Leto Hi.» štev. 146. V Celfu, čelrlek One 15. decembra 1921. Poitnloa plačano v gotovfn ^Hh ^H Licljska knjižnica ^^^fe^fllft ^Hl^Bv ^^B. MBB ^H ^^H AIHMK^V4 BIB Ljubljana ^^m ^9^mk ^hHB^^ ^^^B^^^ SUHB^ Mr w—, StQiic ceioletno 120 It, mesečno 10 K. — OqIqsI za vsak mm trtSJnc stoJpca 1 K 20 v. Rcklama med tekstom, osmrtnicc In mbvate K 150 -; Posamezna številka stane 50 par - 2 K. Izhaja vsak ioreK, četrtek in soboto* UrednlštFO Strosstnajerjcva uJ. St. I.I.nadstr. Telefon St. 53, Upravntšlvo Strossmajcrjeva ul. St. 1. pritllčjc. Telefon st. 63 Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Celjt;. 14. dec- Radikalni kongres k zvršen. Našlm separatistom hi hrvatskim fratikovcein ic prinesel precejsnje razoearanje. Upali so, da se odloči kongres za Protien ln njegovo našini in hrvatskim separatl- stom prijazno politiko. To se ni /godiio. Protiča ni bilo niti ua kongresu in ves čas kongresa ga ni pogrešnla ni živa du- sa. Pisai k kongresu pisnio, a liiti odgo- vora.mu niso daM. IzrečtMia *>;• !«¦ blm /aiipnica Pašieu. Vsi govorniki j>u i>ovdat'j<.iii \;umum in pomeii vidovdanske ustave. Ociliena strankina voditelja Ljuba .lovanovič \n Laza Markovič sta z vso odioenosijo povdarjala stališčc narodnega in držav- iu\ga ujed.injenja in pobijala separatisii- čiiii stremljenja. Povdarjala sta, ctrr nio- »a ureditev države sloneti na temeljili narochiega jedinstva in vidovdanske n- slave. Usiava k magna cliarta liberia- tiiiti našcjca naroda, ki ,i0 b0 radikaina stranka branila do popohie njono zma- ge. Povdarck ustavovernosti radikalno st ranke- jc bil od kongrcsa cuodnšn.; o- i! obren. V resolueijah, ki jih jc spreie! k«Mr- «trus, pravijo radikalci med dru&im: »Z donošenjeiu ustavc je dcfiiiitivno kon- čaii vsak provizorij iti položcu temelj za konsclklasljo iiotraiijih prilik n« »ire- : če me preniaga inomentana zaspanost, se ne zbuditn veC na tcm svetii, ampak na drugem z glo- boko hiknjo v vratu. Spanje pa nie je ieJo vedno bolj objemati, kakor mrtvo- Danes ali jutri se odloči, a!i bosta .siranki na tej pocllagi tudi šc jiaprej vo- diii državno politiko. l*o čotrti obletiüei boJjševiške revolucije. B, Ueuiiiov novi Rospodarski program. Najpopularnej.si inož Rusijc je danes brczdvomno Ljciiiii. Široke inr-.se stoje vcdno za Iljičem, kadar trd s Troeklm aii drnginii. Ljenin je tudi ustvaritolj no- ve ruskc gbspodarskc politike. Dobro ie obcuti). da se carska robot a no da trajiio nadoiiiestiti /> novo bolševisko robofo, in v pravem hipu je zavzel novc pozicl- je. 'la iimik imenujejo voclitelji sovictskc Kusijc povratek k prvotnemu komunl- stičncimi programu v prehodni dob). §e- l-e L.iciiin jo dal dejstvn pravo iiiij, ko ;e na drngem vsesovjetskem kongrcsn. k(»iigrcsu organizacij za politično izo- brazbo. priznal grche in napake >o\jet- ske republike in napovedal now poti. poti, ki kmaJn laliko peljejo dalje ne^o do/.daj svobodna trgoviiia, d-enacijoiiali- zaeMa srudnje in male indusirije itd. fiist\'o Ljenipovih iz\-;»ian.; na kr-»- .'<<'esu je slodeče: Sovjetska vlada Jc j>nci\<;i nuv;i go_ spodarsko politiko. Zc aprila I. I9lb, ko je bila sovjetska vlada v konflikt;i s Ce- skoslovaSko, je ntorala računati z agrai- nini poimovanjem sospodarstva. Pogrc- šila pa je, ko sc je po rešitvi kourliktr. «)Uiočfrn za n«posretini prchod 1i koinunj- stfčneinu sistemu produkeije in disnibu- cije. Dejstvo pa je, da se brez prehodne dobe socijalistične konskripcijc, eviden- ce in kontrole kmetijske posesti nc inou' doseči iiiti najnižja stopnja konjimizrna. Sovjeiski voditclj», ki so bili o tem teorc- tično na jasnein, so to v praksi v dobs nieščanskih bojev pozabili. Nova gospo- darska politika sloni v bistvu na teni. oa je sovjetska vlaxla v svojih dozdajnih mctodah doživela poraz, in se moraia strategično umakniti. Ljenin zidn cfanes nu gospodarski patrlfotizem. PoUaaa "te «vobc.da privatne ir»?cMativc. Ore samo za to, ali bo .scdajno — zlasti v provjnei kaotično situaclio popre) izTabil kapita- lizem ali proletarijat. Nova gospodarska politika sovktov pomeni prehod k vzpostavltvi kapliaHz- ma. V koliki meri, dosle] še v.l jasiio. Ootovo pa je, da b<> kapitalizei» na poü- lagi svobodnc trgovii>e rasel. Vprašanic je, kam se bo postavil kmetijski stan, pri katcrem k z nvodbo n;\tnra!i>ega davkn uamesto prcisnjega ko^tingfiita ii.iO.la nova gospodarska politika. (iotovo pomeni nova poling nn se- dajrii bedi le njalo izboljšanje položaja !)rebivaistva. Ljenin prieakuie izboljsa- nje tudi vsled tega. ker bo kapitalizeni i/.