DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga »SLOVENCU* vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej Cena mu je HO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „8fovenca" ffa dobivajo zastonj. — Spiti i« dopisi nuj se pošiljajo: uredniitvu, naročnina in inserati pa opravništvu „DOMOLJUBALjubljana, v semeniikih ulicah it. 2. — Naznanilo stane H kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in IS kr., če te tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. 18. V Ljubljani, 17. septembra 1891. Letnik IV. Sijajna zmaga. I).iu 10. sept. t. I. si sme naša lepa Gorenjska zopet zapisati med dneve, ki svetu spričujejo. d a je naš Gorenjec veren, naroden in z ii a č a j e n mož, nepristopon tujemu vplivu. Ta dnn si sme pa tudi .Katol. politično društvo" zabeležiti med najlepše dueve svojega obstanka, kajti skoro soglasna izvolitev p o s I a u c a g. Mesarja s p r i č u j e , da ima naše politično društvo najtrdnejšo zaslombo na Gorenjskem, kjer se nasprotni pri volitvah niti na površje ne prikažejo. 48 glasov za Mesarja, 3 za Pirca, 1 za Gozanija, te številke najtočneje pojasnjujejo razmere med konservativno, slovensko-liberalno in nemško stranko na Kranjskem. Vzgledua disciplina, ki se je pokazala ob tej priliki, priča o politični zrelosti gorenjskih volilcev in bodi vzgled vsem konservativcem pri bodočih volitvah. L« tedaj namreč sme pričakovati kaka politična stranka ob volitvah ugodnih uspehov, ako se v odločilnih trenolkih posamezniki združijo v enotno postopanje. V edinosti je moč D.sciplina nad vse I Da je bila volitev v Ridovljici skoro soglasna, to ondi ni nič nenavadnega, kajti večinoma je do-sedaj Gorenjska svoje zastopnike izbrala s soglasno izvolitvijo. Nenavadno pa je in zel6 pomenljivo, da je bil pri sedanji volitvi hud boj, česar poprej nikoli ni bilo, in da vkljob temu hudemu boju je volitev vendar-!e skoro soglasna. Nasprotniki so popolno poraženi. In sicer vzlasti radi tega, ker so svojo taktiko jako spretno pričeli, ker so napeli v s e s v o j e s i 1 e in ker so delali nepošteno z lažmi, z obljubami in z grožnjami. Prepričala jih je volitev, da se Gorenjcem studi tak nepošten boj in da beganje volilcev z lažmi in z napačnimi poročili ne doseže nobenega uspeha pri m »žeh, ki niso vajeni svojega plašča obračati po vetru. Jako žalostno ulogo je ob tej priliki igrala naša narodno-napredna stranka. V začetku je objavila, da se ne bo nič vtikala v gorenjsko volitev; zatem jeli s "> kmalu njeni listi priobčevati lažnjiva poročila o volilnem g.banju, celo kopo lažij so nagrmadili o volilnem shodu »Katol. polit. druStva" na Bledu; dokazovali so G irenjcem, da g. Mesarja ne bodo prav nič razžalili, ako volijo g. Pirca, in da zvesti ostanejo svoji zviti taktiki, begali so celo v zadnjem trenotku volilce, da je g. Mesar odstopil, na volišče so prihiteli na dan volitve celo radikale! iz Kranja begat volilce s to neresnico, a Gorenjci so se jim smejali, milovali jih in — g. Mesarja volili. To je bil jed no pravi odgovor m6fc na tako otročje izzivanje. Slava vrlim gorenjskim volilcem I Volitev ta je zopet jasno pokazala, na kateri strani je nsše ljudstvo in kdo piše v imenu in v smislu našega ljudstva. Vzlasti bi priporočali ljudskim učiteljem, ki so se mnogi z vso strastjo zaganjali v volilni boj, naj proučujejo izid volitve ter naj ne napravljajo umetno osnovanega nasprotja med seboj in med ljustvom, ker to gotovo ne more biti v prospeh ljudski šoli. Radujoč se sijajne tmage, prepričani smo, da bo donašala Gorenjcem koristij duševnih in gmotnih. V to pomozi Bogi Kaj je novega po svetu? Velike