NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 13 IZVLEČEK Eden od najpomembnejših ukrepov pri ohranjanju čistih in neonesnaženih vodnih virov je čiščenje komunalnih odpadnih voda. Skladno s slovensko zakonodajo bo v pristojnosti občin, da uredijo odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naseljih, ki dosegajo predpisane pogoje. V naši raziskavi smo z geoinformacijsko podporo izdelali zemljevid primernosti za umestitev rastlinskih čistilnih naprav na območju občine Črnomelj. V drugem delu vrednotenja smo podrobneje analizirali območja naselij v občini, ki še nimajo urejenega čiščenja komunalnih odpadnih voda. Ključne besede: geoinformacijska podpora odločanju, večkriterijsko vrednotenje, odpadne vode, rastlinske čistilne naprave, občina Črnomelj, Bela krajina. ABSTRACT The geoinformational support of the placement of the wetlands in the municipality of Črnomelj. One of the most important measures in maintaining clean and unpolluted water resources is the wastewater treatment. According to the Slovenian legislation, the municipalities will regulate the collection and treatment of the wastewater in the settlements that meet the prescribed conditions. In our research, we made maps of suitability for the placement of the constructed wetlands in the area of the municipality of Črnomelj, with geoinformational support. In second part of evaluation, we in detail analysed areas of the settlements, which do not have completed wastewater-cleaning plant. Key words: Geoinformational support of decision-making, multi-criteria evaluation, wastewater, constructed wetlands, municipality of Črnomelj, White Carniola. Geoinformacijska podpora umeščanju rastlinskih čistilnih naprav v občini Črnomelj 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV Avtor besedila in fotografij: KLEMEN BELIČIČ Metliška cesta 8, 8340 Črnomelj E-pošta: klemen.belicic@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek V oda je bistvenega pomena za našo družbo in naravno okolje. Zaveda- nje, da lahko narava sprejme omejene količine človekovih odpadnih snovi, je spodbudilo strožje predpise v Evropski uniji na področju va- rovanja vodnih virov (Stoerring 2016). Tem sledi tudi slovenska zakonodaja. Občine bodo tako skladno s predpisi in postavljenimi roki morale zagotoviti potrebno čiščenje v določenih naseljih, ki dosegajo predpisane pogoje in so tako opredeljena kot aglomeracije (Zakon o varstvu okolja 2004). Ena od možnih rešitev problematike odpadnih komunalnih voda je čiščenje z rastlin- skimi čistilnimi napravami, ki so jih razvili na podlagi posnemanja naravnega čiščenja vode. Tehnika čiščenja se je uveljavila v tujini in domovini. Metoda je učinkovita, hkrati pa ima nekatere prednosti, na podlagi katerih smo se odločili za vrednotenje primernosti zemljišč za umestitev rastlinskih čistilnih naprav z vodoravnim podpovršinskim tokom. Na izbor primerne lokacije rastlinske čistilne naprave vpliva več različno po- membnih kriterijev. S primernim načrtovanjem umeščanja v prostor lah- ko prihranimo sredstva, saj nam ni treba dodatno urejati terena, prečrpavati vode … Za vrednotenje primernih območij smo uporabili geoinformacijska orodja. Za območje analize smo izbrali občino Črnomelj, ki zadnjih letih čiščenju od- padnih voda namenja večjo pozornost. V sklopu nedavnega projekta, s katerim so večini občanov omogočili dostop do pitne vode, so sredstva namenili tudi za projekte urejanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Stanje se torej izboljšuje, a bodo v nadaljnjih nekaj letih za ureditev čiščenja komunalne odpadne vode potrebni dodatni napori (Projekt trajnostne oskrbe z vodo … 2016). Razprše- na poselitev znotraj občinskih meja zahteva skrbno in premišljeno načrtovanje izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Rezultat naše raziskave je predlog za ureditev čiščenja odpadne komunalne vode v občini Črnomelj. Na začetku raziskave smo postavili delovno hipotezo, da ima vsako naselje v občini, v katerem bo skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju odpadne vode (Uradni list RS 98/15) treba urediti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, primerno lokacijo in je zato rastlinsko čistilno napravo tja smi- selno umestiti. Možnost uporabe rastlinskih čistilnih naprav v občini Črnomelj Onesnažena voda se lahko prečiščuje v različnih čistilnih napravah. Ena od mo- žnosti je rastlinska čistilna naprava. Gre za umetno jezero ali močvirje, kjer se na naraven in ekološki način čisti odpadne vode ali padavinski odtok. Sestavljajo jo grede s posajenimi močvirskimi rastlinami, ki so v vodi postavljene ena za drugo. Naprava iz odpadne vode odstranjuje organske snovi, spojine dušika, fosforja, težke kovine in druge strupene snovi. Princip čiščenja posnema čiščenje vode v močvirjih (Kaj je rastlinska čistilna naprava 2011; Roš in Panjan 2012). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 15 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV kom pa se voda pretaka skozi porozen substrat. Naprave s podpovršinskim tokom se nadalje delijo na naprave z vodoravnim tokom – odpadna voda teče vzporedno s površino – in verti- kalnim odtokom – odpadna voda od zgornje plasti proti dnu teče skozi sub- strat (Crites s sodelavci 2014). Ugotovili smo, da so za čiščenje ko- munalne odpadne vode v občini Čr- nomelj ustreznejše naprave s podpo- vršinskim tokom, saj so po mnenju Critesa in sodelavcev (2014, 333) primernejše za čiščenje odpadne vode iz gospodinjstev, kjer je dotok vode konstanten. Poleg tega naprave s po- vršinskim tokom okrnjeno delujejo pozimi, lahko so leglo komarjev in za- vzemajo večjo površino na enoto PE (Roš in Panjan 2012). V rastlinskih čistilnih napravah s podpovršinskim tokom je boljši učinek čiščenja na po- vršino naprave, kar omogoča porozni medij z večjo površino, ter manjša možnost, da ljudje pridejo v stik z od- padno vodo. Stanje na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Črnomelj Izvajalec javne službe odvajanja in či- ščenja komunalne odpadne vode ter padavinske vode v občini Črnomelj je javno podjetje Komunala Črnomelj, d. o. o., ki je zadolženo tudi za obmo- čje sosednje občine Semič. Skrbi za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja in pripadajočih naprav ter upravljanje s čistilnimi napravami. Javno podjetje upravlja s šestimi čistilnimi naprava- mi v občini Črnomelj (preglednica 1) in štirimi v semiški občini (Odvajanje in čiščenje … 2013). vode iz gospodinjstev so uveljavljene marsikje v Evropi, denimo v Nem- čiji, Avstriji, na Češkem, Danskem, Poljskem in drugod. Imamo jih tudi v Sloveniji, tri večje (za čiščenje od- padne vode iz naselij z več kot 50 PE) so tudi v Beli krajini (Vrhovšek 2016; Kadlec s sodelavci 2000). Poznamo dve vrsti rastlinskih čistilnih naprav. V rastlinski čistilni napravi s površinskim vodnim tokom je voda, ki se čisti, nad substratom. Substrat lahko vsebuje prst, pesek, grušč, gramoz, or- ganski material in podobno. Omogoča filtracijo suspendiranih delcev in pato- genih bakterij, sedimentacijo suspen- diranih delcev v praznih prostorih sub- strata ter sorpcijo (vezavo) raztopljenih organskih snovi, dušika, fosforja in kovin. V napravi s podpovršinskim to- Zmogljivost rastlinskih čistilnih na- prav je primerna za večino naselij v občini Črnomelj, saj imajo naselja s še neurejenim čiščenjem odpadne vode od 50 do 400 prebivalcev. Upo- rabljajo se za čiščenje vode s skupno obremenitvijo pod 50 populacijskih ekvivalentov (PE), primerne pa so tudi za poselitvena območja s skupno obremenitvijo do 500 PE in celo več. Na sliki 1 so predstavljene prednosti in slabosti rastlinske čistilne naprave, ki jih je treba upoštevati pred odloči- tvijo za izbor te vrste čistilne naprave. Med glavnimi prednostmi velja ome- niti njihovo cenovno dostopnost, niz- ko porabo energije (električna energi- ja ni potrebna) in zadovoljivo stopnjo čiščenja. Glavni slabosti sta možnost mašenja in nepredvidljivo delovanje. Rastlinske čistilne naprave za čiščenje Slika 1: Shema prednosti in slabosti uporabe rastlinske čistilne naprave. Vir: Rož in Panjan, 2012. Vovk Korže, 2013 PREDNOSTI SLABOSTI v primerjavi z drugimi čistilnimi napravami so cenovno ugodne za delovanje zahtevajo malo energije čistijo skladno z okoljskimi predpisi (70 - 90 % učinkovitost) so okolju prijazna tehnologija ob povečani obremenitvi se sistem enostavno dogradi uporabne so kot estetski dodatek domu vežejo ogljikov dioksid ohranjajo naravni videz pokrajine zahtevajo večje površine v primerjavi z ostalimi tiste s površinskim pretokom so lahko leglo komarjev niso primerne za pretirano onesnažene vode v začetnem obdobju, pred razrastom rastlin, lahko ne delujejo optimalno pri delovanju naprav še obstajajo nekatere neznanke pri podpovršinskih napravah lahko pride do zamašitve v primerjavi z ostalimi čistilnimi napravami delujejo manj predvidljivo 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV tudi intervju z zaposlenim na Občini Črnomelj, Vinkom Kuničem. Zaradi spremembe uredb, ki določajo obmo- čja (aglomeracije), za katera bo morala občina skladno z roki urediti čiščenje komunalne odpadne vode, in še neiz- delanega novega operativnega progra- ma (kjer bodo ta območja določena) smo se odločili za izdelavo zemljevida aglomeracij. S programskim orodjem ArcMap 10.2.2. smo ga izdelali skla- dno s predpisi za opredeljevanje aglo- meracij, zapisanimi v novi uredbi. Nato smo na podlagi literature, inter- vjuja z gospodom Vrhovškom, zaposle- nim v podjetju Limnos, d. o. o., in za- konodaje izbrali kriterije, ki vplivajo na izbor primernosti lokacije za umestitev rastlinskih čistilnih naprav z vodorav- nim podpovršinskim tokom vode. Prvi del vrednotenja smo izvedli z geo- informacijskimi programskimi orodji. Kriterije smo razčlenili na dejavnike in