-)o\a ])roduciral proK'tarijat, ki ie bit tekoin rtxolueije vržen iz tokav deklast- ran in je prenehal eksistirati kot prole- tarijat. Z razdejunjem indnstrije, / ustn- vitvo tovarri je izginil proletarijat. Novo nastajajoči proletarijat, ki ga bo imeTa vlada v svojih rokali. bo konkmiral, ie- knioval s kapitalizmom, da ga nadkrih ozir. da ga podredi državi. Ta boj bo te- ž.ti nego je bil boj z orožjem. Z orožjem k sovjetska Rusija zmagala, dasi so bili sovražniki močnejši. üospodarski boj bo veliko težji. Trebalo bo spoiiti kmetijsKi stan z delavstvom, da bo mogoče prc- Utagaii tehnično in nmstveno bolj.^e ob- oroženi kapitalizem. l;rejšnji nazor. «Ja se da samo s koniunističnim vodstvoin uvesti v državi socijahstieiia prodnk- cija in distribucija, ta nazor moramo za- vreci. Frontalni napad ni uspel, sovraž- tovi. ^tnie..vKa vk;Ja ¦"¦•ijji Pi'etl ud'.uCil- iiim bojcni, v katc-reni pa mora obveljati Ljuimovo geslo: Pogiti-e-jo nnj oni, ki so hotel! nničiti nas, kateie suiatranio po- svecene poguiu, ker siccr propadc sov- jetska republika. Tukaj ne sine biti po- Mjišljanja in ne sentimcntalnosti. Upo- vabljali bomo najstrožje metode, da re- šimo JrZs:v- -v ."'v1-: \, ¦-\ ;-4-ke :'c- pubijke. Tako ,v sovon; L.«enj.i i/. oki. na vseruskein sovjetskem kongresn. Od ta- krat naprej ie izšlo neSteta dekretov sö- vjctske vlade, ki tenTelje na novi Ljeni- novi ideölogiji. Včasi se zdi. kakor bi se koiesa sovjetske masinc gibala živalme- je, produkcija v po&auiezitih obratih r«se; toda le v najboljšc ohranjenih in v onih, kamor so se dirigirate vse snro- vine Rusije. Ce se bo inestiio prebival- stvo ravnotako posvetiio indrstrijsk! praduktiji, kakor sc je knietsko Ijudstvo po uredbi naturalnega davka zopet z ve- čjim vcseljem poliedelski produkciji — potcin lahko doživi Rusija še v zadnji uii polagoma gospodarsko prerojenje. Ce bo pa nova gospodarska politika Ic §e poslednje ostanke industrijskih dobrln, ki so Še v mesrih, izsesala hi jili vrgla v vas in v tujino, da dobi suhi kruh, ter če ne bo pravočasno skrbela, da se nado- JJieste sedaj hitrek predelane surovine z novimi, ue bodo pomagafe več nikake rove fraze, nobeni novi poti, potem, bo- ud me h prijelo, vrgei sem sc na poste- ! Ijo, spttstil desko iz rok, znvil se z odejo in sem trdno zaspal. Ko senftsem sc v/cirami! i/. spanja, J rac ie krasno, ljubko solnee objemalo s I svojimi žarki na postelji. Nikakor se ni- j sem mogel takoj vzdran.iti in zavesti, kje sem prav za prav. Niseni znal, sem Ij živ ali mrtev. Potipal sem se za grlo, pa nisem mogel najti iiobene prebodeire luknje, za trenutek sem bil zadovoljcn. Z rokami sem prijemal okrog sebe m iskal sleilu krvi, toda nisem ga našcl, privzdignil sem glavo in iskal ubozega tovariša, ki )e tako nedalžiio žrtvoval življcnjc, nisem ga mogel najti, vs-e- Je bila velika iluzija. Oledam, iščem in glej truplo je viseta na zidu s prerezanim trc- buhom, z jflavo wavzdol ..... Toda kaka .*ala^ kako presen-ečenjel Bila Je debela svinia, od katere ie kapala kri v posodo. (feneral, ki je imel celo noč žlvo rnejo za sovražnikov kordon, straža, ki )e streljala na domačega gozdarja, mi- sleča, da je »kaiserHch« vojak, bi na bili bolj presenečeni, kakor pa .mz prl po- gledu na to lepo debela svinjo. Ko sem gledal svinjo, sem si mislil, če pa le m Se Čisto mrtva . . ¦ KakŠno nmenje bi imeJa o m^ni, 5e bi vedeh za vse ttcum- nosti nocojSnje nočl? Petindvajset t>l jih gotovo dobil po nežnem delu telesa. Junaitva pri vsej čiijcčnosti in nocnem trpljenju nisem pokazal nobenega, iz na- pačnega silogizma je sledito vse, to je bila napaka. Prepričan sem bil, da je v moji sobi na steni obešeno mrtvo e)o- veSko truplo z glavo Jiavzdol in da je Rudeface tudi mene hotel umoriti. Ne- umno ie bilo, da se nisem do dobra prc- pričal. kdo je moj sosed. Vse moie posto- panje je bilo popotaoma napafno, In sklenil sem mladino vedno poučiti, na? ne ravna lahkomrselno tjevendan. Pričel seni demobiliziratf. vlekel sem posteljo na svofc mesto in vpostavll v sob! zopet prejšnji red, vlegel sc Jia posteljo in trdno zaspal. Krog poklneva je pa prišel Rud-eface in me zbudil Jz trdnega zashiženega spanja. »Za božjo voljo, gospod voiak!« Ie zakričal z gromkim glasom >^ali ste iivi ali mrtvi?«< Ves začuden ga pogledam. Pri svi- tlr solnčni luči se mi ni zr'el ivti nol tukö strašen, kakor zve6er. Na cast Bož!