284. It. — 5. leto. Poštnina paviaflrana. Posamezne številke 1 D. <;(n° do: V L|ub'|anl, * torek, 12. decembra 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno 180 D' Inozemstvo: Mewetiio 30 D. Letno 360 0 Oglasi: enostolpna mns vrsta aakrat 50 paro, večkrat popus JUGOSLAv Vseui^ Pa všaln ' fnnkn. 'j u bi ji ‘Ulči. MlŠJUi Uredništvo: Woltova ulica l/l. Telefoo čtttji Uprava: Marijin trg S. Telefoa 44 Rokopisi se ne vračofo. Vprašanjem je priložiti mamka za odgovor. m Odgovor Davidovica hrvatskemu bloku. POZIV HRVATSKIM POSLANCEM NAJ PRiDEJO V PARLAMENT. DAVIDOVIC BO SESTAVIL NOVO VLADO? Italija. Beograd. Ih decembra. (Izv.) Ljuba ttavidovič j® poslal hrvatskemu bloku, ki mn je sporoča, da mu popolnoma za-*Pa in na,i ga zastopa v Beogradu, sledečo brzojavko: .»Predsedniku Hrvat- llrega bloka Stjepanu Radiču Id dr. Drinkoviču, Zagreb. V svojem In v Imenu svojih prijateljev se Vam najtopleje zahvaljujem za Stat zaupanja, ki ste mi ga izkazali. Zelo veseli razumevanje, ki ga izražate w tv^i brzojavki za politiko sporazu-OSi med Hrvati, ki nikakor ne ftlDTe smeti brez *«ni©4vflf na Podporo z ene druge strani. Poziv* Bern Hrvatski blok, da v akciji, ki jo je ttčel prevzame tilogo, odgovarjajočo ■Jegovemu parlamentarnemu stališču. Hrvatski blok more v tej smeri računali a* le na moje in na sodelovanje mo- Beograd, 11. decembra- (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič je bil Včeraj opoldne v avdijenci pri kralju Aleksandru, kateremu je poročal o izidu misije za sestavo nove koalicijske Vlade, ki naj bi rešila zakonske predloge o uradnikih, invalidih, agrarni reformi v Dalmaciji in povišanju davkov, brez katerih ni mogoče udejstviti sprejetih zakonov. Slikal mu je vse težave, Ml katere je naletel pri poskusu, sesta- Beogred. 11. decembra. (Izv.) Deslgni-fani ministrski predsednik Nikola Pa-Ufi je danes dopoldne še enkrat povabil k sebi podpredsednika demokrat-akega kluba Andrijo Radoviča in je go. Voril z njim o stališču demokratov do •vntualne volilne vlade, katero naj bi sestavil Pašič. Obvestil ga je, da je vrnil kralju mandat za sestavo novega kabinetu, katerega je vrnil, ker ni mo-ael najti nobene kombinacije za vlado, ki bi mogla v parlamentu sprejeti potrebne zakone. Kralj mu Je zopet ponudil mandat, naj nadaljuje porazgovo-r* s posameznimi strankami, da sestavi delovno vlado, ki naj bi razen uradnl-fckeaa in invalidskega zakona rešila tudi agrarno reformo v Dalmaciji Pašič se je zlasti zanimal za razmere v demokratskem klubu in je zahteval od Radoviča, naj mn da demokratski klub zagotovilo, da bo podpiral vlado s tem, da glasuje za omenjene zakone v narodni skupščini. Pašič je tudi vprašal Beograd, 11. decembra. (Izv.) Dopoldne je bila konferenca radikalnih ministrov in načelnikov stranke z Nikolo Pašičem, na kateri so razpravljali o položaju s posebnim a?.irom na odgovor ki ga je poslal Dfrndovie Hrvatskemu bloku. Radikalki politiki so prišli do prepričanja, da ne morejo razpravljati z demokratskim klubom kot celoto. Ako &e vendarle račiuia na demokrate, po- Beograd, ll. decembra. (Izv.) Po svoji konferenci s Pašičem je Andrija Radovič poročal demokratskemu klubu, )d se je sestal k seji, o podrobnostih svojega Porazgovora z designiranim ministrskim predsednikom Pašičem in ga Je poprosil, naj otvori debato o svojem stališču do ponovnega mandata Pašičevega, posebno pa do zakonov, ki KONFERENCA MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV ZAVEZNIŠKIH DR7AV. London, 11. decembra. (Izv.) Sedanja konferenca ministrskih predsednikov štirih zavezniških držav v Londonu bo ureditev spornih zadev ugotovila le v velikih potezah. Glede Podrobnosti pa naj sc 5e pred 15. januarjem 1923 skliče posebna konferenca. Ako se doseže sporazum o medzaveznlšklh dolgovih, se povabijo na gospodarsko kon- j jih prijateljev, ampak tudi na podporo vsega objektivnega javnega mišljenja. Ljuba Davidovič.* Beograd, 11. decembra. (Izv.) Brzojavka, s katero je Ljuba Davidovič odgovoril Hrvatskemu bloku in ga pozval naj pride v narodno skupščino, Je Izzvala splošno pozornost in pri njegovih nasprotnikih veliko poparjenost. — Smatra se, da je sedaj najpripravnejši trenotek, da pride do sporazuma med Srbi in Hrvati. More se reči, da ima Davidovič, ako se Hrvatski blok odzove njegovemu povabilu, v narodni skupščini moralno in dejansko večino in da lahko računa na mandat za sestavo nove vlade. Beograd, 11. decembra. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori z vso gotovostjo, da bo Ljuba Davidovič še danes prejel od kralja misijo za sestavo nove vlade. viti vlado, ki naj bi z njim izvedla poverjeno mu nalogo. Pašič je prosil kralja. naj ga odveže poverjene dolžnosti. Kralj Aleksander je prosil Pašiča naj poskusi še enkrat sestaviti koalicijski kabinet, ki naj reši te zakotie. Pašič se je odzval pozivu kralja in bo še enkrat poskusil odstraniti težkoče in dobiti jamstva za izvedbo poverjenega mu mandata. Radoviča, kako bi se demokratski klub zadržal, ako se parlamentu predloži zakonski predlog o povišanju davkov. Radovič je odgovoril, da tvori demokratski klub enoto. (??) Kar se tiče davčnega zakona, je dejal Radovič, da bo demokratski klub zahteval, da se mora ta zadeva dobro proučiti in da se mora za izvedbo potrebnih zakonov najti kritje. Beograd, 11. decembra. (Izv.) Po svoji konferenci s podpredsednikom demokratskega kluba Radovičem je povabil Nikola Pašič k sebi predsednika Samostojne kmetijske stranke Rajerja, kateremu je izjavil, da je vrnil kroni mandat za sestavo nove vlade, da pa ga je kralj prosil, naj nadaljuje pogajanja .Rajar je izjavil Pašiču. da želi kmetijski klub še nadalje sodelovati v koalicijskem kabinetu, da pa nova vlada ne sme le rešiti tri predložene zakonske predloge, ampak da je treba Izpopolniti delavni program. tem prihajajo za radikalce v poštev le Svetozar Pribičevič in oni demokratski poslanci, ki so njegovi pristašu — Po tej seji je Pašič zopet govoril s podpredsednikom demokratskega kluba Radovičem. Izjavil mu je, da z demokrati toliko časa ne more razpravljati, dokler se razmere v njihovem klubu ne razjasne, z drugimi besedami, dokler se demokratski klub ne razcepi. naj jih sprejme nova vlada. Naglašal je, da ga ,ie Pašič zaprosil, naj pride popoldne ob 6. zopet k njemu in naj mu sporoči, kako stališče bo zavzel demokratski klub v vprašanju rešitve vladne krize. V debati, ki se je na to razvila, so govorili Davidovič, Pribičevič in dr. Krstelj. Debata se je ob 4. popo-ludne nadaljevala in traja dalje. ferenco v Bruslju tudi interesirane države male antante. London, li, decembra. (Izv.) Ministrski predsedniki zavezniških držav so se tri ure posvetovali o nemški noti. j Prišli so do prepričanja, da je nen^ka nota nezadostna in da Nemčija lahko vrši svoje obveznosti. Po daljši debati so sklenili, da se predlogi nemške vlade j glede olajšave o plačevanju vojne odškodnine odklonijo. GRČIJA ŠE NE MISLI ODNEHATI. Pariz, 11. decembra. (Izv.) »New York Herald-r poroča iz Aten, da je re-volucijonarni odbor štirinajstorice odpotoval na fronto, da uvede reorganizacijo vojske. Dasi je državna blagajna prazna in naletava oskrba vojakov na velike težkoče, upa ta odbor, da spravi zopet nekaj divizij na noge in jih popolnoma opremi. FAŠISTOVSKA NASILJA V TRSTU. Trst, II. decembra. (Izv.) Včeraj so priredili fašisti novo slavnost. Razvili so namreč dva nova praporčka za dve novi skupini fašistovske sekcije v Bar-kovljah pri Trstu. Razvitja so se udeležili razni fašistovski oddelki iz mesta in predmestij. Pojavil se je prvikrat tudi oddelek fašistov na konjih. Nekaj novega je tudi to, da je duhovnik blagoslovil oba prapora. Ali je bil duhovnik fašist, tega se ni moglo izvedeti. Zvečer so priredili zabave na raznih krajih. Šentjakobski fašistovski oddelek je priredil veselico v dvorani slovenskega delavskega konzumnega društva pri Sv. Jakobu, ki se nahaja tik poslopja, kjer imajo fašisti svojo sekcijo. Dvorane pa niso obdržali, marveč so jo po končani zabavi izpraznili. Bati se je bilo, da jo obdrže, kar bi bilo velika škoda za Slovence v Trstu, ker jim je osta’a sedaj samo še ta dvorana za slovenske prireditve. POLITIČNO NASILSTVO FAŠISTOV NA TIROLSKEM. Innsbruck, 11. decembra. (Izv.) Kakor piše »Allgemeiner Tiroler Anzei-ger«, zahteva fašistična stranka na južnem Tirolskem, naj se sedež provinci-jalne vlade prenese iz Trentina v Bol-can in naj se anipeška in valsuganska dolina, kakor tudi Judikarije dodelijo sosednjim provincam. V MILANU JE ZMAGALO FAŠISTOV- SKO NASILJE PROTI SOC1JALI-STICN1M STRANKAM. Milan, 11. decembra. (Izv.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah so dobili večino blokaši. t. j. fašisti in nacionalistične stranke. Najmogočnejša socialistična trdnjava je sedaj padla na veliko žalost vsega socijalističnega sveta v Italiji. Po dosedanjem izidu volitev so dobili blokaši 86 514, unitarci 45.049, maksimalisti 17.186 in komunisti 3286 glasov. Borzna poročila. Curih, 11. deccmbra. Berlin 0.0625, Nevv York 531.50, London 24.30, Pariz 37.15, Milan 26.50, Praga 16.825, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.75, Bukarešta 3.25, Varšava 0.0.325, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0076. Berlin, 11. decembra. Dunaj 11.67, Budimpešta 349, Milan 42.643, Pra^a 26.633, Pariz 59.451, London 38.902.50, Nevv York 8448.82, Curih 160.597, Beograd 10.423. Praga, 11. decembra. Dunaj 4.24, Berlin 33, Rim 159, avstrijske krone 4.225, Budimpešta 131.50, Pariz 222.75, London 143.85, New York 31.40, Čurin 594.75, Beograd 39.25. Dunaj 11. decembra. Devize: Zagreb 234.75—23525, Beograd 899—901, Berlin 8.45—8.75, Budmpešta 30.65—30.7*, London 326.500—,327.100, Nev/ York 71.525—71.675, Milan 3566—3574, Pariz I 5019—5031. Praga 2257—2263, Sofiia ! 