omejitve. Dejavniki so kriteriji, ki kažejo stopnjo primernosti lokacije. Omejitve imajo samo možnosti, da je lokacija primerna ali neprimerna (Eastman 2012). V programu ArcMap smo zbrali ustrezne podatkovne sloje in jih pripravili za nadaljnjo analizo. V programu IDRISI Selva smo kriterije zaradi lažje primerjave standardizira- li (s standardizacijo v), dejavnike na vrednosti od 0 do 255 ter omejitve na vrednosti 0 in 1. Nato smo dejavnike obtežili s Saatyevo metodo, tako da so pomembnejši dobili večjo utež. Sledila je izvedba večkriterijskega vrednotenja z uporabo tehnike obteženega linear- nega kombiniranja (Weighted linear combination) v programu IDRISI Sle- va. Rezultat je zemljevid primernih ob- jeno kanalizacijsko omrežje (Poročilo o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda 2015). Po predhodni uredbi je bilo v občini Črnomelj opredeljenih 29 aglomera- cij. T orej je bila naloga občine, da ure- di kanalizacijsko omrežje še za ostalih 22 aglomeracij (Operativni program … 2010). Vendar so se s spremem- bo uredbe spremenili tudi pogoji, ki določajo aglomeracije. Po novih kri- terijih se bo po naših izračunih število aglomeracij zmanjšalo na 18,. od ka- terih jih 11 odpadnih voda ne odvaja v čistilne naprave. Po načrtih naj bi se ta naselja opremilo z kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo do leta 2024 (Uredba o odvajanju … 2015). Metode dela Raziskavo je sestavljalo kabinetno in terensko delo, Kabinetno je bilo se- stavljeno iz študija literature, dveh intervjujev, analiz z geoinformacijski- mi orodji (Idrisi Selva in ArcMap), s terenskim smo preverjali rezultate. V teoretičnem delu raziskave smo pre- gledali literaturo o rastlinskih čistilnih napravah. Predstavili smo način delo- vanja, različne vrste in sestavo rastlin- skih čistilnih naprav. Odločili smo se, da v nadaljnjem delu zaradi večje pri- mernosti obravnavamo le čistilne na- prave z vodoravnim podpovršinskim tokom vode. Pred izvedbo večkriterijskega vredno- tenja smo pregledali stanje v občini Črnomelj ter zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpa- dne vode. Poleg pregleda zakonodaje in operativnih programov smo izvedli Slovenske občine so zadolžene, da uredijo odvajanje komunalne od- padne vode za aglomeracije, ki so v zakonodaji opredeljene kot območja poselitve, kjer je poseljenost dovolj zgoščena, da je mogoče zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode. Kriteriji za opredelitev aglomeracije so v stari Uredbi o emisiji snovi pri od- vajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS 45/07 in 63/09) in novi Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS 98/15) različni. V občini Črnomelj je ob koncu leta 2015 stalno prebivalo 14.523 prebi- valcev (SURS 2016). Odpadna voda iz gospodinjstev se je v komunalne čistil- ne naprave odvajala v sedmih naseljih, med katerimi jih je pet opredeljenih kot sedem aglomeracij (zato, ker je naselje Kanižarica razdeljeno na tri aglomera- cije). Ta naselja so Črnomelj, Kaniža- rica (vsi trije deli), Dragatuš, Vinica in Griblje. Čeprav naselji Srednji Radenci in Stari trg ob Kolpi nista opredeljeni kot aglomeraciji, imata prav tako ure- Preglednica 1: Čistilne naprave v občini Črnomelj in njihova kapaciteta čiščenja odpadne vode. (Vir: (Operativni program … 2010).) ČISTILNA NAPRAVA KAPACITETA (PE) Centralna čistilna naprava Črnomelj 9600 Čistilna naprava Radenci 150 Čistilna naprava Dragatuš 500 Čistilna naprava Kanižarica 1000 Čistilna naprava Stari trg 240 Čistilna naprava Vinica 1800 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 17 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV OMEJITVE Prvi dve omejitvi sta poplavna območ ja in vodotoki. Na območju poplav in v neposredni bližini vodoto- kov gradnja čistilne naprave ni mogo- ča, saj vdor vode v napravo onemogoči njeno ustrezno delovanje (Davis 2010; Zheng, Dunets in Rozema; White s sodelavci 2011). Kot podatkovni sloj za vodotoke smo uporabili že izdelan sloj Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO, 2012). Sloj poplavnih območij smo izdelali na podlagi Plu- tove raziskave poplav (Plut 1986; cv: Komac, Natek in Zorn 2008) potoka Podturnščica, levega pritoka Lahinje. Tretja naravnogeografska omejitev je naklon površja. Tam, kjer je naklon večji od 10 %, gradnja rastlinske čistilne naprave ni smiselna (Vrhovšek 2016). Na območju prvega vodovarstve- nega pasu po Pravilniku o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja ((Uradni list RS 64/04) gradnja čistil- nih naprav ni dovoljena. Prav tako je stalen ali začasen objekt prepovedano umestiti na kopalno območje (Zakon o vodah 2002). Kot omejitev smo opredelili tudi vse nepremičnine in varovalni pas ob ce- stah. Na območju varovalnega pasu je raba prostora omejena, dovoljena le ob soglasju Direkcije za ceste. Varovalni pas se meri od roba cestišča in je širok: • 40 m pri avtocestah, • 35 m