č"u do kolcsa sovjetske mašiiio dobila ob- entek, da niso rnazana z oljem. ampak s prazno vodo govorniškili fra/ in bodo poiagoma obstala. Interes Kvropo in cclega sveia pa zahteva, da se to ne zgodi, ee tudi sed\ v .Moskvi Ljenin in njegova sovjetska vlada. In siecr poiltični hi gospodarski iiitcres. Pc4ifične vesfi K R I Z A. tieograd, 1^. dee. Včeraj je Pašič poslal k Davidoviču predsednika raclikalnega kitiba Sianoie- viea, da mu izrazi željo radikaluega kluba, naj vrne mandat kralju in imjj de- mokratski klub prepusti notraiijo minl- strstvo radikalccm. Davidovie je odgo- voiil, da ie pri volji prvo storiti takoi, elm bodo pogajanja koneana in dosežen sporazum. (ilede notranjega ininistrstva pa je demokratski klub ponovno sklenil. da ne popusti. Davidovič je posial Pa5l- eu pisnio, v katerem zahteva deiiniiivni odgovor do jutri (torka) zveeer. V sredo bo Davidovič poročal kralju. Beograd, 13. dec. Danes je dobil Oavidovie odgovor od Pašiča, ki vabi Davidoviea za jutn 11. t- ni. na sestanek, da sc ustmeno na- daljujejo pogajariia. Ce bodo brezuspc- šna, bo Davidovie vrnil kralju mandat. Oovori se, da bi v teni slueaju poverli kralj Davidovicu sestavo volilnega ka- binetu. POllG ZADNJEüA NARODNEOA DOMA V TRSTU. Izmed stirih Narodnili domov v Trstu je stal edino se oni v Rarkovljali- Vsi drugi so postali že prej žrtev faši- stovske kiihurc. V noei od pondelika. na torek pa so fašisti napadli tudi še Nar. dom v Barkovljah, ga opustosili in zn- /gali. Velika dvorana je popolnoma zgo- rela z vseinr kulisami in garderobami. Oblasti so se zopet izkazale brcz niočl Zahteve primorskiii Slovencev. Na- lodni poslanec v rimskeni parlamentu Virg. §ček je vložit celo vrsto intorpc- lacii, v katerih zahteva: pojasnil radi imenovanja nekvalifichanili ostb za pro- fesorje na giinnaziji v FdrSji in na učite- Ijišču v Tolminu; otvoritev slov. ljud. skill sol v Jamljah, Dcberdobu, Devinu. slov. trgoyske sole v Oorici in slov. za- sebne trg. Sole v Trstu. slov. moške In zenske meščanske sole zu Goriško, slov. moškega in ženskeg-i ueitcljišCa v Oo- riei, slov. gimnazije v Oorici; koneno je bil praznično obiečen. *Oh! Ah' ste vi, gospod Rudeface^ Bodite pozdravljeni« .»No, ali ste vi papežev vojak? all ne korakate tudi na Božič? Zaprl sem vas v sobo, ker sem s^ bal. da bodernn morali zaradi vas prezgodaj vstati.« »Papežev vojak pravite? Nocoj sem pač bil, zashižil bi, da bi nosil mesto te uniforme talaT.« Pripovcdoval sem. v kak\-i;i *nn- hu sem preživel noč. • ^ C V \ r :; ü A t zahk\a pujasiiila, kedaj he bo i»rcklicatct prcpoved ustauav!jania z-asebnih slow šo; in vrtocv. Pri obcinskih volitvah v Zagrebu so je,pokazalo: 1. da jc ogromen del bn'5ih konuinistov (če nc vsi!) glasovai za Ra- dičevce; 2. da so demokrati od zadnjlh volitev naprcdovali za 664 glasov (1SP52 : 2546); 3. da so naprcdovali tudi dcmo- kratski disidenti (Trumbicevci) za 435 glasov tor soc. demokrati za 170 glasov. in 4. da so padli klerikalci za 424 glusov, Radič kot demagog. Po razglaScnju izida obe. volitev v Zagrebu ie RadiC y nek em zboni Hrv. bloka izjavil mod drugim: »Oospodjc ministri v Reogratiu treba da znajo, da se hrvatski narod no- če odreči svpji suverenitcti in jo hoče iz- vojevati ali v sporazumu ali pa minio Beograda, cv !>a treba. tudi proti Ren. sradu-« Plebiscit v Sopronju se po nekih vesteh vrši šele IB. dec. Avstrija bale lie nanierava priznati plebiscita, ker so se giasovalne liste sestavile npravilno. Angleško - irsko pogodbo sta gla- soni vesti iz Londona ratificirala london- ski in dublinski parlament. Mariborske novice- Občinski svet mariborski je v seji J2. tm- razpravlja! o proračunu za leto 192*?. Izdatki znašajo 15,213. 328 K. do- hodki 8,318.456 K. primanjkljaj 6,894.872 kroii. Proraeun je bil proti glasovom demokratskih obč. odbornikov sprejet. Za ustanovltev dveh oblasti v SIo- veni.U se je v obeinski seji 12. tm. na predlog odbornika prof. Voglarja izvekel mariborski obeinski svet. Za predlog so glasovali soc. demokrati, nar. socijalci In demokrati, proti samo klerikalci. Porotno zasedanje v Marlboru se jc j>ričelo 12. tin. Prvi dan je bil obsojen 62 - letni bajtar Filip Ravtar iz Segov- cev, ki je 9. sept- v jezi zažgal hišo svojl ženi, ki je slabo ž niim ravnala — na 3 leta težke jeee. — 22-letni kroj. ponni- cnik Peter Zorko iz Ivanjcev je bil ob- sojen na 18 mesecev težke ječv radi u- boja. ker je 25. sept. 1920 v pretepu u- daril kmečkega fanta Vrbnjaka s kolom s tako silo, po trebuhu. da mu ie oočilo tenko erevo in je umrl. — One 13. tm. je bil obsojen na tri leta težkc ječe tfi- letni kovaški vajenec Alojz Comilšek iz Sv. Lovrenca, ker je svojemu gospu- darju Janezti Cizerlu v Tresternici pri Sv. Urbann zažgai gospodarsko poslo- pjc. — Na vrsti so še sledeči slučaji: 14 dec: Kolman Sandor (umor); 15. in 16. dec: Jakob iPodgorelec, Ivan Dreven- šek, (Watija Šulek in Fr. Lah (rop in tat- vina); 17. dec: Janez Kranjc (uboj). Pr. Marinič (uboj); 19. dec: Mat. Mar in Aniouija Z-orjan (ubo)j, Celjske novice. PREDAYANJA JUOOSLOVENSKE MATICE DNE 6, IN 7. DECEMBRA V CELJU. Piüsli tedeJi so se vrsila v Celju preüavanja tukajšnic podržnice »J. M.