G «ila«? mmol prefna«*- v ärtarnt- t uoltališeu ilaribor
PoitaiM« plaiaaa t goteviai.
Naročnina
siala letno 30 Din, polletno 15 Ola, — za inozemstva letno 60 Dia.
PosamuiM Itev. i Din
UREDNIŠTVČT-^IJPRAVA : pri g. Jos. Benko t M. Soboti telefon številka S.
It«*, rai. peštae tran. 13.34«
iskala vsako nodello
srh3inl
Tednik sa gospodarstvo, prosvato in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 601 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda reč 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCafo
IV. LETO
Murska Sobota, 10. novembra 1935.
ŠTEV. 45
Ustanovitev organizacije J. R. Z. v M. Soboti
V koliko smo informirani, so se 31. oktobra 1935 sestali v gostilni Banfi v Morski Soboti spoda] navedeni gospodje in ustanovili organizacijo J. R. Z. kakor sledi :
Krajevna organizacija J. R. Z. za Mursko Soboto.
Predsednik Bajiec Franc, odvetniški pripravnik, podpredsednik Kerec Franc, ief Borze dela v M. Soboti, tajnik Tuš Mirko, organist v M. Soboti, blagajnik Mataj Franc, uradnik kmečke posojilnice v M. Soboti.
Odborniki: Rajner Franc,posestnik, Gjerek Matija, posestnik, Števan-čec Jožef, mizar, Serec Matija, kolar, Zrinski Matija, posestnik, Koloia Josip, čevljar, vsi iz Murske Sobote.
Sreska organizacija J. R. Z.
Predsednik Bajiec Franc, odvet. pripravnik, podpredsednik Kerec Franc, [ šef borze dela v M. Soboti, drugi podpredsednik BačiS Franc iz Gor. j Lendave, tajnik Celeč Ferdinand, predsednik občine M. Sobota okolica in ! blagajnik Nemeč Vince iz Teianovec. I Odborniki nam niso znani.
Organiziranje J. R. Z. se vrii pri ! nas nekam tajno. Saj ni bil pri se-! Stanku nihče drug navzoč razven onih, ki so bili izvoljeni. Čuden je ta postopek in ni v skladu z demokracijo, ki se jo tako rado naglaia.
Nov sreski cestni odbor
Po odloku kr. banske uprave so pri sreskem cestnem odboru v Murski Soboti razrešeni odborniške službe sledeči člani:
Cvetko Ludvik, Pertot Kristijan, Titan Janez, Kuhar Štefan, Kuhar Ivan, Car šandor, Kovač Jožef, Fartek Janez, Maršik Franc, Kerčmar Aleksander, Žižko Janez in Kučan Peter.
Imenovani pa so sledeči:
Za odbornika in namestnika načelnika, Celeč Ferdo, predsednik občine Murska Sobota okolica.
Bajiec Franc, odvet. konc. Murska Sobota.
Kerec Franc, ief Borze dela Murska Sobota.
Vukan Jožef, posestnik Tišina.
Ožuban Josip, iol. upr. Križevci.
Vai Karol, posestnik Sdo.
Sinic Štefan, posestnik Kupšinci.
Palatin Aleksander, posestnik Pečarovcl.
števanec Franc, gostil. SalovcI. Lazar Štefan, posestnik Stanjevci. Casar Emerik, posest. Markovci.
Mekiš Franc, gostil. Nuskova. Lovenjak Avgust, pos. Cankova. Gomboii Karol (Petrov), posestnik Salamene!.
Dosedanji odbornik Slavič Štefan, posestnik v Martjancih in Smodiš
Jožef, posestnik v Gornjih Petrovcih, ostaneta ie nadalje v svoji funkciji. Načelnik sreskega cestnega odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu sreza, sedaj g. Hartner Ferdinand, industrijalec, veleposestnik in predsednik občine Murska Sobota.
POLICI Kfl
Dne 31, oktobra so stopile v naii državi v veljavo finančne sankcije proti Italiji, po katerih se ukine vsako dovoljevanje kreditov italfanski vladi in italjanskim podjetjem. Te ssnkdje predvidevajo tudi storniranje vseh pogodb in dogovorov.
Knez namestnik Pavle je Imel za časa svojega bivanja v Londonu dolg razgovor z predsednikom angleške vlade.
•Nova situacija JRZ«, pod tem naslovom, prinaša neki ljubljanski dnevnik med drugimi tudi sledeče.', „Narodni poslanec Benko ima v svojem srezu (Murska Sobota) posebno pozicijo, ki je precej neodvisna od njegove opredelitve. Proti njemu bi bivia SLS jedva uspela organizirati kakršnokoli uspešnejšo akcijo. Poslanec Benko je bivši radikal."
Zanimiv spor je nastal radi premoženja Radikalske stranke, ki obstoja Is precej velikega, dragocenega zemljišča na Terazijah v Beogradu s hotelom „Parizom" in se ceni na več deset milijonov. Po zakonu postavljena oskrbnika noCeta izročiti premoženja JRZ, čei da je to nova stranka in se zato ne more smatrati za naslednico bivie radikalne stranke. Poleg tega povdarjata, da .ie vedno ni izključeno, da se obnovi stara ra-dikalska stranka, zlasti, ako bodo pogoji za obnovitev starih strank v novih političnih zakonih olajiani.
Proces proti marsejskim aten. tatorjem, ki imajo na vesti življenje kralja Aleksandra I Uedinitelja, se bo pričel 18. t. m.
V smislu sklepa ministrskega sveta znaiajo krediti za podporo pasivnim krajem 20 milijonov dinarjev.
Dr. Maček se skuia sedaj otresti vseh onih elementov, ki so se zatekli pod okrilje njegove stranke in pod njegovim plaičem izvajajo razdorno akcijo. To se predvsem nanaša na komuniste.