531.50—532.50, Curih 13.460—13.490. j Valute: ameriški dolarji 71.150—71.450, bolgarski levi 510—514, nemške marko 8.60--9.60, angleški funti 326 000— 327.000, francoski franki 5060—5090, italijanske lire 3532.50—3547.50, jugoslovanski dinarji 886—890, romunski leji 422 -424, švicarski franki 13.370—13.430 češkoslovaške krone 2240—2250, madžarske krone 29.80—30. Zagreb, 11. decembra. Devize: Dunaj 0.1125—0.1175, Berlin 0.94—1.14, Budimpešta 3.20—3.50, Bukarešta 47— 0, Italija 374—378, London 339.50- 344.50, Newyork 74.50—75.50, Pariz 527.50—532.50. Praga 239.30—239.50, Švica 1405—1415, Varšava 0.44—0.54. Valute: ameriški dolarji 73.50—74.50, avstrijske krone 0.1135—0.1185, češkoslovaške krone 233.50—236.50, angleški funti 334.50—339.50, francoski franki 522.50—527.50, madžarske krone 3.20— 3.50, romunski leji 0—49, italijanske lire 370—374, poljske marke 0—0.46. Bsograd, 11. decembra. Devize: Dunaj 0.115—0.12, Bukarešta 46—48, B?r-lin 0.92—L02; Budimpešta 3.55—3.65, Solun 95—99, Sofija 57—59, Pariz 519.50—523.50, Praga 233-237, Ženeva 1396—1400, Milan 365—369, New York 73—74. London 334.50-337.50. Valute: romunski leji 46--4S, Večkrat smo že na tem mestu povdarIH, kam nas lahko pripelje politika, ki jo Je vodila naša vlada do sedaj nasproti Rus;jl„ Zdaj se zdi, da se Je začelo svitati tudi v Beogradu, In poroča se, da pride v kratkem v Beograd zastopnik ollcljolne Rusije. Sicer se v isti sapi zatrjuje, da to ne pomeni obnovitve diplomatskih odnošajev ampak samo trgovskih stikov, vendar ni treba jomati takih komentarjev preveč tragično. G’av-no je, da pridemo zopet enkrat sploh skupaj. Za to je namreč že skrajni čas, vendar upajmo, da ne še prepozno. Že v Lausanni zavzema zastopnik Italije nasproti Rusiji stališče, ki je najbolj karakterizirano s tem, da sta bili Franc'ja !n Anglija naravnost presenečeni. In Mussolini je izjavil v pogovoru Krasinu, da je nujno potrebna obnovitev stikov med ItaI'jo o vidno vsakomur protežiranje Nemške Avstrije s strani Italije. Res je sicer, da Je imela tu predvsem namen, škodovati naši državi, skoro gotovo oa h. a je že takrat zašle-dovrla It!>Vja še poseben cilj. Kajti takoj po končani voini so se zopet začele kazati slmnatije, ki Jih Je gojila oficijelna Italija vedno do Nemčije. In te simnatije so se množile vedno bolj, dokler ni prišlo do nem-Ško-ruske zveze. Od takrat dalje pa so s! izbirali razni italijanski državniki. In re najslahšl, nemške liste za forum, kjer so obtoževali svoji nekdanji zaveznici Francijo in Anglijo. To jisno razkriva italijanske namene: Ital’ja se vrača k svoji star! ljubezni, k Nemč'15. in hoče tvoriti novo trozvoTo: ItaPja, Nemčija, Rilska. AH se ji bo to posrečilo, je morda še vedno odvisno vsaj nekoliko od nas. kakor navadno zelo miren In čaka oa dr. Korošca, da z Jugoslovanskim klubom. Maglajličevo skupino muslimanov in Samostojno kmetijsko stranko, ev. tudi brez Pribičeviča sestavi novo vlado. hgledi pa so zelo slabi, ker je dr. Koro?ec že v Ljubljani izjavil, da je za revHio ustave in da ne bo podpiral Pa-Šič-Pribičevičevega režima. Radikalci zatrjujejo — in eni so dobro poučeni da bo Pašič še nocoj ali najkasneje jutri dopoldne po konferenci z dr. Korošcem zopet vrnil kralju svoj mandat, na kar bo krona povabila k sebi na posvetovanje voditelje opozicije in sicer Da-vldoviča, Protiča, dr. Korošca, dr. Spaha in Laziča. Kakor stvar sedaj stoji, bo kralj poveril sestavo novega kabineta Ljubi Dnvidoviču, o katerem zatrjujejo ntegovi pristaši, da bo sestavil novo vlado v polovici dneva in da je v tem zmislu že pripravil V9e potrebno. Davidovičeva vlada bo poslovni kabinet in se bo po sprejemu invalidskega, uradniškega in davčnega zakona izpre-menila v volilno vlado. stvo, da pride v tem slučaju Hrvatski blok prav gotovo v narodno skupščino, kar je sicer svečano izjavil tudi v svoji brzojavki Davidoviču. Drugi zopet mislijo, da se bo Pašič umaknil Stojanu Protiču, da na ta način ostane radikalna stranka na krmilu. Smatrajo, da je popolnoma gotovo, da se bo radikal-ski klub izjavil za Protiča, čim vrne Pašič svoj mandat in se umakne. znala ruske sovjete, moskovska vlada pa aneksijo Besarabije po Romuniji. Dogovor se vrši tajno, vendar pa so bile o njegovi vsebini obveščene velesile, predvsem Francija. Potek konference v Lausanni. TURČIJA V EVROPI NE SME IMETI ŠTEVILNEJŠE VOJSKE KAKOR BOLGARIJA. Lausanne, 11. decembra. (Izv.) Včeraj popoldne je imel vodja ruske delegacije Cičerin z načelnikom Turkov, Izmed pašo, dolgo konferenco. Porazgovora sta se udeležila tudi ruska strokovnjaka za pomorske stvari, admirala Berens in Ledebev. Lausanne, 11. decembra. (Izv.) Gle-I de vojaških klavzul bodoče mirovne ■ pogodbe doznava Švicarska brzojavna I agentura, da se glede Anatolije ne bo-i do zahtevale nikake omejitve. Vecdar se bo morala Turčija obvezati, da v Evropi ne bo imela močnejše vojske kot Bolgarija. POVRATEK DR. IVAN ŠUŠTERŠIČA. Ljubljana 11. decembra. Danes zvečer se je vrnil v Ljubljano dr. IVan Šušteršič. Na kolodvoru so ga pričakovali njegovi rajzvestejši pristaši, ki so z njim vred krenili v protiklerikalno smer. Pašič je vrnil svoj mandat. KER PASIC NI MOGEL SESTAVITI VLADE, JE ODLOŽIL SVOJ MANDAT ZA SESTAVO NOVE VLADE. — PAŠIC PONOVNO DES1GNI-RAN ZA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Pašic nadaljuje razgovore. PAŠIČEV SESTANEK S PODPREDSEDNIKOM DEMOKRATSKE STRANKE. — RAZGOVOR Z ZASTOPNIKOM SKS. Pašič noče razpravljati z demokrati. radikali čakajo na razpad demokratskega kluba. !