« o zasedenem ozcmlju, namenjena okre- Pitvi narodne zavesti in spominu na naj- boljsi del našega zasužnjenega naroda. Po krasneni uvodu o zgodovhii in po- drnžabnik in poštenjak od nog do glave. »Ljudje mislijo slabo o nas,« je prl- pomnil, »ker koljemo živali; ker jih pa vsi iiocejo iesfi, jih mora nekdo zaklati.< »Res, kakšni so ljudje, gospod Ru- deface« sem mu odgovorilv »vzrok pre- zira;.o, a učinek hvalijo, hočejo, da so široke ceste varne in postavljajo orož"- nike. Vesele se, da jim preganjajo nio- ri!ce. Zahtevajo, naj se ^oišče tatu z de- narjeiii v žepu, v zahvalo pa zabavljajo in kolnejo policijo.«- Ko sem se poslavljal, me ie hotel Rudeface spremiti. Postala sva najbo!]- ša l^Tljatelia. Sprernii me je daleč po ce- sH proti Chälonsu. Pri slovesu sem ga Se vprasal* "Po~ vejte mi, kake ljudi ste pa sprejeli no- coj. okaterih sem mislil, da so roparji?« »Prav rad«, mi je odgovorü, »bill ;o štirfe poštenjaki, ki so ml ptipeljali par prešičev, jaz sem jih pa od veselja i>ogostil. V kotlu se je zanje kuhala juha in meso. Ce bi vedel, da niste spali, bl vas prišel iskat. Sedaj pa srečno potl Ne sodite več ljudi samo na videz. Kadar vas bode nanesla pot skozi Autun, prid!- te me gotovo obiskat.- stanku nc^t^viic rapahskc iii^oum'j >-Trgovskiin domonu otožno gle'da na nas ter nas bodri k žilavosti in ncunior- ueniu narodnemu delu; i/ Kostanjeviške- ga gradu. stoje^ga sredi olikinih gajev se nani smejc nasproti izrazito lice oceta Skrabca. Preko širnc planote zazremo Ikvinjski grad, doniovanie «Lcpe Vidt;« in v njega bližini bajno reko Titnav. Odtod kreni-mo proti sever«. Planina s svojimi obsežnimi gozdovi, za kalere baš sedaj naša razmejitvena komisija bije vroče bojt / Italijani. Postojnska jama in njeiia čudesa, Unec in Pivka, Škocijanska jama, Sežana, Divača. Op. čine —- čudoviie slike, predmet uaSega hrepenenja in naše ljubezni. Vzclrhtimo ob pogledu na sinje morje Jadransko in največje slovensko mesto Trst! Silni gnjcv se nas lofreva ob pogledu na go- reči »Narodni dorn«, razdejan öd zbes- nelih fašistov. Katero sree ne bi zako- prnelo po ma see van ju? — Tužna Istra". naš narod, beden in sironiašeii, trd in lK-upogljiv. Kopcr, Pazin, Pulj, Ika, Lo- vTitna. Opatija ~ kakor sanje iz davne prošiosti. Le kar urno še na Učko fforo, da se oddahnemo in zaziiamo, da je to naš svet, ki ga gledamo, pa še daleč na- prej preko Krka, Čresa in Lusinja na Velebit in divno Dalmacijo in še naprej, naprej . • . To je prva serija predavanj Jugosl. Matice. Spomladi pride na vrsto drugt« in tretja, Dalmacija, Bosna in Hercego- vina. Srbija . . . vsa naša lepa, širna c'o- movina. AM jo vsi poznamo? Ali jo itio- rcmo prav vzljubiti, če je ne poznamo? Predavanj je bilo šest. od teh štiri za učečo se mladino. Nad 1400 mladin »r« 3c Jc oWtcpHo v rtomovtnsKt Tjimc- zni . . . Pri obeh predavanjili, najuenje- nih odraslim, se je občinstvo odlikovalo z neriavzočnostjo. Skioptične slike, 90 po številu. so bile čiste in dovršeno lepe. Za njih mk- reditev smo dolžni zahvalo glavnt- i mu tajniku »J. M.«, gospodu Mahkoli \z ; Ljubljane. ki je tudi sam vodil tri pre- davanja, dočim je ostala v njegovi jdso- tnosti izvršil ravnatelj Jeršinovič. Pri- srčna hvala pa tudi gde. Stefančieevi, W\ je rad>evolje in brezplačno prepustila pro- store za prireditev. — A. J. CANKARJČV VEČER V CELJU. V soboto. i0. decen-bra ie proslavilo mestno gledaiišče v Celju spomin naj- vtčjega slovenskega pisalelja, prod 3 let' umrlega Ivuna Cynkaria. V uvodni besedi o Ivarni Cankarju je podal g. Fran Albrecht pregicd Cankai- jevega umetir^kega ustvarjanja in poja- snjeval for mo in vsc-biuo njcgovih del. Predstavil nam jo Cankarja kot najsa- moniklejšega slovniskega pisatelja ne lc v formi, ampak prav posebno v jeziku; saj nam je Cankar ustvarii nov pisatelj- sk'. j-ezik.. Ob koncu svojega dovršeno zasnovanega prcdavaiija jc g- Albrecht v kratkih potezah orisal Cankarjevo žlv- Ijeaje. Na vsporedu so bile rucitacije iz c- dine Cankarjcve pesniSkc /.birke »Erotu ke*. Od teh je recitirala ga. .Julija Sajo- vičeva »Romantiko: in satiro »Sultano- ve sandal««. Prva nam je podala s top- |in> občutkom in prtklaciro sc-ntimental- nostjo, drugo pa. kakor se satiri spodo- bi, vedro in s pjtTebno ironijo. Posebno pohvalno morarno omeniti pri recitatorl- ci brezhibno izgovoriavo, ki jo združena s fmim razunievaročm pripomogla reci- taeiji do polnega uspe4ia. — Odč. Anicä Coniejcva, ki je namcsio- nenadoma o- boiele gde. Deržajcve zadnji hip prisko- čila na pomoč, r»as je presenetüa z iiež- uiiii prodnašanjcin in globoklm pojmova- njem dveh najlep^ih Cankarjevih ptsmi >>Jaz s»etn te čaka!. <.