„Kakor smo izvedeli, je nastalo med člani radikalskega krila J. R. Z. zadnje čase nezadovoljstvo zaradi gotovega postopanja v javnem življenju. Tako nam je Izjavil ugleden radikal, da se vedno bolj m nože težave v sno-
vanju JRZ v bosanskih krajih." To poroča „Jugoslovanska Poita", iz Sarajeva.
Za telefone kmečkih občin je pristojni minister znižal telefonsko naročnino.
Nj. Vis. knez Pavle se je vrnil iz inozemstva. Potoval je preko Ljubljane, kjer je sprejd v avdijencl našega bana.
V	senatu bo baje tudi osnovan J. R. Z. Tako poroča beograjska »Pravda".
Izvenparlamentarna opozicija je imela preteklo nedeljo celo vrsto shodov. Večja shoda sta bila v Bijeljini In v Obrenovcu Odposlanec dr. Mačka je ob tej priliki izjavil : Dr. Maček izvaja program pokojnega Radiča. Ta program stremi za tem, da se odstranijo vse ovire, ki onemogočajo resničen sporazum med Srbi in Hrvati. Hrvatski narod se zaveda, da je ta država njegova driava, in ni sile, ki bi mogla razdeliti Srbe od Hrvatov.
V	pričakovanju skorajšnjega sestanka Narodnega predstavništva jc zavladalo v političnih krogih v Beogradu zopet večja živahnost. Posamezne skupine poslancev imajo svoja posvetovanja, ki so posvečena pred-stoječim volitvam stalnih odborov v obeh zbornicah. Pri teh volitvah se bosta zopet pomerili številčni moči vladnega tabora in opozicijskih skupin.
Orlki narod, se je pri nedeljskem glasovanju v ogromni večini izrekel za monarhijo. Člani vlade sože prisegli zvestobo novemu kralju Juriju II., ki se bo čimprej vrnil iz Londona v domovino. Po vsej Grčiji so se vršile velike manifestacije za monarhijo, ki so dosegle svoj vrhunec v Atenah
Italjani so pričeli v Abesiniji veliko ofenzivo. Italjanska fronta je dolga do 90 km, na kateri se bojuje 125 000 vojakov. Abesincl se umikajo brez hujšega odpora.
Italjanskl letalci so ugotovili, da se na raznih točkah zbirajo močni abesinski oddelki s strojnicami in gorskimi topovi v dobro utrjenih postojankah.
Abesinci se zbirajo južno, od Makale in vse kaže, da se bodo iele tam spopadli z Italjani.
Italjanski napad se je pričd tudi na južni fronti. Letala so bombardirala abesinsko mesto Gorahejo,
na katero so vrgli 250 bomb. 50 oseb je bilo ubitih.
Doslej so Abesinci sestrelili že 11 italjanskih letal, dve letali pa sta morali zaradi defekta pristati v bližini Hararja.
Britanski Rdeči križ je zbrai 69.000 funtov iterlingov za organiziranje zdravstvene službe v Abesiniji.
Z vsemi državami, ki bodo izvajale sankcije, namerava Italija prekiniti trgovinske odnoiaje.
Predsednik kitajske vlade Van Cing Veja je postal žrtev atentata. Atentator ga je ustrelil ob priliki otvoritve kongresa. Odnošaji med Kitajsko in Japonsko so se zopet poostrile.
V Vzhodno Afriko je iz Italije zopet odpotovalo 10.000 faiističnih miličnikov.
Romanska kmetska stranka, ki je v opoziciji, hoče imeti 14. t. m. velik kmet8ki tabor v romunski pre-stolici, v času ko bo otvoritev parlamenta. Vlada je hotela to prepovedati, toda zaman. Nad pol miljona kmdov bo priilo ta dan v Bukarešto, da prisili odstop sedanje vlade.
Rovarania sopar komasaciia obiln

Neki dopisnik, dozdevno iz Van-čavasi, se pogostoma oglaša v Bojevniku. Med drugimi omenja tudi nekdanje razmere, zlasti iz dobe komasacij občin, občinskih volitev in volitev poslancev v Narodno skupičino na čuden način, a pri tem pozablja na metode drug h strank, v sedanjosti in preteklosti.
Komasacija občin ni bila izvriena po navodilih in volji ene osebe, ampak v sporazumu z upravno oblastjo in z narodom na način, ki se ga je smatralo za najprikladnejšega. Da niso bili z komasacijo zadovoljni vsi občani, je razumljivo. Kdo naj tako uredi, da bodo vsi zadovoijni, tega dopisnik ne pove. Ako pa misli, da bodo vsi zadovoljni sedaj, ko se hoče gotove občine pregrupirati, se silno moti. Naj se med narodom ne povzroča nesoglasij, katera bi imela le slabe posledice!
iudno postopanja
Zgodovina postavljanja gotovih strank je dokaj različna. Vendar so se do sedaj ustanavljale po naravnih predpripravah in ob soglasju večine naroda. Saj je stranka del naroda, in temu mora odgovarjati tudi število pristaiev. Danes se pa stranke ustanavljajo brez pravega temelja, skratka na čuden način. Razni strankini funkcionarji se sami imenujejo in se v govorniških pozah pojavijo pred narodom, kot izvrieno dejstvo.
Pazite na otroke!
Koliko nesreč se je 2e zgodilo y naših krajih radi premale pazljivosti, ki jo posvečajo stariši svojim otrokom. Koliko je že bilo smrtnih žrtev, a vsi tragični primeri so šil mimo gluhih ušes, kakor da mlada, nevbog-ijena otroška življenje ne bi bila vredna pozornosti in večjega čuvanja. Marsikdo bo rekel češ : borba za vsakdanji kruh je težka in delo zahteva celega človeka. Res je, a ne sme se pa pri tem pozabiti na otroka, ne na njegovo živahnost in radovednost. Če bi se to vedno imelo pred očmi, kar že ljubezen do otroka sama narekuje, bi izostalo marsikatero prepozno jadikovanje nesrečnih mater, nad zgubljenim otrokom.
