podpr- la tudi Agencija RS za okolje, in sicer s projektom LIFE NarcIS (projekt LIFE19 GIE/SI/000161-LIFE NarcIS). 41 %druženje, srečanje in povezovanje strokovnjakov/taksonomov, srečanje starih znancev, sklepanje novih poznanstev POMEN DOGODKA BIOBLITZ SLOVENIJA 15 %promocija biodiverzitete 21 %popis čim večjega števila vrst 7 %promocija območja popisa, prispevek k varstvu območja 8 % 1. 2. 3. 4. 5. 6. 8 %promocija varstva narave 15 % 12 % 18 % 28 % 8 %promocija biologije/taksonomije 25 % 15 % 24 % 17 % 12 % 27 % 16 % 19 % 19 % 12 % 17 % 12 % 29 % 16 % 16 % 11 % 17 % 11 % 4 % 19 % 20 % 21 % 12 % 9 % 19 % Sodelujoči v anketi (n = 75) so pri vprašanju, kakšen pomen ima zanje BioBlitz Slovenija, razvrstili zgornjih šest odgovorov (od najpomembnejšega na 1. mestu do najmanj pomembnega na zadnjem, 6. mestu). Odgovori si sledijo od zgoraj navzdol, tako kot so jih razvrstili vprašani – od najbolj pomembnega na vrhu do najmanj pomembnega na dnu.