« in »Nebo gori od zvczd nesktih«. Lep uspeh, ki ga je do- segla gdč. Černejcva, je treba cenitt tern višje, če se pomisli. da je prevzela svojo nalogo šele v soboto popoldne O. Oton /^upančič je Čital dialog med Jacinto in Petrom iz II. dejanja >-Pohuj- >...:t,a--. fJredjrznv) o; se mi zdeio kritiku- , vati mojstersko prednašanjc g. ŽupančL i ca. Povem naj samo. da smo uživali ta Carkarjev umotvi»,- tern bolj. ker s;nn g« Cu!i v prečudno niehl-.em in lepem jeziku. ki ga uvaia k- /äipancie kot enot- m slovenski oderski jezik. Iz ogledaia groznih let vojnj »i'odob iz sanj« smo slišali skrivnostno povest bebca Marti- na, ki se mu jAnastasius von Schiwitz/. uapisano >:;iajk-pši« slovenski eednosii poniZ- nosti. Z nedosežiio ironijo biča pisatefj to «Cednost«. ki gre tako daleč. da se srainujemo pred tujci in naposled še sa- mi pred seboj avojega - slovenskeCT pnkolenja. Zanima;ižah — prazne. Hoteli smo se razveseliti mladin-e, oZi so jih iskalc na stojišču, ki je bilo tudi prazno, dasi se po navadi, če je kaka burka \" see Hi. tam na stojišču vse gnete- Tarn na odru pa nam naš najboJjSi predava in žalostno gleda po mladint in po oiiih, ki so mladlni in sioer oni zrc- lej§i miadfui najbllžji. Celjc bo po krivdi nas samih padlo pocasi iia nivo zakotnega gnezda, kamor se zgubi kvečemu še kak ctrktis :slab&e vrste. Sram in strah nas jc, ^ sv opomnw- ino, da so v Celju pred polno hišo že J- 19Ö9 z lastnlmi močmi proizvajali dc' mačini Beethovnovo simfonijo, dancs pa igra Zikov kvartet 20 posluSalcem in predava Zupančič v napol prarm WSI, tako da strahotno odm^va od sten nje- gov citat ix diak)ga Petra in Jacinte: *()) domovina, ti si..... i Ljudsko vseucillijce v Celju. Priho- elnje prcdavanjo (v pondiljek, dno V) deceinbra v ri-salnici deške mcščanske sole) bo oskrbel naš popularni predava- telj, zdravnik g. dr. Ant. Schwab. Ra>:- v ijal bo fiziološko premišljevanjt »o ne- üostatkih človeških čutil«. Predavateij bo dokazoval. da se ne zavedamo vseg«. kar se godi okolu nas, ker so nasa cutila nepopolna in ker nam nekatera sploh manjkajo. Zavoljo tega nam ostaja mno- go zagonetnega kakor o hipnotizmu. te- lepatiji in spiritizmu ter drugih pojavlh. ki so vec ali manj naravni znaki, katete si pa ljudje dostikrat razlagajo s čezna- ravnirni teoremi. Snov predavanja bo vsokakor zelo zanimiva. Cankarjcve akademije del izobr tiruštva «Svoboue.< v mali dvorani ho- teia Union sc jc udeležilo nad i*00 poslu- saicev. samih dalavcev. Predava telj liosl. Bernot je govoril stvarno in obje- kiivuo. Olavni cilj njegovegc: lepega pre- davanja je bil, vzbuditi zanimanje za Ct- tanje Cankarjevih del. kar se muje —- itpaiiio — tudi posrečilo. Mestni šolski svet celiski ie imel svojo prvo redno sejo v pondoljek, due \2. till. Kot prva točka na dnevnem reJu ni l.ilo konštituiranje. Preusedu.io niesT- ni-mn solskemu svelu župan dr. HraSo- vec. podpredsednik je reierent za Ijuj- sko^olske zadeve okr. solski nadzornlk Cerncj, referent za meščansko šolstvo okr. solski nadzornik Fink, ostali članl so dr. Kalan in prof. Mravijak (.IDS), Koren in Leskošek (JSDS), Modic (NSS) in /.astopnik eerkvene oblasti katehet Lnkman. Po kratkem.ekscerptu iz važ"- iicjših odlokov in dopisov je poročal zelo ziidovoljivo okr. šoi. nadzornik Pink o nad/orovanju meščanskih šol ter stavil vec tropredlogov za izp^azujena mesia na deški in dekliški mešeanski Soli. Na- dnlje so se sestavili tropredlogi za deli- nitivno imenovanjc nailučitelja ozir nad- učiteljice. učiteljev in uciteljie na deškt in dekliski osnovni soli. Pri slučajnostth sc jc slavil na Višji šolski svet predlog1, da se dopolni discipiinarni red za osnov- iie in meSčanske sole šiede sodelovanja solske tnladine pri raznili izvensolskih '¦'. o/in.iii mi NJ:.ilio napredo- i"." '¦- • ¦'-¦¦."v in kvailjiv vpüv Isrven- solskih združitev, naj ^e do\ oljujc woue- iovanJe pri raznih verskui, kulturnih, le- Itivadnili in sportn.'h dnisivih Ie z izrec^ nim dovoljcnjem starišev. O'.ede popol- danskega pouka na osuovni soli se bo vprašalo starise, ail žclijo dosedanji nc- ra/delieni pouk, aii pa n?\ se zopet uvc- de popoldanski pouk. Na podlagi rezul- iata bo mestni šoiski svet skiepal o tem vprašanju v prihodnji seii. ^olska vod- stva se pozovejo, ö:\ trikm prcdlo^ijo p'oracun prih. let.i /a soi.skt potrcbSüU ne- Ko so se rosib so nekatere '/ade\c, jo zaključil predse-Jnik ob 20. nri liiur:;o sdo. Tatvina. 