V Gornjih Slavečih je prišlo do tako tragičnega slučaja. V jutranjih urah je delavka Gomboc Terezija skuhala močnik, ter ga še vrelega postavila na bližnjo polico. Ker je imela nekaj dela na dvorišču, se je odstranila iz kuhinje, v kateri je samega pustila komaj 16 mesecev starega fantka, Gomboc Franca, sinčka njene hčerke Apolonije. Deček je bil živ in radoveden, stikal je po kuhinji in nesreča je pač hotela, da je baš stegnil ročice po posodi, v kateri je bil močnik. In že je bila nesreča tukaj. Še vrela tekočina je pljusknila po obrazu in prsih nesrečnega fantka, ki se je v joku in silnih bolečinah zgrudil na tla. Takšnega ga je našla itara mati, ko je pritekla na vik in krik z dvorišča v kuhinjo.
Kljub temu, da se je nesrečna žena na vse načine trudila, da bi ubožčku lajšala bolečine (popoldne je šla v Gor. Lendavo v lekarno po mazilo), je bil ves trud zaman. V silnih bolečinah je fantek že naslednjega dne podlegel opeklinam.
Zopet nov primer, ki dovolj jasno kliče: Pazite na otroke I
Uresničena grožnja
Gor. Radgona, dne 31. okt. 1935.
K posestniku Antonu Krambergerju na Jami pri Sv. Jurju ob Ščavnici, je že dalje časa zahajal vasovat 21-letni želarski sin Franc Prelog, ki je imel razmerje s pastorko imenovanega Krambergerja, 19 letno Pepco Vuk.
Tako je prišel snubec vasovat tudi minuli torek okrog 19. ure zvečer, kamor se je pripeljal z dvovprežnim vozom. Ker je bil Anton Kramberger trezen in vzoren posestnik ter skrben očim otrokom, je jasno, da ni mogel trpeti poznih nočnih obiskov. Tudi kritičnega dne je legel skupno s svojo ženo Ano že k počitku, med tem, ko je Pepca bila v svoji sobi. Ker vasovalec Prelog Frinc le predolgo ni odšel, sta začela stariša istega prigovarjati, da se odstrani ter naj ne nadleguje ljudi pri nočnem počitku, kar je slednjič okrog 20. ure tudi storil.
Z njim pa je odšla iz sobe tudi Pepca ter sta nato nekaj časa po-kramljala še zunaj pred hišo. Ko se je Pepca po slovesu vrnila v sobo, je skrben očim isto pokaral, da tako poznih nočnih obiskov pri hiši ne trpi.
Te popolnoma nedolžne svarilne besede skrbnega gospodarja in očima, je seveda slišal France Prelog, ki je prisluškoval pod oknom Kramberger-jevih. Začel je kričati, češ da je Pepca njegova ter da nima z Isto nikdo ko-mandirati, nato pa groziti z odprtim žepnim nožem v roki in pozivati Antona Krambergerja, da naj pride ven, češ: »Pridi ven, bo smrt tvoja ali pa moja." Z nožem je parkrat udaril po leseni steni in razgrajal. Da pomiri vasovalca ter ga odpravi z lepa od hiše, je Anton Kramberger vstal s postelje ter se v srajci in spodnjih hlačah podal iz hiše na prosto, kar je bilo za njega usodno, ker ga je zunaj takoj napadel Prelog ter ga sunil trikrat z nožem. Prizadejal mu je na levi roki izpod pazduhe nad komolcem 15 cm dolgo globoko vrezino in na zunanji strani takisto občutno, okrog 10 cm dolgo rano, manjšo poškodbo pa na vratu.
V upravičeni bojazni, da se ne pripeti kaj hudega, je šla za možem v obrambo tudi njegova žena Ana, ki se je ojunačila ter prijela srditega Preioga za roke in mu hotela odvzeti odprti nož. Toda bilo je že prepozno, kajti junak noža je opravil svoje gnusno dejanje v vsej naglici in Kramberger se je vračal v sobo, češ, da je že dobil dovolj. Na te besede svojega moža se je vrnila v sobo tudi žena, ki je opazila poškodovanca hudo krvavečega.
Prelog Franc se je po divjaškem dejanju vsedel na svoj voz ter se od peljal proti domu, vendar pa mu ni dala vest miru ter se je takoj nato vrnil zopet h Krambergerjevim, kateri so med tem časom poklicali zdravnika Dr. Petra Sokolova od Sv. Jurja ob Ščavnici, ki je nudil poškodovancu prvo pomoč ter odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Ko so domači pripravili vse potrebno za prevoz v bolnišnico v Ptuj, je poškodovani Anton Kramberger, vsled ogromne izgube krvi podlegel poškodbam v času, ko so ga ravno prinesli iz sobe na dvorišče ter hoteli naložiti na voz.
Truplo pokojnika je bilo prene-šeno v mrtvašnico pri Sv. Jurju, kjer se je vršila obdukcija v sredo, dne 30. oktobra t. 1. popoldne. Sodno komisijo iz Gornje Radgone je vodil sodnik dr. Gorup Milan. Komisija je ugotovila, da je Kramberger podlegel poškodbam vsled znatne izgube krvi.
Aretirani Prelog France prizna dejanje, katerega je izvršil v treznem stanju ter se izgovarja, da je to storil v razburjenosti in v obrambi za pravice svoje ljubice.