vojaške vaje so bile ua spodnjem Avstrijskem. Pričujoč je bil pri teh vajah naš presvetli cesar; prišel je tudi nemški cesar in saksonski kralj. Nemški cesar je zelo p hvalil našo vojake. Ker so bili navzoči tudi avstrijski in nemški ministri, gotovo se je tudi kaj govorilo o politiki, vzlasti o trodržavni zvezi. Koliko koristij da bode ta zveza donesla Avstriji, pokazala bo prihodnost; mi avstrijski Slovani jih ne pričakujemo mnogo. — ^ Gorici je napravila kmetijska družba kmetijsko in gozdarsko razstavo v spomin, da je bila družba vstanovljena pred 125. leti. Videti so prav zanimive stvari, ki kažejo, kako lepo tudi Goriška napreduje v kmetijstvu in gozdarstvu. — V Pragi se sedaj vse pripravlja na prihod cesarjev. Češki katoličani so nameravali ob tej priliki osnovati katoliški shod v Pragi, a ker je premalo časa zi priprave, odložili so shod, pač pa se bode vršilo skupno posvetovanje zaradi priprav na tak shod. — Katoličani na Nemškem so imeli krasen katolišk shod v Gdanskein. Zborovalce je prijazno pozdravil mestni župan - protestant. — Od tega naj bi se učila župan dunajski in graški, ki se nista nič zmenila za vdeležeuce katoliških shodov na Dunaju iu v Gradcu. Nemški protestantov ki župan vd, kaj se spodobi, v Avstriji pa po. judeni katoličani - župani prezirajo taka zborovanju. — Na Francoskem se sedaj tudi katoličani na-gibljejo ua stran republike. Vod škofov je nazuanilo že pogoje, pod katoritni se katoličani .sprijaznijo i republiko. Katoličani naj se združijo, da pri volitvah pridejo v zbornico katoliški republikanci, ki naj delajo ua to, da se odstrauijo katoličanom kriviiue postave. I'pati je, da bodo f rancoski katoličani po tem potu v javnem življenji več dosegli, kakor so do sedaj. — Turki bi radi z vsemi državami živeli v lepem tn ru, a okušajo vzlasti zadnji čas, da je to zelo težko. Husi bi radi sami jadrali s svojimi ladjami sk »/,i Dardanele, Angležem pa seveda to ni všeč iu zato se oboji pritožujejo pri sultanu, ki sicer Busorn mnogo ne zaupa, a tudi za Angleže ne mara. ker nočejo vzeti iz Kgipta svojih vojakov, — Med Bolgari in Srbi je še vedno napetost zelo velika. Oboji so o priliki vojaških vaj veliko vojakov zbrali na meji ter so skušali s tem nekoliko postraš li; Turčija pa je posredovala in tako so se zopet med Srbi in Bolgari razkadili oblaki. Listek. Čuden gost. »Pred dvajset leti bila sem še inlado dekle" — tako je pripovedovala neka gospa svojim otrokom — „in stanovala sem z materjo in sestro zunaj mesta v nekem samotnem gradiču. Neki večer smo bili vsi povabljeni v mesto k neki prijateljski družini. Zadnji dan pa sem se jaz nekaj prehladila in morala sem ostati doma. Vsi so šli od doma, le dekla je ostala pri meni. Vsedla sem se proti večeru k peči, ker me je mrazilo in brala iz bukev. Ob kaki poUsmi uri pa naenkrat zazvoni zvonček pri vratih in čula sem, da je dekla hitela odpirat." „Kdo pa je zunaj?- vprašam Ano. „M<.j majhni bratec mi je prišel povedat da so mati doma nenadoma nevarno zboleli, in da želijo z meno, govoriti. A jaz sem mu rekla, da to ni nocoj mogoče, ker sva sami doma in ker ste tudi vi prehlajeni." *Ali tvoji starši stanujejo daleč od tukaj t* ■ Dobre pol ure od gradu je moja rojstna hiša.