82-letni brzeposelni tesar Franc Tempran je 12. tm. y tukajSnji jav- ni bolnici Francu Boštjančiou ukradel Ii- stnico z 1500 K. BU ie arctiran. Radl befačenja jc bi! na Kralja PeU1^ cesti aretira.i Ferd. Košak iz Sv. Krl- š-tofa pri Laškem. Mož bi laliko dclal, üe bi hotel. Parno kopallš^e se radi »repričako- vanih ovir ne more otvoritt 15. tm. C)tn so vsled nemarnosti prejsnjega strojnika povzročene škode popravijo. se otvorf- tev razglasi. Ogenj Je nastal včeraj 14. tm. zHitraj krog '/-'7. iwe v Kir bische vein/ skladliCu slame pri Lavi. Bil je takoi pogašen in Jc Skoda Ie malenkostna. Ali se kompctcnt- nim činiteljem ne zdi, da so ta skladišča nekoliko preblizu raznih stanovanjskifi poslopij? Redni o6ctii /bor Pomočnlškega zbo- ra psl Gremifci trgovcev v Cdi« Sc vr5i v petek 16. dec. tl. ob 7Vi. uri zveöer v scostilmških prostorih restavracJje p<* »Kroni«. Mladinska igra »Tončkove^sanfc Jiß Mlkiavžev veär« k itneU P" ™o,i\ predf- stavah poluo dvorano ?ledalc6V in vide« je bilo koüko zanimanja in razumevanja najde 'vsaka sl^na Pnreditcv pri deci !n pri odraslih. Zato k ^otovo potrebno, da se prirejajo mladinske predstave čim na^e^krat. Največ hvale gre v tem ozt- ru gospej Veri Založnikovi, ki je. kakor že yeCkrat, tudi topot prevzela delo prf- reditve, ki je prav dobro uspela. V mestni klavoict ceMskl se vrSi dražba gnoia za leto 1922 v soboto dne 24. dec. 1921 ob 10. uri dop ';' '' ' I ';.."' .Nov v n ¦) r -<:< Stran 2. I/pred celjske porote. Celie, 12. dec. ^rrtnc B f d 11 i k iz Zavodnja ;>n So- N?«rii« jc bil obtožen posilstva na nefci 4O-letni samicf. Bil jc oproščen- Celje. U. ck-. 21-letni saniski delavcc Franc N w- v mi a h iz Kok. Slatine ie obtožen, dp. je 25. avx. tl. zjutraj v tiekcm kozolcu pri K. Slatjni, kjcr ie preuoul. napadel Jo- iet« I'azona. ki k istctako pvenoei1 v kozolcu ter mil oropal listnico z 1080 K. ^ežmah ta.ii. Obsoien ie bil na stit-i leta t'V.fcc jcce. Celje, 13. dec. Samska Pavla S t u š c k je obtože- na detomora. V nosečnosti v polctjti 19-1 j jfe jernaJa v namenu, povzročiti splav tc- tesnega plodu, razna odvajaliia srt-djstva. zlasti }opatiko. Ko jo je 15. okt. v Zida- nem mostu prchitel Rorod. ic opustila •kaki za porodničarstvo ]>ooblaš»5eni ose- fri naznaniti porod. Obsojena je bila na 5 jwesccov ječe. li brzojavni pozdravi predsedniku stran- ke Ljubi Rv/idovien in minisini dr. Ku- kovcu. Vestnik invalidov. Splosna orgaiiizacija vo.inih invali- dov za slav. ozetiilje poverjenlštvo Celje ima svoj l'cdni obeni zbor v nedeijo c!im 18. dec. 1921 v gostilni pri »Krotii<- v Cc- liu. Zaectek ob 9. nri prcdpoldne. Dnevni red: 1. poročilo predscdnika in bUigajni- ka. 2. voiitev novega odbora. 3. razno- teiosti. Obrtni vestnik. 28OROVANJE DELEUATOV OBR1- NIH DRUŠTEV V CELJli. j Ze dalje časa se jc kazala potteba ! skupnega dclovanja med obrtniki Sine- ! nije. j Obrtniki so sicer organizirani v dru- stvJh, kier so se reševala vsa važna skupna vprašanja. Posaniezniki pa od teh organizacij dosedaj najveukrat niso imeli nikakih koristi, ker so bila ninenja taznih društev različna, vsled Cesar je iz/ostal tudi zažclicni uspeh in nczadovo- Ijftost med obrtniki )c rastla od dne do dne. Z ozirom na to se Je po veekratnili jwsvetovaiijih v Mariboru in Ljubljani sklicalo zborovanje delegatov vseli obrt- mh društcv Slovenijc, da konečno rešijo vprasanjc glede ustanovitve zveze obrt- nih drustcv. To zborovanje se jc vršilo v uedeljo dne 11. dec. t. I. v Celju. Takoj v zacetku zborovanja se je naglašalo ninciije. da se /. ozirom na nameravano ite'ikev Slovenijc v 2 oblasti kaže tudi po- treba po ustanovitvi dveh zvez obrtnih tfrustev. Po zelo obširni debati sc K" sprejel predlog, da se ustanovi za mari- i.ojMJuj \>\.tlarrt zveza obrtnih druSfcev s •-iHlezem v Mariboru in za Ijubljansko oblast /veza obrtnih drustev s stde/em v Ljubljani. Ker pa je vsekakor nnjno potrebno, da k obrtništvo cele Slovc- rtljj organizirano enotno, so zbrani de- legati ustanovili obrtni svet. v katerega bo imenovala vsaka zveza po stiri čla- »e, obe zvezi skupaj pa volita devete- J?a in je bil ta obrtni svet tudi takoj \z- v*oljen. Ustanovitev zv'ez obrtnih drustev in obrtnega sveta moramo z veseljem Pöz^lraviti, ker je s tem prešla organt- z-acija obrtništva v novo smcr in prica- itujemo, da pride obrtništvo z enotnlm, smotrenim in sporazumnim Dostopanjern vendar enkrat do veljave in zaželjenih uspebov- POZIV! V nedeljo dne 18. tm. ob 9. uri dop. se v>rši v Celju (Nar. dom) sestanek obrt- rrikov, kojih naloga bo izvoliti obširnejši prrpravljalni odbor za obrtno razstavo, ki se priredi !eta 1922 y Gelju- Društva so vabljena s posebnimi vabili, da odpo- ^fiejo svoje zbrodo.