Pokojnik, ki se je priženil na okrog 25 oralov obsegajoče posestvo, je bil star komaj 32 let ter trezen in skrben gospodar. Pokopan je bil na praznik Vseh svetih na domačem pokopališču, pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
Gosp. ing. Zidanšek
načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi v Ljubljani,
je premeščen v ministrstvo in se je te dni že poslovil. Ljubljanski dnevniki mu posvečajo jako simpatične članke; želji teh, da se čimprej vrne nazaj na svoje mesto, se prikiučuje-mo tudi mi. G. ing. Zidanšek se je prav posebno zanimal za tukajšnje razmere, bil nam je izredno naklonjen ter nam je pomagal, kjer je le mogel. Zato ga bomo težko pogrešali.
Domače pesci
mimo ms
Dvajseto stoletje, je stoletje tehnike. Tako pravijo in mi to radi verjamemo. In da je posebno elektrika dosegla silno visoko stopnjo razvoja tudi trdijo in ne vem zakaj tudi to ne bi verjeli, čeprav živimo v Soboti. Da je temu tako, imamo tudi pri nas dokaze ! Elektriko rabimo pri kuhanju čaja, z njo segrevamo blazine, ki preganjajo bolečine v trebuhu in trganje v nogah, z njo se masiramo v veselje vseh radio poslušalcev, si cvremo kodre, razsvetljujemo sobe, kuhinje in stranišča, kar pa še ostane, pa jo porabimo tu in tam tudi za razsvetljavo cest. Seveda samo nekaterih. To je pa samo razvada ! Kaj je treba luči na cesto ? Ko nastopi mrak, pač nobenemu ni več treba, da bi kolovrati! po ulicah in če ima še kakšen opravek, naj vzame s seboj leščerbo,. da se slučajno ne bi zaletaval v židove in drevesa, ali se pogrežal v jarke, kar bi bilo seveda neprijetno in tudi nevarno, zoziromna kosti, ki se rade lomijo. Pa prižigajo pri nas že okrog šestih zvečer luči po ulicah j Komaj se človek navadi malo teme, že ti reže močen blesk.v oči, da se oči zasol-zijo — od ganjenosti in hvaležnosti nad pozornostjo, ki se posveča še onim zamudnikom, ki še tavajo ob tej pozni večerni uri po ulicah. In zjutraj! Kako prijetno je tavanje k jutranjemu vlaku. Kakor bi še spal in se kobalil po sanjskem svetu, le s to razliko, da zabolijo roke, ki jih moraš držati vedno pred sabo, radi zdravja in normalne oblike preljubega nosu. A temu
se vendar da odpomoči. Uro prej (ali vsaj pol ure) pojdi na kolodvor, takrat še gorijo po Kolodvorski ulici luči in lahko boš imel roke v hlačnem žepu, kar bo posebno v zimskih mesecih prijetno. Mogoče bi kdo rekel, da bi bilo dobro, da bi luči pol ure pozneje ugasnili. Nemogoče! Tako je urejeno in — pika!
murska Sobota:
— Na grobovih. Praznik, posvečen spominu umrlih je šel mimo nas dostojanstven v svoji molčečnosti, ganljiv v izkazanem čaščenju pokojnikom. Grobovi na našem pokopališču so bili lepo okrašeni in nlJjjirTgomile, ki bi ostala brez cvetja in luči. Kakor vsako leto, so bili turfiHßtöS lepo urejena zadnja bivališča naših legionarjev in vojakov. To delo upravlja ie nekaj let šolska mladina tuk. osnovne šole. Zvečer, ko se je božja njiva lesketala v morju luči, pa je mestna godba zaigrala pred kapelico nekaj žalnih koračnic. Vmes je zapel moški in mešani cerkveni pevski zbor, pod vodstvom g. Tuša, naše večno lepe žalostinke: „Vigred", in »Spomladi vse se veseli..." Stoglava množica je prisluhnila akordom, ki so trepetali nad grobovi kakor molitev, obujali spomine, izvabljali solze... G. Tušu vso priznanje in zahvalo za trud in za organizacijo.
Ferjan M.
Razpotje
22
Postavila je na mizo lonček kadeče se kave in tiho zopet odšla. Urh je tokrat sedel po navadi že pri oknu, vlekel iz svoje pipice in gledal kako je dan umiral na dvorišču, na vrtu, ob stenah sosednih hiš, ob drevju in na zasneženih slemenih. In ko so se vidli le še motni obrisi, je začelo zvoniti v farni cerkvi. Slabo se je slišalo v sobo in Urh je moral šiloma loviti glasove. Spočetka mu je bilo baš v teh samotnih trenutkih najhuje. Je že tako, da so te ure polne neke nerazumljive mehkobe, ko se spomini raznežijo, včasih še zaplàkajo kakor prestrašeni otroci, ki so po dolgem tavanju zopet našli toplo in mehko materino dlan... Se Laci se mu je postavil v teh trenutkih nasproti, brez kljubovalnosti, pesti ni stiskal in se ni zaganjal v njega, stal je le pred
njim in mu gledal v oči, ki so sijale toplo in vdano, čim bolj pa je silil Urh v njega, tembolj se je Laci odmika!, potem pa je počasi zaprl oči, okrog usten se mu je trdo zarezalo, čelo se je dvignilo, obraz je zdrknil v okvir črne rute. Prišla je Trez«, s sklenjenimi rokami... Urb je vstajal in si zakrival oči. Ob oknu je visela gluha noč. Škripanje vežnih vrat je bila kakor bolečina, ki je neusmiljeno razjedala in trgala misli, ki so bile kakor molitev...
Urh prižiga luč in previdno navija stenj v petrolejki. Glave ne dvigne, kljub temu da ve, da stoji pri vratih Kata. Prinesla je večerjo.
»Dober večer Urh... Kar v temi ?"
Njen glas zveni kakor struna in ko utihne, je še trepet njenih besed med stenami.