pri hitrih cestah, • 25 m pri glavnih cestah, • 15 m pri r egionalnih cestah (Z akon o javnih cestah 2006), • 5,5 m pri lokalnih cestah in • 3 m pri javnih poteh (V rho všek 2016). Kriteriji za umestitev rastlinskih čistilnih naprav z vodoravnim podpovršinskim tokom vode Na izbor primerne lokacije za umesti- tev rastlinske čistilne naprave vpliva več kriterijev. Smernice izdelave in izbire ustreznega prostora se razlikujejo. Raz- like so posledica različnih podjetij in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z izdelova- njem sistemov rastlinskih čistilnih na- prav, različnih razmer v posameznih dr- žavah ter različnih načinov izdelovanja rastlinskih čistilnih naprav. Poenotena pravila še niso izdelana (Davis 2010). V naši raziskavi smo se osredotočili na kriterije, pomembne za izbiro primer- nega območja za postavitev rastlinske čistilne naprave. Izbor substrata, rastlin in drugih sestavnih delov rastlinske či- stilne naprave nas ni zanimal, pač pa so nas zanimali kriteriji za izbor lokacije. Treba je poudariti, da smo se osredo- točili na rastlinske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom. Opredelili smo sedem omejitev in de- vet dejavnikov (preglednica 3). močij za postavitev rastlinskih čistilnih naprav z vodoravnim podpovršinskim tokom vode. Naselja, ki so bila opredeljena kot aglomeracije in še nimajo urejenega čiščenja komunalne odpadne vode, smo po izvedbi večkriterijskega vre- dnotenja v nadaljevanju vrednotenja podrobneje analizirali. To je bilo po- trebno, saj je bila analiza določenih kriterijev zaradi različnih značilnosti območja vsakega naselja na ravni celo- tne občine Črnomelj nemogoča. Tako smo s programskim orodjem ArcMap na ravni naselij podrobneje prikazali natančne lokacije postavitve čistilnih naprav glede na njihovo velikost (ta se razlikuje glede na število prebivalcev), gravitacijsko odtekanje odpadne vode (pomagali smo si z orodjem smer vodnega toka), oddaljenost od virov onesnaženja in možen iztok prečišče- ne odpadne vode. Po izboru natanč- nih lokacij rastlinskih čistilnih naprav za 11 naselij smo rezultate analize pre- verili s terenskim ogledom. Slika 2: Potek dela. DOLOČITEV NAMENA, 7. CILJEV IN DELOVNE HIPOTEZE predstavitev rastlinske čistilne naprave 1. CILJ določitev kriterijev za umestitev rastlinskih čistilnih naprav 4. CILJ zemljevid lokacij rastlinskih čistilnih naprav za 11 naselij 6. CILJ pregled izbranih lokacij rastlinskih čistilnih naprav 7. CILJ izvedba večkriterijskega vrednotenja terensko delo pregled literature pregled literature + intervju pregled literature + intervju geoinformacijsko orodje geoinformacijsko orodje geoinformacijsko orodje 5. CILJ pregled stanja v občini na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda 2. CILJ določitev in kartografski prikaz aglomeracij 3. CILJ 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV DEJAVNIKI Glavni dejavnik, ki vpliva na izbor lokacije rastlinske čistilne naprave, je lastništvo parcele. Najbolj ugodno je, da je zemljišče v lasti naročnika del. Tako ni potrebno soglasje za gra- dnjo in ni stroškov za odkup zemlji- šča (Vrhovšek 2016). Drugi dejavnik je talno število, ki je na podlagi lastnosti prsti ugoto- vljeno iz pedološke karte Slovenije, ob upoštevanju geološke podlage ter razvojne stopnje in teksture prsti. Prikazano je na zemljevidu talnih števil, ki smo ga uporabili pri naši analizi (Zakon o kmetijstvu 2008). Prikazuje primernost prsti za kme- tijstvo po pedokartografskih enotah. Na lestvici so ocenjene od 7 do 100 točk za njive in od 7 do 88 za trav- nike (Strokovna podlaga … 2015). Pri izbiri lokacije rastlinske čistilne naprave smo želeli preprečiti izgu- bo kakovostnih kmetijskih zemljišč (preglednica 2). Preglednica 2: Primernost rastlinske čistilne naprave z vidika vrednosti talnega števila. (Vir: Cunder, Rednak in Zagorc 2007.) talno število primernost za postavitev rastlinske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom 95–58 neugodno 58–39 ugodno 39–7 najbolj ugodno pod 0 (pozidana območja in vodne površine) ni možnosti postavitve Preglednica 3: Izbrani kriteriji in njihove standardizirane vrednosti. KRITERIJ VRSTA KRITERIJA VREDNOSTI poplavna območja omejitev 0 = območja poplav 1 = ostalo vodotoki omejitev 0 = območja vodotokov 1 = ostalo pas ob cestišču omejitev 0 = regionalna cesta s pasom 15 m 0 = lokalna cesta s pasom 5,5 m 0 = javna pot s pasom 3 m 0 = ostale ceste 1 = ostalo nepremičnine omejitev 0 = vse stavbe katastra stavb 1 = ostalo vodovarstvena območja omejitev 0 = prvi vodovarstveni pas 1 = ostali pasovi in ostalo območje kopalne vode omejitev 0 = območje kopalnih voda 1 = ostalo naklon omejitev 0 = nad 10 % 1= ostalo zemljišča v lasti občine dejavnik 255 = občinska zemljišča 127 = ostalo talno število dejavnik 0 = pod 0, pozidano 85 = 59–95 170 = 40–58 255 = 7–39 naklon dejavnik 0 = nad 10 % 128 = 0–2 % 128 = 5–10 % 255 = 