^el! Obrtniki! Ore za Va5 ugled in napredek! Pridit^ tore] polnoštevilno. — Občeslovejisko obrtno društvo v Celiu. Prlfaodnji sestanek oörtoHtov se vr5i da«cs 15. dec. v Kostilni -.Branibor^ Prosveta. V 7.alozbi Zvezne fiskarne v Celt« ie izšcl »žepni koledarCck». ki obseffa poleg koledarja za letp 1922 rodo- slov našcga kraljevskega doma s slika- ma '¦¦ Kralia Petra I. Vclikega Osvpbo- ditelia in Nj. Vel. kralia Alexandra I., vozni red, postnc pristojbine, kolekovi- ne, seznam ccljskih telefonskih naroC- nikov, poinu-novanje ccljskili tilic in bc- kžkc. Dobi se v Celju pri Zvtzni tiskar- iii. tvrdki Ooriear & Leskovšek ter v Mariboru v papirni tr^ovini %. Weivla. Cena 5 Din. JDS. Krajevna organizacrja JDS ra Mo- ziiie in okoUco ie in ela 10. tm. obeni zbor. Po poročilu .rkrožnega tajnika V. Spindleria i>e je raz/ila živahna debata. V odbor so YAH voljeni gg.: živinozdrav- nik PT. Ba§ kot predsednik, pos. in gost. Matija Ooričar kot Podpredsednik. kot odborniki pa gg. Ivan Puäenjak, Ivan K!em€iiak, Franjo Vait, Ivan Lipold, Branko Zemljič (Rečica) in Pr. Cajn-er (Pnstopolje), kot pregiednBka gg. 'Peter Troger in Al. Podkuhovšek. Novi odbor ima široko polte deia In upamo na naj- Jepše nj«gove uspehe. Dozdajnemu predsednilcu g, Iv. LipoWu se je izre-kla topla zahvala, Z j?borovanja so se posla- Do pi si. Žalec. Dne 8. tm. jc v bolnišnici v Celju umrl bivši oskrbnik grajščine Za- log in tast tuk. nadučiteija, g. 151. Ploehl v 77. let« svoje starosti. N. v in. p.! Iz Ponikve ob iuž. ie\. Ink. sol. nila- dina priredi na Stefanovo pop. ob 3. uri bozičnico z igrokazom, petjcin in dekia- macijo v prid svojini revnim sosolceni. —¦ Gospod dr. Karlovšek in njegova dobrosrčna gospa sta to prireditev že vnaprei obdarila s skupnim zneskom J000 kron. Za plemeniti dar se obema najprisrenek zahvaljujc v imdo dcniokrati nravnali svoje uadaljuo zadržanje v vprasanju sestavc vlac^c. Pašič je na kongresu radikalne strauke izjavil, da je za obdržanje koalicije. Zato se snnitra. da bo Pašičev nocojsnji ocl- govor |)odan v enakem s^islu in da sc »;o nova vlada mogla hitro scstaviti. V nasprotneni slučnju vrne Davidnvič iiiandat. Zagreb, 23. dec. »Nar. politikn po- roCa iz Beograda: Jutri predpoldne l">e krali i>o vsej priHki poveril mandat ¦ Ti- mes« porocaio, da je med Nemčijo in Jugoslavijo podpisana trgovska pogod- ba, ki stopi v veljavo takoj, ko jo ratiil- cirata oba parlamenta. Ameriški podadiniral v Split«. Split. 13. dec. V sredo pride seinkaj ameriSki podadmiral Nieblaeh. Meščan- stvo se pripravlja na slavnoslni sprejem. Podadmiral nadnl.iujc odtod pötovanje v Dubrovnik. Dogovor 4 velesil podpisan. Washington, 13. dec. Pooblaščcni zastopniki Zedinjenih držav, Angliic, rVancijc in Japonske so podpisali dogo- \or 4 velesil. Na Kreti red in mir. Beojjrad, 13. dec Iz Aten poroca jo: Na Kreti je skoro povsod vzpostavljen rcrI. V okolici Kaneie ie ?^c nekaj tolp, ki ua so ne/natne. Borza Beograd, valutc: dolarji «4, marke 40, leji 53, levi 44, napoleoni 230, devize: London 270, Pariz 515, Ženeva 1300, Praga 79-50, Dunaj 1*05, Berlin 41, Milan 290, Budimpešta 9'50. Curih, devize: Berlin 2.95, Newyork 5-17, London 21 50, Pariz 42, Milan 29.90, Praga 6.30, Budimpešta 0.70, Zagreb 2i0 VarSava 0.17, Dunaj 0.20. avstrijske ž\r krone 0.12. LISTNICA UREDNIŠTVA. P a k a : Zaradi nas ima lahko Vaš kaplan 10 kuharic rad in z vsako po c- nega otroka, nas to nič ne briga. To je zadeva njegove višje cerkvene oblasti. kamor se — če Vam je to »pohijj'Saiije v dolini Sentflorjanski« na poti! — lahko obrnete! — I). Q., K u f s t e i n • Hvala lepa za poslano! Hvakžen Vam bom, ee mi od časa do časa kaj zanimivega po- šljete. Lastnica in izdajateljica: Zvezna ttekarna v Celju. Odgovorni urednlk: Vekoslav Spindier. TisJka: Zvezna tlskarna y Celju. vagonov hmeljevlc odda lesna trgovina Fr. Pajman, 1270 Celje. 2-1 Učenec iz boljše hiše se sprejme takoj. Brivnica Kapus in Kokolev Celje, Glavni trg. 2—2 Razglas Vsi gg. rezervni oficiri, kateri so bili dne 18. sept. tek. leta na enodnevni orožni vaji v svrho položitve zakletve pri komandi celjskog vojnog okruga, naj se zglasijo v času od 15. do 20. tm. med uradnimi urami pri blagajni te komande v svrho prejema pripada- jočih jim pristojbin za ta dan. Gg. rez. oficiri, kateri bivajo i/ven mesta, in ne morejo zglasiti osebno, naj javijo najkasneje do 23. tm. potom dopisnice svoje natančne naslove, da bo mogoče dostavifi jim navedene na- vedene pristojbine po pošti. Komandant: pukovnik ToSlč. IzgubSl se je brilantni damski prstan Najditelj dobi lepo nagrado. — Hotel »BALKAN« soba St. 12. 