>ebata v dem. klubu o sestavi nove vlade. Pregled situacije v Beogradu, Komb*nacije. Tajen dogovor med malo antanto in Rusijo. V Lausanni Kaka* flfto mnrfe »»povedeva!!, M Je lausannska konferenca popolnoma oddaljila od programa, ki ie Imel kot prvo točko ureditev turSko-grške-ga spora, in igrajo vlogo samo Se interesi velesil; za sedaj Carigrad. Ta točka je sama na sebi zelo težka, ker nobena velesila ne prizna drugi Carigrada, težka še bolj zaradi tega, ker nastopata sedaj Rusija in Turčija skupno, kar ni bilo v orijentskem vprašanju ravno v navadi. Da bosta šli Rusija in Turčija skupno, se je sicer domnevalo, ali popolno jasnost v to vprašanje Je prinesel šele Cičerinov govor na konferenci. Dočim je Izmet paša govoril Izmikalno, je nastopil Cičerin javno za turško zadevo, zahteval izpraznitev Carigrada In popolno svobodo za Turčijo, da naredi z Dardanelami, kar hoče sama. Jasno je, da se je morala Anglija temu upreti, ker ve, kaj pomeni za Rusijo Carigrad in tudi ve, da ga Rusija ae prisoja Turkom kar tnko iz darcžlji-vostl Ce se zavzema Rusija za turški Carigrad, je to samo znamenje, da upa priti Rusija na ta način hitrejše do svojega cilja, t. j. do ruskega Carigrada, la da so Turki že domenjeni z Rusi. To kaže lnterwiew, ki ga je dal Cičcrin Žumalistom In kjer razmotriva tri možnosti rešitve dardaneiskega vprašanja. Prva možnost pa je, pravi Cičerin, da hi bili Rusi zasedli Carigrad, če bi bili hoteli. To pove mnogo. Pri tej situaciji se je zdelo lordu Curzonu najbolj umestno, da skliče takoj konferenco med angleškim, franco-Skim in Italijanskim zastopnikom, ki mi vgotovlje pogoje, M «aj se stavijo Rusiji In Turčiji Rusija Je sicer odgo* vorila takoj, da ne prizna prav nobenih pogojev, ker je enakopravna z vsemi velesilami. Navzlic temu Je lord Cur-zon kot predsednik konference takoj zaključil sejo in napovedal datuma, kedaj se zopet vrši. Misli pač do takrat, ko se sporazumejo Anglija, Francija In Italija. Med tem pa se je Izkazalo, da drži Italijanski zastopnik popolnoma z Rusi in angleški in francoski listi namigavajo, da je Čisto navaden ruski zaupnik, ki se ne sme pripustiti k zaupnim sestankom ter zahtevajo od Mussolinija, naj sc jasno izjavi, kako politiko misli zasledovati. Ko je tako Cičcrin počasi eliminiral iz zveze Italijo, se je vrgel na to, da razbije še angleško-francosko zvezo. Izjavil je, da Francija ne vodi v Orijentu francoske — ampak angleško, torej Turčiji sovražno politiko, ki bo imela za posledico uničenje francoskega prestiža med muslimanskim svetom. To je v Franciji v žalo, zlasti ker še ni pozabljena najnovejša preteklost, ko je hotela Anglija izrabiti Grčijo za to, da iztlra iz Orijenta Francijo. Nervoznost vlada na francoski in angleški strani in nek član angleške delegacije je javno izjavil, »da Je že par let iine francosko-angleškega prijateljstva samo še maska, ki zakriva razvaline: to prijateljstvo je treba skleniti popo’noma z nova in na novi podlagi zopet v lausanni.« — Znamenja pa, pod katerimi se misli skleniti to prijateljstvo, ne napovedujejo nič kaj dobrega. Slovenske gospodarske razmere. I. NASE POLJEDELSTVO. Kakor vsa na5a država, tako ima fndi Slovenija za enkrat še izrazito agrarni značaj, kajti njena socialna Struktura je danes nekako sledeča: V poljedelstvu In šumarstvu Je zaposlenih približno 61, v Industriji in obrti 18, v trgovini in prometu 8, v javnih in prostih poklicih 13 odstotkov. Kakor razvidno iz teh številk, Je zaposlena pri nas 5e vedno skoro dvetre-tjlnska večina prebivalstva v kmetijstvu, zato lahko trdimo, da smo tu-l Slovenci še vedno kmetijski narod, čeprav ne več v toliki meri kot ostala plemena naše države, vendar je pa položaj našega kmetijstva popolnoma drugačen kot po ostalih pokrajinah. Večina slovenske zemlje je gorata in ima deloma izrazito alpski značaj, zato je popolnoma naravno, da Slovenec ni poljedelec v ožjem pomenu besede, kakor n. pr. Vojvodinec, ampak prevladujeta pri njem zlasti živinoreja in šumarstvo. To je razvidno tudi iz gospodarske izrabe naše zemlje, ki nam nudi nekako sledečo sliko: Na njive in vrtove odpade piMlžno 18, vinograde 2, travnike 17, na pašnike 15.5, na gozdove 41.5, na neproduktivna tla 6 odstotkov od celokupne Slovenije, ki znaša danes v mejah Jugoslavije okroglo 16.200 kvadratnih kilometrov. Pa tudi po njivah, ki ne obsegajo kakor smo videli niti petino naše površine, se pri nas ne seje žito v taki meri kot po ostalih pokrajinah države, kajti z žitom Je zasejanih komaj 60 odstotkov njiv (v Srbiji 95 odstotkov), ostalo se pa porablja za pridelovanje krompirja (14 odstotkov; v Sr- biji samo 1 odstotek), fižola, zelja, detelje itd. Žito Je skoro enako porazdeljeno na vse vrste, kajti zasejanih je bilo: s pšenico 16 odstotkov njiv, na 1 ha se je pride'alo 10.5 q, z ržjo 13.8 odstotkov njiv, na 1 ha sc je pridelnlo 9.3 q, z ovsom 12.5 odstotkov njiv, na 1 ha se je pridelalo 9.8 q. s koruzo 11.3 odstotkov, na I ha se je pridelalo 13.4 q. z Ječmenom 6.3 odstotkov, na 1 ha se Je pridelalo 9.2 q. Če pogledamo te številke, vidimo da Je produktivnost naše zemlje v primeri z ostalimi pokrajinami naše države majhna, vkljub temu, da obdeluje naš kmet svojo zemljo razmeroma že zelo racionalno in intenzivno ter se že v veliki meri poslužuje modernih