2–5 % raba tal dejavnik kategorije: njiva ali vrt, vinograd ali sadovnjak, kmetijsko zemljišče v zraščanju, trajni travnik, neobdelano kmetijsko zemljišče, zemljišče z negozdno vegetacijo = 255 gozd = 127 kategorije: rastlinjak, pozidano, zamočvirjeno, voda = 0 stopnja erozije prsti dejavnik linearno pada od najnižje stopnje erozije k najvišji ( 0–255) oddaljenost od hiš dejavnik linearno pada od najbližjih območij k najbolj oddaljenim (0–255) oddaljenost od cest dejavnik linearno pada od najbližjih območij k najbolj oddaljenim (0–255) gravitacijsko odtekanje odpadne vode iz naselja dejavnik V večkriterijsko vrednotenje ga nismo vključili. Kot kriterij smo ga uporabili v drugem koraku vrednotenja na ravni 11 izbranih naseljih. velikost rastlinske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom vode dejavnik V večkriterijsko vrednotenje ga nismo vključili. Kot kriterij smo ga uporabili v drugem koraku vrednotenja na ravni 11 izbranih naseljih. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 19 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV Rezultati večkriterjiskega vrednotenja V prvem delu smo z večkriterijskim vrednotenjem na podlagi ugotovlje- nih kriterijev izdelali zemljevid sto- pnje ugodnosti za postavitev rastlin- ske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom. V analizo smo vključili sedem omejitev in se- dem dejavnikov (preglednica 3). Dveh dejavnikov (velikost rastlinske čistilne naprave in gravitacijsko od- tekanje vode) v ta del analize nismo vključili. Vključili smo ju v drugi del vrednotenja, kjer smo podrobneje analizirali 11 naselij občine Črno- melj. Na zemljevidu omejitev (slika 3) so z vrednostjo 0 prikazana območja, kjer ureditev rastlinskih čistilnih naprav ni možna. določenem časovnem obdobju (Ža- bota 2015). Zaradi nadzora in vzdrževanja je po- membno upoštevati oddaljenost ra- stlinske čistilne naprave od ceste. Na drugi strani je bolje, da je lokacija čistilne naprave v bližini vira odpa- dne vode. Pomembna dejavnika sta gravitacij- sko odtekanje vode in velikost ra- stlinske čistilne naprave. Slednja je odvisna od števila prebivalcev v nase- lju in se giblje med 2 in 2,5 m 2 /PE (Vrhovšek 2016; Hrast 2012; Vovk Korže 2013). Oba dejavnika smo vključili v drugi del analize, saj se raz- likujeta med naselji in ju ni bilo mo- žno vključiti v prvi del analize, ki smo jo izvedli za celotno območje občine Črnomelj. Na izbiro primerne lokacije za izgra- dnjo rastlinske čistilne naprave vpli- va tudi ustrezna raba tal. Izgradnja v gozdu je neprimerna, saj je tamkaj treba očistiti in posekati drevje. Zato se najpogosteje odločajo za izgra- dnjo na pašnikih, travnikih ali njivah ( Vrhovšek 2016). Primernost za gra- dnjo rastlinskih čistilnih naprav je prikazana v preglednici 3. Naklon površja smo opredelili tudi kot dejavnik, kjer je mejna vrednost 10 % (preglednica 4). Območja, na katerih se pojavljajo sledovi erozije ali plazenja, za posta- vitev rastlinske čistilne naprave niso primerna (Vrhovšek 2016; Davis 2010). Odločili smo se, da zemlje- vid dejavnika stopnje erozije prsti izdelamo sami, saj na območju obči- ne Črnomelj nismo našli dovolj po- drobnega podatkovnega sloja ogro- ženosti prsti zaradi erozije. Sloj smo izdelali z metodo USLE (The Uni- versal Soil Loss Equation). V njej je vključenih šest dejavnikov: dejavnik erozivnosti padavin in površinskega odtoka, dejavnik erodibilnosti prsti, dejavnik dolžine in naklona pobočij, dejavnik pokrovnosti tal in dejavnik obdelovanja. Rezultat te metode je ugotovljena povprečna izguba prsti v Preglednica 4: Stopnja ugodnosti naklona površja za postavitev rastlinske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom vode. (Vir: Vrhovšek 2016.) 0–2 % zelo primerno 2–5 % primerno 5–10 % manj primerno nad 10 % neprimerno Slika 3: Zemljevid omejitev za urejanje rastlinskih čistilnih naprav. Kartografija: Klemen Beličič, Oddelek za geografijo, FF, UL, Ljubljana, 2016. 10 km 5 0 0 1 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV površinskim tokom vode. Stopnje ugodnosti smo uvrstili v pet razredov (preglednica 6) na podlagi klasifici- ranja podatkov po metodi naravnih meja (Natural breaks). Metoda na podlagi algoritma razvrsti najbližje vrednosti v skupine tako, da so med mejami razredov čim večje razlike (Data classification methods 2016). V zahodnem delu občine je velik del površja neprimeren za izgradnjo ra- stlinskih čistilnih naprav. Površje se dviga iz razmeroma uravnanih delov Bele krajine proti zahodu, kjer se vzpe- njata Kočevski rog in Poljanska gora. Tamkaj v najvišjih delih nadmorske višine presegajo 800 m, medtem ko so te na Črnomaljskem ravniku vsega od 150 do 200 m. Neprimernost za- hodnega dela je posledica prestrmega hiš. Najmanj pomemben dejavnik pa je oddaljenosti od cest. Za obtežitev dejavnikov smo uporabili Saatyevo metodo. V postopku pare kriterijev na devet stopenjski