1266 Izlava. Podpisana izjavljam s tem, da nisem plačnica za nobene kakoršne- koli dolgove mojega' moža Matije Goršeka. 1268 Marlja Goršek, Drešinjavas. Sprejmeitl dobro izvežbanega ppostopnego mojstra. 1271 ^r. Pajman, Celje. 2-1 Petsto stotov zdravega štajerskega sena takoj na prodaj. Ponudbe z navedbo cene upravništvu »Nove Dobe« v Celju. 1272 4-1 Naznanjam c.obcinstvu,da sem nanouo otuorila pioprilpi' v PodBogu» Sv. Peter v Sav. dol.9 ter se priporočam za obilen obisk. 12751 ¦¦ POOej9 gostilničarka. CENE ZMEQNE! inttliii in !iiw TRGOVINA Hü pj)]R Celje, Kralja Petra c. ^ • se prlporoCa za - °° mnogobrolnl obisk g V zalogl vse nove bo- - kolske potrebSčfne!" !POSTREŽBA TOČNA! Potrtega srea javljamo, da je naš blagi oče, oziroma tast, ded, praded in brat, gospod Martin Debelak posesinik, bivSi SOEetni župan itd, v starosti 80 ih let danes v Bogu vdan preminuh Pogreb se vrši v soboto, 10. t. m., ob 14. uri pri Sv. Mohorju pri Rog. Slatini. Ljubljana— Sv. Mohor pri Rog. Slatinf, dne 9. dec. 1921. Dr, Janko Debelak, direkter pošte In brzojava za Slovenijo, Anton De- belak, posestnik in Zupan, Andrej Debelak, posestnik, sinovi. — Marija, Ana, Vera, Roza, hčere — Simon Debelak, posestnik, Ivan Debelak, posestnik v PoljCanah, brata. — Ladislav Ciglenicky, Anton Križan, Martin Simko, posestniki, zetje. — Marlca, Lenica, Marlja, sinahe. Strand »NOVA DOBA« Stev. 146. PoStni ček. rač. 10,598 p»iepnov8 ul, 15 W l^eijll AjJPÄSfciF JL «IWA JL^^rJLY& odtoppotiodpotf^di(5 )petodst Stcnje roierve K 130.000. Raöun cekonnega urada St. 10.316. Stanje hranilnih vlogi X 4,000.000. Zahtevajfa MOKOZAOTROKE SasuSra 1 ikatola K 36* Najboljša hrana za doiesickt! Zelo oiakuioie sredstvo z& bolne na ietodcu, rekoRva- lescente in osobito za pre-' malo hranjene ter v obL@ slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemiikih predmetow hrane .SALUBRA D. D. ZAGREB Boskoviceva ul. 23. telcfcn 7-91. svornlca: NOVA GRADIŠKA _j_________ 2168 6-5 Dve meblirani sobi v Celju, in stanovanje v Savinlski do- lini se i5če. Naslov: TONE MILET Č, 1273 2—1 Zagreb, Ilica br. 73. Učenca iz dobre hiSe sprejmc tvrdka 1263 3- i I. Ravnikar, Ceije. Fr. Fngnnel, C&Ijb, Basposhö ZB tliiljC PQTREBSCINE Ivseh vrstpo itainliji dnev.oeni Prepričajfo se! 1175 10 10 primeren za tovarno, se kupi. Želi se vodno moč 30 — 40 PS, bližino železnice, vodo za iz- piranje. — Ako drugi pogoji dani, se bo tovarna na novo po- stavila. Ponudbe z opisom in ceno na upravo pod ABC. 1265 1 W dobrib jiVilj in 1 prikrOJev^Sko i&če za takoj lndustrija kravai ,PRVAN', Celje, Glavni trg St. 17. Istotam se sprejme tudi uCenka iz boljSe hiSe. J258 Bukovo oglje 1260 b-2 večje množine Rupilje Oo- spodarska zveza. Cenj, ponudbe na: Podrnžnica 6osp. zveze v Celju Razlagova ulica 1. Sprejme se koncesijonirani mizarski mojster z vecletno prakso, kateri razume tudi s strojem delati. Ponudbe z plačiimmi zahtevami naj se poäljejo na upravn lista pod »Mizar«. 1274 t za taninsko porabo kakor tads use druge vrste Ibsq kltpi po najviSji ceni ter prosi po- nudbe za cele vagone lesna tvrdka E. Marine, Celje 1243 poštni predal 1. 4—4 Mmk mk oiie deske ';-; -J-, .. . .ozanie paralelno 4 debel in 4—6 m dol?, se kupi. TakojSnja dobava. Ponudbe je nasloviti na : Afifräriä* trgovačko dioničko drwätvo ÜSllGK, „PELIKAN" 1254 7 -2 prvi fotegrafski umetniški zavod v Cel^u samo Hazlagova uliea štev. 1 poleg hotela Union, priporoča eenj. obeinstvu svo^e süke v znant dovršenosti za boziena in novoletna darila Jjn/räuje od naimaniše do naravne vclikosti erne, rujave in barvane v oiju, aki/arel, pastal in druge kot possbnost BÄR- VAflE ÖHJIOE, poveSane alike v 4 dneh, za popolno podobo in trajnost alike sa iamSl. — »teli« ie ^sak prarnik in «šetrtek : ; : : : toplo zakurjan, po potrebi tudi V drugih dneh. : : : : : sie odlašajfce! -^l m* Prazniki so pred durmi! Zahteuojte o gostilnah in kauarnah „slouo Dobo"? Sprejmem v trajno delo dva kleporsho pomoeniho za stavbena dela. Franc TaSker, kleparstvo, Celje. 1203 2—2 Stavbeno in galan- terljsko Kleparstvo Ant« foil« umml. Franjo Dolžnn Cel|ev Krnlja Petra cesta 8 ae prlporoÄa *a lr.dölavo vaakowrstalh ¦tavtoealb in »Rlanterijakih del. KritJ» . Stroh, zvonlkov, popraviJ» iatlh, n»- J»r»v» «trelovodov ltd. Izvriit^v toön». tae tttvrno.Za i/.vr*ena d«la «e Jamol. priznano dobri čevlji znamke „Z0RA" in raznovrstno perilo najceneje 9. Fpecb, Celje AI ksandrova ulica 4