Urh le nekaj žamrmra. Trenutki, ki so svinčeno padali na njega, so še
preblizu in vsaka beseda se mu zdi raskava in vsiljiva, tuja in odbijajoča. Mar bi ga Kata pustila pri miru. Počasi dvigne glavo in jo jezno ošine. Kata pa stoji tik mize, njen obraz se koplje v rumenem 6oju luči, usta ima samo priprta, v očeh pa ji je toliko odkritosrčnosti in neizgovorjenih porednih besed, da so se Urhu razgla-dile gube na čelu in so se mu razklenili veki na stežaj. Nič ni rekel Urh, le po pleši se je pogladil potem pa je prijel za piskrček, da bi se lotil večerje. Pa je bil vroč.
»Asi..." Urh tleska s prsti in jih oblizuje, da bi ublažil bolečino. Kata pa se smeji iz polnega grla, da se ji tresejo ramena, da blešče njeni zdraVi beli zobje v motni svetlobi. Urh jo gleda izpod obrvi pritajeno in radovedno. Njen smeh ga jezi, prsti ga žgejo, zato sune iz sebe:
»Hudič... Kaj se režiš?... Ha?«
Iz smeha se vale Katine besede:
»Takšen obraz ste napravili, kot se bi hoteli razjokati, pa je smeh kar sam planil iz mene ..."
Urh ima zopet opravek z opečenimi prsti. Prokleti železni pisker 1 Bolečina res ni huda in nenadema se prestraši pred mislijo, da mogoče radi Kate uganja tako občutljivost. K kor se bi hotel znebiti neprijetnega ob ut-ka, si obriše rbko v hlačn co ^ iem pa vzame piskrček previdno v roko in srka toplo pijačo, glasno in previdno.
Le lahko noč je še voščila Kata in je odšla, hrupno zapirajoč vrata za seboj. Urh je zopet sam. Misli pa so mu sedaj vse drugačne. Ob življenje udarjajo z glasom, ki se mu je skoraj 2e odtujil, polno in razposajeno, da ga je sram njegovih let in že gole lobanje.
íít^e
Podaljša] si življenje!
Življenje se podaljša, bolezni se preprečijo, bolniki izlečijo, slabotni okrepijo, omahljive! se ojačijo in nesrečni potolažijo !
Kal |a vzrok vsaki bolečini I
Oslabljenje živcev, potrtost, izgubitev dobrih prijateljev in svojih bližnjih, razočaranje, strah pred bolečinami, slab način življenja in mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravnik. Obstojajo pota, ki Te lahko dovedejo do dobrega položenja, poživijo Tvojo naravo, napolnijo Te z novimi nadami. Ta pot je nakazana v razpravi, ki jo lahko vsakdo zahteva in jo takoj dobi
popolnoma brezplačno l
V tej mali priročni knjižici je raztolmačeno, kako se lahko v kratkem času in brez zaprek okrepi delovanje živcev in mišic ter odstrani umornost, slabo razpoloženje, raztresenost, pozabljivost, nerazpolo-ženje do dela in številne druge pojave. Zahtevajte razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur.
Zbirno mesto poste :
EHREST POSTERHflCR, BERLIN. S. R.

v
Michaelkirchplatz 13. Abt. 903.
—	Dar. Na naš zadnji poziv javnosti, da b? darovala za šolarsko kuhinjo, v kateri bodo siromašni otroci dobivali brano, se je prvi odzval tukajšnji trgovec g. Hahn Iz'dor, ter daroval 100 D!n. Da bi našla njegova plemenita gesta mnogo posnemovalcev I
—	„Snegulčica". V nedeljo, dne 10 t. m. vprizori lutkarski odsek tuk. Sokoiskega društva svojo prvo predstavo v letošnji sezoni. Vprizorill bodo znano pravljico ; „Snegulčica", ki je na drugih lutk. odrih žela največje uspehe ter so jo morali po večkrat ponoviti. Začetek predstave je ob 15 url. Starši, privedite mladino I
Mor Sfedi z denarjem, Kupuje
ORION aparate
Brezob vezno predvajanje pri NEMEC J.
—	Kolodvorska ulica nudi sedaj povsem drugo Hce. Dela so po večini že končana, tako pri kanalizaciji, kakor tudi pri hodniku, vzdolž plotu pri bolnišnici. Ko bo cesta še posuta s potrebnim gramozom, bo odgovarjala vsem zahtevam, naše najpromet-nejše ceste. S tem pa bodo odstranjene tudi nekdaj vedno se ponavljajoče pritožbe s strani prizadetega meščanstva. Po zaslugah merodajnih činiteljev v našem občinskem gospodarstvu, odgovarja sedaj Kolodvorska ulica svojemu namenu.
Hornyphon.♦ ♦
—	Potreba električne inštalacije v klavnici in onstran železnice.
Opravičeno se pritožujejo domači mesarji radi pomanjkanja razsvetljave v mestni klavnici in od prehoda črez železnico do klavnice. Saj se velikokrat pripeti, da so primorani vršiti klanje živine ob razsvetljavi navadnih svetilk in odvažati zaklano živino po temni poti do prehoda črez železnico v mesto. Smatramo za nujno potrebo, da se do klavnice in v klavnici čimprej napelje električna razsvetljava, da se s tem omogoči mesarjem, da svoje delo v klavnici izvrše nemoteno in z vso doslednostjo. V neposredni bližini klavnice pa stoje tudi stanovanjska poslopja, in stanovalci se bi brez-dvomno poslužili električne razsvetljave, s čemur bi elek. podjetje le pridobilo. Tudi cestna razsvetljava bi morala biti vsaj do mosta, preko potoka. Tudi tam so davkoplačevalci, katerim bi morala nuditi občina te ugodnosti.