lestvici (od 1/9 do 9) primerjamo med seboj po po- membnosti. Rezultat metode so bile obtežitve dejavnikov (preglednica 5), katerih seštevek znaša vrednost 1. Re- zultate obtežitve dejavnikov smo pre- verili z orodjem v programu IDRISI, ki izračuna vrednost konsistenčne- ga razmerja. Konsistenčno razmerje meri verjetnost, da so bili pari krite- rijev med seboj primerjani naključno (Eastman 2012). Rezultat (slika 5) uporabljene meto- de večkriterijskega vrednotenja na le- stvici od 0 do 255 prikazuje stopnjo ugodnosti za postavitev rastlinske čistilne naprave z vodoravnim pod- Na sliki 4 je prikazan zemljevid dejav- nikov. Različni dejavniki so različno pomembni pri načrtovanju in iskanju primerne lokacije. V literaturi se naj- pogosteje pojavljajo kot pomembnejši dejavniki: velikost in naklon rastlin- ske čistilne naprave, bližina vira odpa- dne vode, globina in gravitacijsko od- tekanje, izmed omejitev pa odsotnost poplavnih voda. Za bolj relevantno odločitev o pomembnosti katerega od dejavnikov smo se posvetovali z Martinom Vrhovškom (2016), zapo- slenim v podjetju Limnos d. o. o., ki se ukvarja s projektiranjem rastlinskih čistilnih naprav, pred tem pa pregle- dali literaturo in ocenili, kateri od dejavnikov je pomembnejši. Na pod- lagi tega smo razvrstili dejavnike po pomembnosti. Najpomembnejši so lastništvo parcel, talno število, raba tal, nakloni, erozija, oddaljenost od Slika 4: Zemljevid dejavnikov za urejanje rastlinskih čistilnih naprav. Kartografija: Klemen Beličič, Oddelek za geografijo, FF, UL, Ljubljana, 2016. 10 km 5 0 0 255 Preglednica 5: Obtežitev dejavnikov. Preglednica 6: Razredi primernosti. Dejavnik Obtežitev Lastništvo zemljišča 0,3372 Talno število 0,2741 Raba tal 0,1309 Naklon 0,1053 Stopnja erozije 0,0709 Oddaljenost od hiš 0,0536 Oddaljenost od cest 0,0280 Konsistenčno razmerje 0,04 Vrednost Razred 0 Neprimerno 0–163 Manj primerno 168–181 Primerno 181–203 Bolj primerno 205–255 Zelo primerno GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 21 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV selja do naselja spreminja glede na njegovo število prebivalcev oziroma obremenitev s komunalno odpadno vodo. Z geoinformacijskim orodjem Arc- Map smo na podlagi sloja nadmor- skih višin (DMNV5 2005) izdelali zemljevid usmerjenosti površja (s tehniko smeri odtekanja vode). Z njim in zemljevidom nadmorskih vi- šin smo poiskali območja, ki so pod najnižje ležečimi hišami, tako da se na ta območja voda steka gravitacij- sko. Nato smo na podlagi rezultata večkriterijskega vrednotenja (slika 5) in potrebne velikosti rastlinskih či- stilnih naprav za vsako naselje izbrali najprimernejše območje. Pregledali smo tudi zakonsko podlago glede iztoka prečiščene odpadne vode in Območja, primerna za rastlinsko čistilno napravo z vodoravnim podpovršinskim tokom po naseljih Zemljevid ugodnih lokacij smo upo- rabili kot podlago za nadaljnjo anali- zo oziroma drugi korak v vrednote- nju območij za postavitev rastlinske čistilne naprave z vodoravnim pod- površinskim tokom vode. Osredoto- čili smo se na pregled primernih ob- močij po naseljih, saj je prvi pogoj za izgradnjo katerekoli čistilne naprave prav vir onesnaževanja vode. V dru- gi del analize smo dodatno vključili dejavnik velikosti rastlinske čistilne naprave in gravitacijskega odtekanja (umeščenost pod virom onesnaževa- nja in ustrezno nagnjeno površje za odtekanje vode). Potrebna površina rastlinske čistilne naprave se od na- reliefa. Za velik del manj primernih območij sta značilna povečana erozi- ja prsti ter oddaljenost od cest in hiš. Večje območje neprimernih zemljišč je tudi na jugovzhodu občine. Tu se vzpenja Veliko Bukovje (nad 300 m), kar vpliva na večje naklone površja, ki prav tako onemogočajo gradnjo ra- stlinske čistilne naprave. Območja, kjer je stopnja primernosti za rastlinsko čistilno napravo ugodna 2., 3., 4. in 5. razred), so zelo razdrobljena. Na razdrobljenost v največji meri vpliva naklon, ki se zaradi razgibanega kraške- ga površja spreminja na kratke razdalje in pogosto preseže 10 %. Vzrok za to so poleg vrtač, kopasti vrhovi ter kanjona Lahinje in Kolpe. Na razdrobljenost in manjšo primernost vplivajo tudi ostale omejitve. Tako so zaradi cest in voda na zemljevidu razpoznavni pasovi, kjer gra- dnja ni mogoča. Največ zemljišč, primernih za uredi- tev čistilne naprave, je na območju Dragatuškega podolja ter severovzho- dno in severno od Črnomlja (v okolici Vražjega kamna in naselja Lokev). Na tem območju je površje manj razgi- bano, erodibilnost prsti zelo majhna, blizu pa so tudi viri odpadne vode in cestno omrežje. Sklenjena primerna zemljišča ločujejo pasovi ob prome- tnicah in poplavna območja. Ta so posledica vodotokov, ki izvirajo v pasu pod Poljansko goro, in bližine kraške podzemne vode. Poleg ugodnih na- klonov sta pomembna dejavnika tudi poselitev in bližina cest. Na teh ob- močjih je največ naselij, ob katerih so tudi prometnice. Poleg tega je stopnja erozije precej manjša kot v celotnem zahodnem delu občine. Slika 5: Zemljevid stopnje ugodnosti za postavitev rastlinskih čistilnih naprav z vodoravnim podpovršinskim tokom vode v občini Črnomelj. Kartografija: Klemen Beličič, Oddelek za geografijo, FF, UL, Ljubljana, 2016. 