tehničnih pripomočkov, kakor, kakor umetnih gnojil, strojev Itd. Vzrok tej nizki produktivnosti leži v prvi vrsti v nerodovitnosti naših tal. vsled česar seveda naš kmet ne bo mogel v žitoreji nikdar konkurirati s hrvaškim a>i vojvodinskim, obratno tamkajšnja žitoreja bo v doglednem času našo popolnoma ubila. Visoko produktivnost smo dosegli samo v pridelavi krompirja, namreč 82.5 q na 1 ha (v Srbiji 38 q). Olcde na vse te okolščine je produkcija slovenskega poljedelstva nekako sledeča: pšenice in rži okroglo 850.000 q. Ječmena 110.000 q, ovsa 350 000 q, koruze 410.000 q, krompirja 3,130.000 q, vina 650 000 hi. fižola, grnha in l^če 75.000 q, zelja 410.000 q, sadja 700.000 q. Ze iz teh štrvilk bo razvidno, da le Slovenija v agrikulturnem oziru visoko pasivna. Malo je pri nas celo kmetov, fes pridelajo Uta dovolj ta lastno prt« hrano, večina sa mora pa la dokupov«. tl V sploSncm lahko mirno trdimo, (Ja mora Slovenija uvažati nad eno tre* tjino 2ita, ki ga rabi za svojo prehra- no. Za ivojo porabo pridelamo le krom« plrja, izvažamo pa lahko od svojih po* Ijedelskih produktov samo nekoliko fižola, sadja, vina in nekaj manj važnih pridelkov. Politične vesti. Sedanje razmerje strank v parlamentu. Razmerje Izvoljenih poslancev v narodni skupščini je sedaj sledeče: radikalci imajo 92 poslancev, demokrati 85, jugoslovanski klub 28, zemljoradniki 23, muslimanska skupina dr. Spaha 14, Maglajllčeva 10, socljallstl 10, samostojna kmetijska stranka 8, demokratski disidenti 8, narodni seljački klub 7, repub'ikanci 3, radikalni disidenti 2, narodni socijalisti 2, zemljoradniški disidenti 2, Protič in dr/ Ivanič 2 in dr. Trumbič in dr. HSussIer 2, skupaj 299. Zunaj parlamenta stoje Radičevci z 48 mandati, hrvatska zajednica II, Frankovci 3 in komunisti (razveljavljeni) 58, vsega skupaj torej 419 poslancev. — Prinašamo gornje številke v svrho boljšega razumevanja Izjave Mrvalske-ga bloka. Kdo vara Javnost? Na vse mogoče načine se trudi »Jutro«, da odvrne od JDS krivdo, da je danes Ljubljana v rokah klerikalcev. »Jutro« trdi. da bi se NSS prav lahko zvezala z JDS, če je že sprejela glasove SKS in narodnih radikalcev. Ze ponovno smo ugotovili, da z JDS nar. sociialisti niso mogli iti iz enostavnega razloga, ker so njeni voditelji nosilci današnjega režima. Prav tako NSS tudi ne bi mogla skupno nastopati z SKS in narodnimi radikalci, če bi ti zahtevali od »Jugoslovanske zajednice«, da njim na ljubo zataji resoluciio zagrebškega kongresa. Ce je pa SKS in radikalna stranka ponudila »Jug^lovanski zaiednici« svoje glasove brez vsakih zahtev, kdo bi jim ubranil glasovanje, ki pritiče vsakemu državljanu?! SKS in radikalci so uvideli, da se bojuje v LiubPani samo boj med »Jugoslovansko zajednico« in klerikalci in naravno je, da so se odločili za edino resno protiklerikalno kandidatno listo, ki jo je predstavljala »Jugosl. zajednica«. — Vsako cepljcnje glasov je pomenilo indirektno podpiranje klerikalcev, katerega so tudi zagrešili mladinovski voditelji okrog JDS, ki so vsled svoje strankarske zagrizenosti samostojno nastopali in s tem razdvajali napredno volilstvo. JDS bi morala voliti »Jugosl. zajednico«, če je hotela res aktivno nastopiti proti klerikalcem. Tako so pa gospodje okrog »Jutra«, ki so voditelji .IDŠ, podali zopet nov dokaz o nedoslednosti in neiskrenosti napredne borbe s tern. da so raje nasedli zapeljivim besedam dr. Žerjava in tako pripomogli do klerikalne zmage v Ljubljani •Jutro« štejo. Neodpustljiv nacljonalni greh je zagrešil dr. Žerjav, ker je z novim volilnim redom za občinska zastopstva večjih mest ustvaril položaj, da lahko pri prih. volitvah dobe v Mariboru In Ptuju občine v roke Nemci. »Jutro« sedaj zagovarja dr. Žerjavov volilni red In prešteva Slovence v obmejnih mestih. Seveda vse štetje ne velja nič, ker je svojčas hotel biti vsakdo Slovenec In danes pri tajnem glasovanju nešteto ta-kozvanih »Slovencev« gotovo ne bo glasovalo za Izrazito slovenske stranke. »Jutro« naj kar še enkrat lepo vpraša JDS organizacije v Mariboru ln Ptuju ter se bo lahko Iz svojih vrst prepričal, da je ravno z dr. Žerjavovim volilnim redom v nevarnosti slovenski in državni interes v obmejnih mestih. Bolgarija zahteva pravico za uvedbo splošne vojaške obveznostL Zaradi revolucijonarnih dogodkov v Custendilu je bolgarsko vlada pooblastila ministrskega predsednika Stam-bolijskega kot načelnika bolgarske delegacije na orijentski konferenci v Lausanni, naj na konferenci stori vse korake, da dobi Bolgarija zopet vojsko na podlagi splošne vojaške dolžnosti, ker armada prostovoljcev ne more zadostovati za vzdrževanje reda in miru v državL Clemenceau za sporazum med Ameriko, Francijo ln Anglijo. Senator Lodge je dal na čast bivš. francoskemu ministrskemu predsedniku Clemenceauju v Cantonial Memorial Hallu kosilo, katerega se je udeležilo nad dvatisoč oseb. Ob živahnem odobravanju je imel Clemenceau govor, v katerem je zavračal obrekovanje, češ da je Francija militaristična in imperi-Jalistična. Clemenceau Je nadalje izjavil, da ne zahteva od Zedinjenih držav, naj posežejo v razmere v Evropi, ampak le vprašuje, ali se Amerika, ki se je bojevala za cilje versaillske mirovne pogodbe, ne čuti tudi soodgovorna. Francija si želi predvsem miru. Mirovna pogodba se mora izvesti in najboljše sredstvo za to bi bil sporazum med Ameriko, Anglijo in Francijo. Mussolini Izjavlja. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je v razgovoru z novinarji najodločneje zanikal, da namerava sprožiti vprašanje zvišanja odstotne mere vojne odškodnine, ki jo ima plačati Nemčija Italiji. Kar se tiče konference, je izjavil, da ima Turčija neizpodbitne pravice, da pa njena suverenost ne sme segati preko Marice, sicer utegnejo nastati spori na Balkanu, ki lahko dovedejo do usodepolnih posledic. Zednjcne države proti vsaki vojaški zvezi ln proti takojšnji razorožitvi na morju. Listi poročajo iz Washingtona: V svoji poslanici kongresu izjaviia predsednik llarding izrečno, da Zedinjene države severoameriške nikoli ne bodo podpisale mirovne pogodbe, ki bi vsebovala vojaško zvezo. Zedinjene države bi se tudi izognile vsaki obveznosti, da bi z njihovo pomočjo društvo narodov zahtevalo takojšnjo ratifikacija mornariškega dogovora, sklenjenega v Washingtonu. ki naj bi se raztegnil na vse države, tako da bi se preprečile bodoče vojne. Mednarodni ženski kongres v Haagu. V prisotnosti zastopnic 17. držav je bil 8. t. m. v Haagu otvorjen mednarodni ženski kongres, ki je sprejel resolucijo, v kateri se ministrski predsedniki zavezniških velesil poživljajo, JE. A. Poe: Črna mačka. Od nekdaj sem ljubil živali, in že kot otrok sem imel vedno kopo ljubljencev kraj sebe. Ko sem se oženil, sem vesel opazil isto nagnenje pri svoji ženi. Tako sva imela vso mogočo živad doma: ptiče, zlata ribice, lepega psa, malo opico in mačko, To je bila nenavadno velika i-pa žival, popolnoma črna in čudovito razumna. Njena pamet je obudila v moji cui ;!;oro babjevernost, češ, da so se v ' tekali večkrat skrivale čarovnice. No, ■ iuto — tako je bilo mački ime — je V! moj ljubljenec, moje vse. Navadil se ie, da rne je spremljal, kamor seni &jl — celo na ulico je hotel z menoj. S to mačko pa pričenja moja čudna povest, .ki mi je morda bralec niti verjeti ne bo hotel. Toda saj ne zahtevam. Jutri moram umreti, pa hočem danes osvoboditi dušo od težkega bremena in povedati svetu na kratko vse, kar sc je godilo in me končno upropastilo. Moja zakonska sreča in moje prijateljstvo s Plutom ni trajalo dolgo. Cez par let sem se udal pijači, postajal razdražljiv in se večkrat v svojem razpoloženju znosil nad svojo okolico. Celo fene sem sc lotil. Samo proti Plutu sem bil še obziren, dasi me je njegova ljubezen vedno bolj dražila. In čim bolj Sem pil, tem bolj je rasel v meni odpor proti njemu. Nekega večera sem sc vrnil popolnoma pijan in si domišljal, da se ml mačka Izogiblje. Skočil sem za njo, pa me je najbrže Iz strahu rahlo ugriznila v roko. V trenutku me je zgrabila demonična jeza, da sam sebe nisem ye£ poznal Potegnil sem nož iz žepa, ga odprl, pograbil ubogo žival za vrat in ji pazljivo Izrezal eno oko iz očesne ot’ine. Drugo jutro, ko sem se streznil me je žrlo čustvo groze in kesa. Toda le mimogrede. Strmoglavil sem v nezmernost in vino je odplavilo vsak spomin. Med tem Je mačka pomalem okrevala. Seveda je z grozo odskočila, kadar koli me je ugledala In ta njen naravni I strah me je zopet začel razburjati. Satan je bil v meni Mučil me je nerazumljivi nagon, zločin nad nedolžno živaljo. Nisem sc mu mogel ubraniti. Lepega jutra sem napravil zanjko. Jo hladnokrvno vrgel mački na vrat In jo obesil na vejo nekega drevesa. Obesil sem jo s solzami v očeh, obesil — dasl sem vedel, da me je ljubila in mi ni dala nobenega povoda za tako grozodejstvo. Tisto noč je izbruhnil v moji hiši ogenj. Le s težavo smo sl rešili golo življenje — moja Žena, sluga In jaz. Vse dru^o je uničil požar. Hišo in cclo moje Imetje. Odslej sem se udal obupu. Sredi mojega strašnega pijančevanja pa sem naenkrat prič:l žalovati za izgubo mačke. Z vedno večjo pozornostjo sem pregledoval bedne luknje, kjer sem zdaj popival. da bi ugledal podobnega ljubljenca Irte barve In postave. Nekoč sem čepel ponoči zopet v podobni pivnici. Komaj še rri zavesti 'cm naenkrat opazil na omari nekaj črnega. Sel sem tja in potipal. Bila je črna mačka — zelo velika — kakor Pluto, samo z belo liso na oprsju. Ko sem Jo pobožal je takoj vstala* pričela presti in se podrsala ob moji roki. Tako žival sem iskal. Božal sem Jo cel večer in ko sem odhajal, je šla z menol Gostilničar ni sprejel zanjo nobenega denarja, ker sam ni vedel, odkod se je pritepla. Udomačila se je takoj in postala tudi ljubljenka moje žene. Toda kmalu se je zgodilo z menoj, kakor pri prvi mački. Moja čustva so se pomalem spremenila v nenaklonjenost: mačka mi Je postala zoprna, in kmalu sem jo besno sovražil Moja mrž-nja do nje se je še povečala, ko sem nekoč opazil, da ji manjka eno oko kakor Plutonu. Med tem, ko me je ona ljubila bolj in bolj. Ce sem sedel, mi Je zlezla na kolena, če sem šel ven, mi Je lezla med nogami — kadar sem prišel domov, mi je pritekla nasproti in plezala po meni. Bodlo me je, da bi jo uničil z enim samim udarcem in vendar je nisem. Deloma me je zadrževal