—	Vandalizem. So ljudje, ki v svoji grabežljivosti po tujem blagu,
ne poznajo nikakih mej, čigar vest je že tako otopela, da ne najdejo nika-kega zadržka, da ne bi segli s svojimi tantinskimi prsti tudi po okrasju na grobovih pokojnikov. Vsakdo čuti, do zadnjega bivališča človeka spoštovanje, kakor do samega sebe. Zato je plenitev grobov onečaščenje imena — človek, in naša kulturna sramota. Le-i tos je zopet bilo več tatvin na pokopališču. Odnašali so vse, kar se je odnesti dalo : sveče, vaze itd. Prepričani pa smo, da bo storilce dosegla roka pravice. Takim hijenam pritiče le eksemplarična kazen, brez vsakega usmiljenja. Madež s človeške družbe se mora izbrisati!
—	VSE SOLSKE KNJIGE in vso iolska potrebiilne za osnovne Sole in gimnazllo dobite v trgovini HANN IZIDOR v Murski Soboti.
—	Nesreče. Voriiš Ludviku, delavcu v Tešanovcih je žaga odrezala palec leve - roke. — Hlapec Ouček Janez iz Poiane je pred dnevi imel opravka pri živini. Pri tem ga je bik sunil z rogom v vrat in mu prizadejal občutne poškodbe. — Dnina-rica Modlic Barbara iz Stanetinc je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo na kir. oddelku tukajšnje bolnišnice.
—	Martjanci. Pri nas so bile v zadnjem času izvršene večje tatvine poljskih pridelkov, na njivah naših posestnikov. Tako so v zadnjem času odnesli neznani dolgoprstneži z njive Vlaj Franca 21 zeljnih glav, pri Horvat Francu 43 komadov, pri Illen Francu 54 a pri Kardoš Francu pa 19 glav zelja. Ko so orožniki ogledovali okradene njive, so našli sledove nog, ki so vodili na cesto, ki pelje v Fo-kovce. Dognali pa so tudi to, da so tatovi imeli s seboj voz in krave, s katerimi so ponoči odpeljali plen. Popolnoma zaupamo varnostnim organom, da bodo kmalu našli predrzne tatove.
Hornyphon...
Gornja Lendava ;
—	Še nekaj o naši poŠti. Nekam čudno se nam zdi, da se naša poštna gospodična drži take točnosti pri dovozu pošte, oziroma še bolje rečeno, da je poštarja, ki vozi pošto, tako dobro naučila, kedaj se sme zvečer pojaviti pred pošto. Pri odhodu pošte, ki je tudi na „minuto" določena, pa ni take točnosti. Zakaj to? Razjasnu jemo si to tako, da si pač voznik radi „botrine" lahko kar po svoji mili volji določi odhod. Končno pa pozna svojega iskrega konja, ki z lahkoto prevozi 15 km v iy2 uri, tako da lahko dospe do vlaka še vedno pravočasno. Ne vemo kako se bo kaj ta „polžev izprehod" poštnega voza iz Mačkovec v Gor. Lendavo obnesel pozimi. Reveži bodo tisti potniki, ki se ponavadi poslužujejo pošt. voza. Zmrzovali bodo s kočijažem in konjem vred ter neštetokrat „počivali", da tako izpolnijo ukaz : „Dohod pošte je določen na 18 5". Razumete?! —
' i ' ::
Prenehali ne bomo poprej dokler se sedanje razmere ne popravijo. Žalostno a upravičeno je to, da so si nekateri, radi sedanje dostave pošte naročile časopise in dr. na pošto Mač-kovci. Od tam sprejmejo namreč po zaslugi in uslužnosti pošt. uradnice pošto še isti dan. če se je lahko pošta skoraj 2 leti dnevno dostavljala pri istem voznem redu, istih poštnih pravilnikih in določllah, ter pri istem načinu prevaženja, potem se mora tudi sedaj. Možno je pa to še tem bolj, ker ima urad na razpolago 2 poštarja-raznašalca. V nasprotnem slučaju smatramo ves postopek naše pošt. gospodične navadno „zafrkavanje" javnosti".
Dènar
Tisočdinarski bankovci z letnico 1920, ki so žigosani z zvezdo, se morajo zamenjati do meseca maja 1936.
Deset in petdinarski bankovci, stare srbske izdaje, se lahko zamenjajo do gornjega roka pri davčni upravi.
Hornyphon •..
Izpred sodišča:
Ker je razpečaval ponarejene 20 dinarske kovance, je bil pred mariborskim kazenskim senatom obsojen 28 letni posestniški sin Franc Matuš iz Šalovcev na 2 meseca zapora in 500 Din denarne globe. Soobtoženi 31 letni posestniški sin Janez T. je bil oproščen.
Mali kazenski senat v Mariboru je' razpravljal o smrti 67- letnega Jakoba Kereca iz Otovcev, ki ga je njegov blazni sin dne 3. septembra t. 1. s sekiro do smrti pobil. Blazni sin Ljudevit Kerec je po izvršenem uboju zbežal v gozd. Ves miren pa se je zopet sam vrnil domov, kjer so ga orožniki prijeli. Sodni psihiatri so izjavili, da je obtoženi Kerec umobo-len. Na podlagi tega je senat odredil, da se Ljudevit Kerec odpravi v umobolnico.
Spomin na mojo mamico !
Kako nam bilo je lepo Ko imeli smo še mamico Vsi bili smo veseli In radi jo imeli
A žal da mnogo je prerano Kruta smrt nam vzela mamo Vse naše prošnje in solze Vrnile niso mamice.
■
Ko mamica zdaj v grobu spi Oko za njo se nam solzi — Zgubili nismo samo njo Zgubili pač smo srečo vso.
*
Tih je dom naš zdaj postal... Odkar ni mamice Radost, ki sem jo poznal Izliva se v gorje.
Pogled očeta je hladan Beseda topla ni Dom je naš sedaj pretesen Za nas prostora ni.
Pot nam kaže se od doma Razšli se bomo vsi O dragi dom, ljubezen moja Srce težko te zapusti.