10 km 5 0 neprimerno manj primerno primerno bolj primerno zelo primerno 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV Zavedamo se tudi možne subjektiv- nosti in morebitne netočnosti re- zultatov naloge. Kljub temu želimo nakazati možne rešitve v preučevanih naseljih občine Črnomelj. Pred reali- zacijo bodo seveda potrebna dodatna načrtovanja. Z raziskavo smo vsekakor dokazali, da je smiselna uporaba rastlinskih či- stilnih naprav z vodoravnim podpo- vršinskim tokom vode, prikazali pa smo tudi območja, kjer bi bila glede na upoštevane kriterije postavitev rastlinskih čistilnih naprav najbolj primerna. Ugotavljamo, da je pred odhodom na teren primerna izdela- va zemljevida primernosti območij z geo informacijskim orodjem, saj pri- hrani čas, preživet na terenu, in za- gotovi objektivne rezultate. kve zaradi ekonomskih razlogov ni smiselna. Predvidevamo, da je tam- kaj primernejša navezava na obsto- ječe kanalizacijsko omrežje, iz kate- rega se odpadna voda čisti v čistilni napravi Črnomelj, ki ima na za ta namen zadostno zmogljivost. Na podlagi terenskega dela ugota- vljamo, da so rezultati vrednotenja zadovoljivi. Ocenjujemo pa, da je manj primerno izbrano območje v naselju Jerneja vas, kjer je predla- gano območje rastlinske čistilne na- prave preblizu manjšega potoka in je tam tudi velika verjetnost poplavlja- nja Dobličice in kraške vode. Zato predlagana lokacija ni primerna in bi jo bilo treba izbrati na višji nad- morski višini, v večji oddaljenosti od Dobličice. lokacije prilagodili njenim zahtevam. Na sliki 6 je prikazan zemljevid s pre- dlagano lokacijo za naselje Blatnik pri Črnomlju. Analizirali smo 11 naselij, v kate- rih bo skladno z uredbo (Uradni list RS98/15) občina morala urediti od- vajanje in čiščenje komunalne odpa- dne vode. V podrobno analizo so bila vključena naselja Belčji Vrh, Blatnik pri Črnomlju, Butoraj, Dobliče, Dra- gatuš, Dragovanja vas, Jerneja vas, Lokve, Preloka, Svibnik, Učakovci in Vranoviči ter za vsako izdelali ze- mljevid s predlagano lokacijo čistilne naprave. Sklep Občina Črnomelj je ena od večjih ob- čin v Republiki Sloveniji. V zadnjih letih so večini prebivalcev zagotovi- li dostop do pitne vode z ureditvijo vodovoda, medtem ko bo na podro- čju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode treba v prihodnje še marsikaj postoriti. Po pregledu lite- rature smo ocenili, da je za čiščenje komunalne odpadne vode smotrna uporaba rastlinske čistilne naprave z vodoravnim podpovršinskim tokom vode. Z geoinformacijsko podporo smo preverili zastavljeno delovno hipo- tezo. S pomočjo dvostopenjskega vrednotenja za izbrana naselja smo opredelili natančnejše lokacije. De- lovno hipotezo lahko le delno potrdi- mo. Glede na zemljevid primernosti je postavitev rastlinskih čistilnih na- prav z vodoravnim podpovršinskim tokom možna v vseh 11-tih naseljih, vendar postavitev v delu naselja Lo- Slika 6: Zemljevid s predlagano podrobno lokacijo za postavitev rastlinske čistilne naprave v naselju Blatnik pri Črnomlju. Kartografija: Klemen Beličič, Oddelek za geografijo, FF, UL, Ljubljana, 2016. lokacija RČN neprimerno smer odtekanja vode del z urejeno kanalizacijo manj primerno meje naselij primerno Dobličica bolj primerno zelo primerno stavbe 0 0,2 0,4 0,8 km GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 23 UMEŠČANJE ČISTILNIH NAPRAV Viri in literatura 1. Crites, R. W., Middlebrooks, E. J., Bastian, K. R., Reed, S. C. 2014: Natural Wastewater T reatment Systems. CRC Press, Boca Raton. 2. Cunder, T., Rednak, M., Zagorc, B. 2007: Vrednotenje težavnostnih razmer v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo = Evaluating of production conditions in less favoured areas for agriculture. Slovensko kmetijstvo in podeželje v Evropi, ki se širi in spreminja. Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije. Ljubljana, 113–127. 3. Data classification methods. ESRI. 2016. Medmrežje: http://pro.arcgis.com/en/pro-app/help/mapping/symbols-and-styles/data-classification-methods.htm#ESRI_SECTION1_ B47C458CFF6A4EEC933A8C7612DA558B (23. 8. 2016). 4. Davis, L. (ur.) 2010: A Handbook of constructed wetlands – a guide to creating wetlands for: agricultural wastewater, domestic wastewater, coal mine drainage, storm water in the Mid-Atlantic Region. Volume 1. The Pennsylvania State University CiteSeerX Archives. Medmrežje: https://www.epa.gov/sites/production/files/2015-10/documents/constructed-wetlands-handbook.pdf (2. 4. 2016). 5. DMNV 5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. 6. Eastman, J. R. 2012: IDRISI Selva T utorial. Clarck University. Worchester. 