opomin na moj prvi zločin, deloma pa sem se živali res bal. Ta moj strah je bil nekaj čudnega, nerazumljivega, ki ne najdem zanj pravega pojasnila. Večala ga je še neka blazna domišlija, da ima tista bela lisa na mačkinem vratu podobo vislic.. O, žalostno, strašno orodje sramote — duševnih, muk in smrtil Ah, moj mir je bil proč! Po dnevu me ni pustila žival niti trenutek samega, ponoči pa sem vsako uro planil v silnem strahu iz groznih sanj — na moje prsi Je težila strahotna prikazen te zveri in zdelo sc ml jc, da čutim njeno vročo sapo po obrazu Pod egcI sem pritisku tolikih muk — ničesar dobrega ni bilo več v moji duši. Ah, običajno Je bila moja udano trpeča žena žrtev nenadnih in vedno znova sc ponavljajočih izbru-' hov moje besnosti, ki sem se ji prepuščal brez obzirov ln pomislekov. Nekoč me je spremljala uboga trpinka v klet stare hiše, ki sva Jo morala najeti zaradi svoje bede. Mačka, ki nama je sledila, se ml je zapletla med noge in zakrivila, da sem skoro padel po stopnicah. To ml je vzelo zavest. Pograbil sem sekiro, pozabil ves svoj strah in zamahnil proti živali. Ubil bi jo, če bi me istočasno ne zgrabila žena za roko, da Je udarec zgrešil smer. To vmešavanje žene Je povečalo mojo jezo do satanske besnosti. Iztrgal sem desnico iz njenih rok in zasadil sekiro globoko v njeno črepinjo. Brez vzdiha se Je na mestu mrtva zgrudila na tla. Komaj sem izvršil svoj sramotni umor, sem takoj pričel razmišljati, kako bi skril truplo. Vedel sem, da ga ne morem odnesti niti podnevi niti ponoči, brez nevarnosti, da bi ne vzbudil sum-nje svojih sosedov. Razni načrti so mi pali v glavo. Sprva sem hotel truplo razsekati na drobne kosce in sežgati Potem, da bi ga pokopal v kleti — da bi ga vrgel v vodnjak na dvorišču ali pa zabil v zaboj in ga pustil odnesti iz hiše. Končno sem našel izhod. Sklenil sem zazidati truplo v steno kleti, kakor so delali v srednjem veku menihi s svojimi žrtvami. Klet je bila za tak načrt zelo pripravna. Obenem jc bil v enem zidu izbočen nastavek, ki je najbrže zakrival slep kamin. Bil sem prepričan, da bom z lahkoto odmaknil ra tem mestu opeko in se nisem motil. Z železnim drogom sem izdelal odprtino in potem previdno naslonil truplo na zadnjo steno. Z lahkoto sem zadelal luknjo in popravil zid. Z vso pazljivostjo sem si preskrbel pesek in apno, napravil omen. In naj s končno ureditvijo vojne odikofe cine vzpostavijo zaupanj® sveta, da 8« na ta način omogoči povratek normal« nlh gospodarskih razmer, ki edino mo« re zagotoviti uspešno mednarodno delovanje. Zvečer je zahteval v svojem govoru na zborovanju lord Palmoor, naj se izpremene mirovne pogodbe ln prenehajo napačne trditve, da je samo ena država odgovorna za svetovno vojno. Gospodarstvo. SANACIJA AVSTRIJSKEGA GOSPODARSTVA. S sprejetjem zakona o obnovi se je pričelo pričakovanje za sanacijo Av-vstrije uresničevati. Avstrijski gospodarski krogi pričakujejo, da se bo sedaj vrnilo zaupanje inozemstva v avstrijsko finančno gospodarstvo. Reformni in finančni program, s katerim namerava Avstrija doseči ravnotežje proračuna, predvideva: 1. daiekosežno reformo državnih obratov in sicer pred vsem trgovsko vodstvo monopolov In montnnističnih obratov, prllagodenje že* lezniških, poštnih, brzojavnih ln telefonskih tarifov obrat, stroškom, združitev poštne, brzojavne in telefonsko uprave, oddajo industrijskih obratov, polno izrabljenje delovnih moči v okvirju zakonitega delavnega časa, daiekosežno 'T.nTŽanje števila nflmeSČencev; 2. Štcdilne ukrepe prb oblastni upravi in sicer skrčenle dela uradov In osobja, Izkoriščanje delavnega časa, odpravo pit-čevanla nadur, naturalnih prejemkov la dnitfb ugodnosti, zmanjšanje števila ministerijev, združitev uradov, odpravo vseh nepotrebnih Inštanc, razpustitev oziroma združitev oblasti in uradov (n. pr. razpustitev viš'ih deželnih sodišč. višjih državnih pravdništev, rudarskih no^nvarstev itd.) uvrstitev državne komislie za soclializacijo v dru-po m'nistrstvo: 3. zv!*r*nie dohodkov in sicer med drugim pobnanie carine v polni -»lati vrednosti, pobiranie Izvoznih pristoflvn, posebno za les, zvišanie po-trofnine rosebno pri žsraniu, pivu Ib vinn. reformo davčne tehnike, upelfavo davkov in razpečavanje bla^a, zvišanje kMkovnih in pravnih pristojbin itd.: 4. odpravo obrestonosnih posoMl deželam in občinam, ki jih sanaciiskl prorram od Januarja 1923 dalje več ne dopušča. Državne prispevke k personalnim Izdatkom dežel je odpraviti do konca leta 1°24. Ta-!e na kratko v Izvlečku navedeni program bodo uresničili legisla-tlvni ukrepi zakona o obnovi. Na podlagi konkretni zakonitih odredb bo mogoče, da se tl v zakonskem načrtu predvideni ukrepi izvedelo v okviri« protrama tako, da bo koncem leta 1024 v avstrijskem državnem gosnodarstvu doseženo bnd*etamo ravnote^ie. S stališča sosednih dežel, ki stoillo z Avstrijo v živahnem gospodarskem prometu, je odkritosrčno pozdraviiatl, da se Je avstrijska vlada s tako odločnostjo lotila gospodarske sanaeiie. ki kafe svoie uspehe že sedaj v stabillzadfl avstrijske valute kljub padanju marke. ’+ Trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek dne 14. decembra 1922 ob 15. url popoldne ▼ zborničnih prostorih redno javno sejo g naslednjim dnevnim redom: 1. PoroJI-Io predsedstva. 