Poprej ko gremo mi odtod K mamici gremo na grob Da se od nje vsi poslovimo V spomin ji cvetja posadimo.
K molitvi sklenimo roke, Grob orosile so solze... Počivaj v miru mati moja Po svetu zdaj gre deca tvoja.
D. A.
50K0L
čuvajte Jugoslavijo!
Redna seja uprave Sokoiskega društva Murska Sobota bo v sredo, dne 13. XI. 1935 ob 20. uri v Sokolskem Domu.
Prekmursko Sokolsko okrožje opozarja vse edinice na okr. okrožne uprave od 5. XI. 1935, štev. 47.
Lutkovni odsek Sokoiskega društva M. Sobota vprizori v nedeljo dne 10. XI. točno ob 15. uri pravljično igro „Snegulčiča".
Prodam hranilno knjižico
posojilnice v M. Soboti. Naslov se pove ▼ Prekmurski Tiskarni.
i-,!ÍSH aviovay
Med tednom
DOMA
Veliko protestno akcijo pripravljajo meščani Subotice proti nameravani premestitvi železniške direkcije iz Subotice v Beograd.
Na progi Niš Beograd je za-vozil brzi vlak v tovorni. Štirje potniki, med njimi trije vojaški kurirji, so bili ubiti, štirje težko, več pa lahko ranjenih.
V	Zagrebu je prepovedano ponoči vsako hrupno signaliziranje avtomobilov.
V	Vranjem vrhu pri Cmureku je stekla mačka obgrizla troje ljudi. Zakadila se je tudi v domačega psa in ga obklala. Končno je gospodar z lopato ubil nevarno žival.
DRUGOD
Delavnico ponarejenega denarja so odkrili v neki kaznilnici v Braziliji. Lepe razmere so morale vladati v tem zavodu !
Izdelovanja Združbe trgovcev
v Murski S°boti.
i - ••* .... .
Vsi trgovski lokali v Murski Soboti se morajo zapirati v času od
1. novembra 1935. do 1. marca 1936. ob 6. (18) uri zvečer.
Gornje je bilo sklenjeno, kakor smo javili Se v prejšnji številki, radi zahteve velike večine trgovcev, ker z ozirom na zelo malo frekvenco v večernih urah v zimskem času, v trgovinah je večja režija na kurjavi in pa razsvetljavi, kakor pa znaša brutto dohodek ene ure.
Zato pozivamo ponovno p. n. občinstvo Murske Sobote, da si blagovoli nabavljati potrebno blago ob pravem času. — Uprava Združbe.
Krošnjarstvo in potniki.
V	zadnjem času se pojavljajo v Murski Soboti številni trgovski agenti, ki nadlegujejo prebivalstvo s tem, da mu vsiljujejo razno manufakturno in porcelansko blago neznanega izvora. Neglede na dejstvo, da je takšno iskanje nkročil pri privatnikih brez poziva, po zakonu o obrtih kaznjivo, zaračunavajo ti krošnjarji blago celo do 40% dražje, kot bi ga dobilo občinstvo v isti kvaliteti pri tukajšnjih trgovcih te stroke. Da pa ti zgovorni gospodje lažje spravljajo svoje blago v denar, širijo o Soboških trgovcih z manufakturuo in porcelanasto stroko lažnive vesti, češ, da se dobi v M. Soboti samo manj vredna roba za dražji denar, ter da Soboški trgovci itak tudi od njih kupujejo, kar pa ne odgovarja isti ni. Te govorice širijo tako previdno, da jih radi pomanjkanja dokazov ni mogoče tirati pred sodišče.
Opozarjamo na § 145 zakona o obrtih, ki pravi, da so posli trgovskih potnikov, sklenjeni z osebami, prt katerih po tem zakonu ni dovoljeno iskati naročil, kar znači, da se od strani kupcev lahko vse sklenjene kupčije z zgoraj omenjenimi agenti vsak Čas razveljavijo ter se zahteva povrnitev eventuelno ie plačanih zneskov.
Poskrbljeno je sicer na mero-dajnem mestu, da vsem zastopnikov opisani posli v bodoče onemogočijo, če bi se pa kljub temu Še kje pojavili, naj se občinstvo v lastnem interesu ne da pregovoriti, ampak naj opozori na nje najbližjega stražnika, da obvaruje s tem v prvi vrsti So-boške potrošnike gmotne škode in drug h neprilik.
Opozarjajo se posebno vsi gg. trgovci, da je vsako krošnjarstvo v obmejnih srez'h (v katere spada tudi naš srez), popolnoma prepovedano. Radi tega naj posebno oni prijavijo vsakega zapaženega krošnjarja najbližji orožniški postaji ali pa občini, ki ima nalog vsakemu blago zapleniti in napotiti Srezkemu načelstvu v M. Soboti, vsak slučaj pa naj obenem naznanijo Združbi trgovcev v M. Soboti, ki bo napravila nadaljne korake.
Zaradi nedovoljene razprodaje, prepovedano nadaljne obratovanje Bat'e v N. Sadu.
Mestno poglavarstvo v Novem Sadu je na prijavo Zbornice za TOI prepovedalo nadaljno obratovanje podružnici Bate v Novem Sadu. Odpor proti Bati je bil v Novem Sadu velik in zaporedoma so bila dvakrat razbita izložbena okna podružnice od brez poselnih čevljarjev.