7. Hrast, T. 2012: Osnutek smernice za projektiranje rastlinskih čistilnih naprav v Sloveniji na osnovi primerjave praks v Evropi. Diplomsko delo, Oddelek za okoljsko gradbeništvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Medmrežje: http://drugg.fgg.uni-lj.si/4008/ (8. 6. 2016). 8. Kadlec, R., Knight, R., Vymazal, J., Brix, H., Cooper, P ., Haberl, R. 2000: Constructed Wetlands for Pollution Control. IWA Publishing. London. 9. Kaj je rastlinska čistilna naprava. Bodi eko. 2011. Medmrežje: http://www.bodieko.si/rastlinska-cistilna-naprava (25. 3. 2016). 10. Kataster vodotokov. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2012. 11. Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Založba ZRC. Ljubljana. Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612540913.pdf (24. 5. 2016). 12. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Javno podjetje Komunala Črnomelj d. o. o. Črnomelj, 2013. Medmrežje: http://www.komunala-crnomelj.si/clanek1.asp?nm_tbl_cate.id=26&id=16&n=Odvajanje%20in%20%E8i%9A%E8enje%20 odpadnih%20voda (10. 5. 2016). 13. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2010. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/operativni_program_ komunalne_vode.pdf (11. 6. 2016). 14. Poročilo o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Občina Črnomelj. Črnomelj, 2015. 15. Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Uradni list RS 64/04. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV1024 (11. 6. 2016). 16. Projekt trajnostne oskrbe s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele Krajine. Občina Metlika, Občina Črnomelj in Občina Semič. Metlika, Črnomelj, Semič, 2016. Medmrežje: http://www.belokranjski-vodovod.si/brosura_splet.pdf (11. 6. 2016). 17. Roš, M., Panjan, J. 2012: Gospodarjenje z odpadnimi vodami: učbenik za modul Gospodarjenje z odpadnimi vodami v programu Okoljevarstveni tehnik. Fit media. Celje. 18. SURS – Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://www.stat.si/statweb (27. 5. 2016). 19. Stoerring, D. 2016: Varstvo voda in gospodarjenje z njimi. Kratki vodnik po Evropski uniji. Medmrežje: http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/displayFtu.html?ftuId=FTU_5.4.4.html (21. 8. 2016). 20. Strokovna podlaga za pripravo uredbe, ki bo določala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2015. Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Medijsko_sredisce/2016/03_marec/Uredbe_o_obmocjih_za_kmet_ in_pridelavo_hrane/2015_11_19_Strokovna_podlaga_za_pripravo_uredbe_TVKZ_12_FINAL.pdf (22. 5. 2016). 21. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Uradni list RS 45/07 in 63/09. Medmrežje: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4442 (12. 6. 2016). 22. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Uradni list RS 98/15. Ljubljana, . 2015. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6951 (10. 6. 2016). 23. Vovk Korže, A. 2013: Ecoremediation (ERM) as a Sustainable Approach to Environmental Protection. Proceeding the Economic Dimension of Land Degradation, Desertification and Increasing the Resilience of Affected Areas in the Region of Central and Eastern Europe. Mendel University in Brno. Brno. Medmrežje: http://user.mendelu.cz/xvlcek1/rrc/edldir13/Korze.pdf (26. 5. 2016). 24. White, S. A., Milton, D. T., Polomski, R. F ., Albano J. P . 2011: Constructed Wetlands: A How to Guide for Nurseries. Environmental Resource Management Research Group, Floriculture and Nursery Research Initiative, Agricultural Research Service of United States Department of Agriculture-, Horticulture Research Institute, Washington. 25. Zakon o javnih cestah. Pravno informacijski sistem. 2006. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1366 (10. 6. 2016). 26. Zakon o kmetijstvu. Pravno informacijski sistem. 2008. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716 (22. 5. 2016). 27. Zakon o varstvu okolja. Pravno informacijski sistem. 2004. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545 (10. 6. 2016). 28. Zheng, Y., Dunets, S., Rozema, E.: Constructed wetlands: Greenhouse and Nursery Water T reatment Information SystemSchool of Environmental Sciences University of Guelph, Guelph Medmrežje: http://www.ces.uoguelph.ca/water/NCR/ConstructedWetlands.pdf (27. 5. 2016). 29. Zakon o vodah. Pravno informacijski sistem. 2002. Medmrežje: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1244 (5. 6. 2018). 30. Žabota, B. 2015: Ocenjevanje erozije prsti s pomočjo metode RUSLE. GEOmix 22-1. Društvo mladih geografov Slovenije, Ljubljana, 52–57. Medmrežje: https://issuu.com/geomix/docs/geomix_dec2015_splet (25. 5. 2016). Intervjuja 1. Vrhovšek, M. 2016. Projektiranje rastlinske čistilne naprave (osebni vir, 16. 5. 2016). Limnoss, d. o. o. Ljubljana. 2. Kunič, V. 2016. Čistilne naprave (osebni vir, 15. 5. 2016). Občina Črnomelj, Črnomelj.