2. Načrt zakona o neposrednih davkih. 3. Eksekucijske pristojbine v davčnem postopanju. 4. Na- 2 njim ometal novo steno. Nobene sledi ni bilo nikjer — vse v najlepSem redu. Počedll sem še tla ln končno zmagujoč« premeril svoje delo: »Tu se pač nisi zastonj trudil« Prva prihodnja skrb je bila, da poiščem žival, ki je bila kriva nesreče. Odločil sem se, da jo ubijem. Toda zvita beštija je najbrže vohala svojo usodo; cel dan ml ni prišla pred oči Ne da se popisati, kakšno zadovoljstvo le povzročila njena odsotnost Videl Je nisem tudi ponoči. Tako sem zopet enkrat po dolgem času zdravo In mirno spal, da, spal sem, ne da bi me težil izvrleaJ umor. Minila sta dva, trije dnevi — mojega mučitelja ni bilo nikjer. Zadihal sem svobodneje. Zavest mojega črnega dejanja me ni vznemirjala. Par povpraSe-vanj sem z lahkoto odpravil. Celo neka preiskava je ugodno potekla. Pričel sem upati, da mi Je zagotovljena mirna bodočnost četrti dan po umoru so se neprlfia-kovano pojavili v moji hiši gospodje od policije ln znova skrbno preiskali celo hišo. Bil sem popolnoma miren, ker sem vedel, da ne bodo našli skrivališča. Uradniki so ml ukažali, naj jih spremljam pri preiskavi Pregledali so vsak kot In se končno že četrtič vrnili v klet Moje srce jc utripalo mirno, kakor vsakemu, ki spl v nedolžnosti. Spremil sem gospode v klet ln premetal z nllml vse kote; prekrižal sem roke na prsih ln hodil sem in tja. Policija Je bila zadovoljna in hotela oditi Moje veselje je bilo preveč veliko, da bi ga mogel prikriti K.a* poskakovalo Je v meni da bi dal du-svoJi radosti, vaal * nalbm> 9 ajk* wPM7URB#ia »m ja. Jugosfovansk*. vlada So IV.— 267. Praga IV.— 274, Perl IV.- 303. Biissing »V.— 3«9. Pra«^ IV,— 312, Paresi Talottl IV.— 322. PavesI Talotti IV.— 323, DaM-r IV.— 344, Graf Silit IV.— 346. Fiat Austr. IV.— 3*3» Pfnz IV.— 391, Ref IV.— 400, Puch IV.— 409, Mercedes IV.— 4^6, Praga IV.— 408, Raba IV.— 4||, Fii^tnR IV.— 42’, Saurer IV.— 422, Cu^lnc IV.— m, Fiat Austr. IV.— 424, Fiis-sinu IV.—425, Fiat Austr. IV.— 428. Rab« IV.— 430, Efl?sinf? IV,— 432, Praga IV.—43!, Eiis-sirjg IV.— 435. Saurer IV.— 436, Flot Torino IV.- 43«. F!p* A—tr. IV - 439. FlPt IV.— 440, Fiat Austr. IV.— 441, Fiat Austr. IV.— 443, BH'sing iV,- 444, Fiat Au«tr. IV.—' 447. Fiat Aucfr. IV.— 449. Sanrer IV.— 450, Fiat Au«tr. IV.— 454, Fi?t Austr. IV.— 4S5, Fiat Austr. IV.— 456, Prajra IV.— 457, Praga IV.— 458, Praga IV,— 459, Prasa !V.— 461, Praga IV.— 463. PH^Ing IV,— 464, Biis=intj IV.— 467, Eiissing IV.— 4 .9, Biissing IV.— 471, Fiat IV.— 473, Fiat Au*tr. IV.— 474, Ftbt IV.— 475, Fht Austr. IV.- 476, Biissing IV.— 477. Fiat Torino IV.— 478, Bflssing IV.— 479, Fiat Torino IV.— 480, Fiat Torino IV.— 481, Praga Raba IV.— 482, Saurer IV.— 486, Biissing IV.— 489, Saurer IV.— 49!), Saurer IV.— 491, Saurer IV.— 495, Biisping IV.— 503, Biiž^ng IV.— 508, Fiat Au-tr. IV.— 509, Fiat Austr. IV.— 515, Pfissing IV.— 518, Biissing IV.— 517, Fflsslng IV.— 519. Praga IV.— 520, Biissing IV.— 523, Daimlsr IV.— 536, Dai^hr IV.— 542. Daimler IV.— 543, Sna IV.— 600, Fiat Austr. IV.— 602, Franko IV.— 637. Fiat Au=tr. IV.— 601, Fiat Austr. IV.— 639, Spa IV.— 641, Waff IV.— 642, Neseldorier IV.— 613, Grili Stift IV— 644, Marta IV.— 645, Ben* IV.— 547, Graf Stiit IV.— 648, Pra^a IV.— 649. Fiat Austr. IV.— 650, W?ff IV.— 652. Spa IV.— 655, Spa IV.— 656, Graf Stift IV.— 657, Graf Stiit IV.— 661, Perl IV.— 665. GrSf Stift IV.— 666, NAG. IV.— 670, Graf Stift IV.— 675, Graf Stiit IV.— 676, Spa IV.— 678, Daimler IV.— 684, Daimler IV.— 686, Daimler JV.— 689, Daimler IV.— 691, Spa IV.— 693, Spa IV.— 696, Sna IV.— 697, P ti-h IV.— 703, Daimler IV.— 707, Spa IV.— 708, Btissln* IV.— 709, Sna IV.—711, Fiat Torino IV.—713. Fiat Torino IV.— 714, Fiat Torino IV.— 715. Hat IV.— 716, Laurin & Klement IV.— 717, Graf Stiit IV.— 718. Graf Stift IV.— 720, Puch IV.— 721, Neseidorfer IV.— 722, Fiat Austr. IV.— 723, Puch IV.— 724, Waff IV.— 723, Piisslng IV.— 727. Fiat Austr. IV,— 728. Praga IV.— 729. Raba IV.— 730, Spa IV,— 731, Sia IV,- 732. Biissing IV.— 734, Praga IV,— 735, Griii Stift IV.— 736, Fiat To-rino IV,— 737, Praga IV.— 738, Fiat Torino IV.— 739, Spa IV.— 741, Spa IV.— 742, Spa IV.— 743, Saurer IV.— 744. Marta IV.— 745, Marta IV— 746, Isotto IV.— 747, Fiat Torino IV.— 748, Orat Stift IV.— 750, Spa IV.— 751. Spa IV.— 752, Spa IV,— 749, BOsslna IV.— 753, Daimler IV.— 754. Itafla IV.— 755, Sna IV.— 756, Sna IV.— 757, Ilalh IV.- 758, Spa IV.— 759. Spa IV.— 760, Spa IV.— 761, Spa IV.— 762, Puch IV.— 7S0, Lloyd IV.— 78£ Stoewer IV.— 784. Uslovl za ovu OcitacUu, kao I sami automobili, koli Oe od naznačene početne vrednosti za llcitaciju za svaki automobil. Kaucije svlh Ilcitanata, koii su izlicitirali svaki pojedini automobil se zadržavaju do re* šenja licitacije, a ostalima se odmali vrač?ju. Pozivaju se sva zainteresovana lica, da učestvuju kod ove licitacije. Iz bancelarijE Drauste divizijske oMesti I. Eroj 111? o LiubljaaL ilavai in odgovorni urednik z.orko fakm. Izdaja »Jugostov, noviosko &