Nastal je položaj, da je Zbornica morala nastopiti. V prijavi na mestno poglavarstvo utemeljuje zbornica svoj korak s temi razlogi:
Septembra meseca Je prodajalni-ca Bate objavila z ogromnimi črkami nad svojo trgovino napis: »Pet tisoč parov čevljev" ter razstavila v svoji izložbi čevlje s cenami, ki so bile za 50 odstotkov nižje od cen, po katerih je Bata prodajal čevlje do sedaj. To je imelo za posled'co, da so se zbrale pred prodajalno Že pred njeno otvoritvijo velike množice ljudstva, ki so hotele izkoristiti to izredno priliko. V par dneh je bilo na ta način prodanih 12 000 parov čevljev. Prodajalnica je izvršila silen pritisk na trg, ter samostojne obrtnike naravnost potisnila iz konkurence in si osvojila monopolni položaj, ker je bila vsaka konkurenca z njo nemogoča. Položaj se je poostril
še radi tega, ker smo tik pred zimo in bi morala popolna brezposelnost čevljarjev še bolj poostriti socialno nezadovoljstvo, ki je bilo itak že veliko, saj je bilo zaposlenih v Novem Sadu samo še 20% čevljarskih mojstrov in pomočnikov. Zborn'ca je zato morala kot javnopravna ustanova in posvetovalni organ oblasti opozoriti na to veliko nevarnost, ter je zato vložila citirano ovadbo namest no poglavarstvo.
Referent mestnega poglavarstva je deset dni vestno zbiral vse potrebne podatke ter nato izdal sklep, v katerem med drugimi pravi :
Ivan Rukavina, poslovodja firme Bata, jugoslovenske tvornice gumija in obutve d. d. v Borovem, prodajal-nice v Novem Sadu je kriv, ker je koncem septembra brez dovoljenja oblasti izobesil reklamni napis raz prodaje 5000 parov čevljev po za polovico znižani ceni, ker je nadalje objavil isto reklamo v dnevnih listih, ter s tem napravil v javnosti vtis, da gre za razprodajo, s čimer Je zagrešil prestopek po § 168. obrtnega zakona ter se zato kaznuje v smislu točke 15 § 309. obrt. zakona na denarno globo 6000 Din, na podlagi člena 52. taksne ga zakona pa na plačilo trikratnega zneska redne takse po tar. post. 96 taksnega zakona v višini 3000 Din, nadalje na plačilo takse za ta odlok v višini 150 Din, kar mora vse plačati v roku 15 dni.
Obenem se z uporabo § 404. obrt. zakona odstavlja dosedanji poslovodja Ivan Rukavina ter na osnovi točke 2 § 400. obrt. zakona za vedno odvzema firmi Bata podružnici v Novem Sadu.
Proti temu odloku je dopustna pritožba v roku 15 dni na bansko upravo Donavske banovine, oddelku za trgovino, obrt in industrijo.
Odlok mestnega poglavarstva je bil od vseh čevljarjev in tudi domačih gospodarskih krogov sprejet z največjim zadoščenjem. Vsi ti krogi so tudi prepričani, da bo banska uprava odlok mestnega poglavarstva potrdila. C tirani paragraf na podlagi katerega je prepovedano za vedno nadaljnje obratovanje podružnice Bate v Novem Sadu, se glasi : »Pravica do
izvrševanja obrta se odvzame za leto dni ali za vedno s kazensko razsodbo: 2. imetnikom obrta, ki prijavijo razprodajo brez predhodne odobritve."
§ 168 Obrtnega zakona pravi: »Brez odobritve razprodaje je prepovedana vsaka reklama, s katero bi se utegnilo ustvariti v javnosti prepričanje, da se vrši razprodaja v izvestnem obrtnem lokalu. Prav tako je brez odobritve razprodaje prepovedana vsaka raba besede .razprodaja" in podobnega zaradi reklame."
§ 169 Obrt. zakona pa pravi: .Za izdajanje odobritve razprodaje je pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje. To oblastvo opravlja tudi nadzorstvo nad vršitvijo razprodaje."
Štiri velika izložbena okna na podružnici Bate v Mariboru
so razbili neki fintje. škoda je precejšnja, a je krita z zavarovalnino. To je že četrti, lakko rečemo »atentat" na izložbena okna prodajalnice Bate v Mariboru.
Oarnje priobčujemo, kot dodatek k našemu članku o Novosadski fili— Jalki tvornice Bate.
Proda se
pod ugodnimi pogoji hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Radencih z vlogo nad 100 000 Din ali tudi v manjšem znesku. Informacije« pri upravi lista.
Hőül, vinoni losi
(cijepljene) vodne divljake, kor-jeniake američke lože, maline, rlbizle itd. nožete najbolje i naj-jeftinije knpiti kod : „VELERA-SADNIC1-, Jaako Sarte, Petro-varadin (Srijem). Vočka od 4—10 Din po komadu. Cijenik šaljem Tsakome na lahtjero bespiatno 1
na novo preurejen trgovski lokat
s 4 sobami, kuhinjo in vsemi pritikiloami. Nahajale na glavni cesti v Križevcih. Podrobnejša pojasnila daje g. Hazug, gostilničar v Križevcih, Prekm.
Hranilne knjižice SärrS.BSi
Soboti ugodno prodam. Naslov in informacije pri upravi lista.
Na prodal Ja
kočija in teiki tovorni voz pri IVANIČU v Ljutomeru.
HORNYPHON
le itaJbolISi in nalceneiii !
ie najboliii in naiceneiii !
Cene našim predmetom, posebno radio-aparatom smo globoko znižali t
za Din 19SS'-
mesečni obroki.
Uovi aparat
z garantirano dobrim sprejemom dobite že
Najmanlii meseini obrok Din 120*—
Iltirljskl aparati : 3,4,5 in 6 cevni, vsi z 2 voltnim akumulatorjem in permanent-dinamičnim zvočnikom.
NaibolHi amerikanski aparat Hi S MASTER!
Dospala SO nam že nove pošiljke koles B C | za leto 1936 PUCH, STYRIA-DÜRKOPP, VICTORIJA ^J rCL
Znižana cena, mešalni obroki po Din 100'
z dvojnim gitter okvirjem.
Trgovina radio-aparatov in tehničnih predmetov
Štivan Ernest, M. Sobota.