- „No, to ni tako daleč. Ako mati želč s teboj govoriti, le pojdi. Jutri zjutraj pa se zgodaj vrni. da boš doma, predno pridejo domači iz mesta. Nocoj sem lahko sama, ker grem kmalu v posteljo." Sla sem res kmalu počivat, a nisem mogla zaspati. Naveličam se postelje, prižgem luč in zopet vstanem. Proti polnoči začujem neki ropot, a se ne zmenim mnogo zanj, ker v našem starein gradu je bilo mnogo podgan, ki so imele po noči svoj vriši. Kopot ta pa se je večkrat ponovil. Meaila sem, da morajo biti okna odprta. Zato vzamen svečo in grem gledat, če je v gradu vse v redu. Z »čudim se, ko zagledam v sobi-jedilnici vrata priprta in skozi špranjo luč. „Kako lahkomiselna je ta naša Ana! Kar pasti, da luč gori celo noč," rekla sem sama seboj. Nato primem za kljuko in odprem vrata. Skoro bi mi bila sveča padla iz rok, tako sem se prestrašila. Zdelo se mi je, da me mora mrtvoud zadeti. In kako tudi ne? Pred menoj sedel je močan, širokopleč možak; mora) je imeti kakih Štirideset let. Pred seboj je »mel slanino in pečenko, vse, kar nam je opoldne ostalo, in videlo se mu je, da mu prav prijetno diši. Bil je nevaren tat. Ko sem vstopila jaz " F dilnieo, pogleda me za trenotek, potem urno vstane, Cerkev in šola. Kako svet plačuje duhovnike? (Iz govora preč. gosp. kanonika Kluna na novi maši v Ribnici fcr.ttoBi 2 ae»»n*ti F° gubat a w »tri :* ifW. « nn>wt s* d k nriab t Jetau-eia it a» .•poi^srtor a * »0 »a prefcl«« b:ti is 1,t £ruci»«. č» tc * st:;* sm n ake fo riši 1 sa Srs^ifa sc«:6 V pUšk » t?č si si n 34 i"f»t: r: u: šCia:r» pn- ni i:. « n ; 1 ■ i jric nst inu.: >: tr ti X3 «ii: 1.; ir»;+s : ant" ti K n 2-*"» <*-0 »'-i.r^c r:~u" 1 :nit — Siru :ii. r s* r.: k . rti-rs i-iiii K n; ».ia: "TI^tt:: nz.ii'. li^ru:-. črt. :i n:i-:i.~ :r:» bk.r ii : fin': i.ii ik.5 i^ii'-: is ; • .1 !">: z z z i:zi>.t ra- 112 '.z: k*i<*;: r: * »raM: ia s: r:**« s i s r Nek it; k si? 11- 5>na:fc s>:riL i s*r»«:iuir. :» n: ? irjarj TS ir» b J sirfee s* 5't-f : brina: t 2:t siarisa £- /e:s«T je snr: :» »ca: fcmi:x> rzt-.' Inr r: it Mri Tis da bi Te bila doMc 1. U t: T« Tn » iahsvi^.oa ne b:!a r«ltia ;n »aro»»!»! T« a bila potoj io. fc-p«5da je r ta;fm j»uki ofcsVTi.i a b*t*ii sramovala, čvš . ie»št -rit « um? u hlap« to dekle: sam: di-Lavb k: w cbraailt ia varovali arh materic, ;ei k ca «0 « priai^e v »IjTea^krm jrtika oia»- sjvalt svete r«a c«. cm so v pro^th ar»h ibirali ckola oe saao tato. da v> h »« .: h» bati ia »<>ri pokoraia biti. »msik ta Ji »to; a»r>i l;ab:U ;n srt j ;euk likati. Ia » u-bvalo ia »v? t<) ii- ziaj p ta;j brezd:mjvicf- t»r»in p-rstalaVi' ileTen je nai oaro-i a n ti uki t h k»k?r Tei.ki »rodi da t * a:g» u 'a»to h mob !:k»tj is j«vi4ig3tau c» h- Sr-ia; rtžz: r7.-1.ia: - — - r :r. r:: ir; 1- ni iue-ra »Sii: a sif prsh t rr»lji** tpnl4x ta*«. Mri a?s -it-? at.: cci j« 1 r:i: :-:i:iu.. zi Seir j^s k-k cp^rfa. da •i .1 C k:: .PnT viki-i rn:; 1 išaJ hkz tv a : irk!: Zr
iai Bliir. M^. seos s. tj ^ t-: ia ^ :a « ^ - «r v> Vx -i* ^ 1 a* s:«fi abosr.. v ri b; pri ^S « a4ar 5 sre.ia ^ - = t». bi:* aai t »Sc. usta ia r»r: »a « «•:»■ ^ ^ »vo c-:»>r >r-» s*ii ur:: Ktrtš« tako »N:š « e- a- b.:,v f^poiv ^ v»a M l> tfiaj ua a^erh r«i: l»x nd. ZJate i, ^br, K ^ Bi;i)«b«Sif.* kcMe tati strar. T dr> raao ua bo i- k»( dobiti*. — Kcala sva v \r >1 sobaai ia ;ix ma c-ipretn pr^faJ«, kj<»r sm> x-h jpra.i;ece svoj- drag<:«eoo6U ; odpiral je predal u predalom ia ixbrrai drairocene slTari od maoi tre«:: b. Ju pa ka sa tidei bretkrbno bodHa po scb: in doB ia prmiiij«Talj. kako bi skrivaj pri^a do revolr^a ki je b.l ca drar*a koora soban« p-:-i Ke j* ra«no tat jdpiral nov pr»daJk. tadi jaz p..šr-i-:ai arno p«j revolw;a. Tit a: cpaii f roo m obrnem in napcem or:;,* '■rt ;* nim^na ai roparja Tr«la sa «e prršlr. tK^e i- :-: :dši . Pusute v« r«t pri m-ro. kakor ste -h aa^. Ai. ^ i« treao^k prew, j< po 'ti4. r.Mcria ju : »^nirn »Da « bote pa prepričali, kako dotro ie»t ti. poglejte, kako bom zadela tre**, kaaor s« spravil Tknd^Be r«ii.m le v umb trtaotki sprevm sa uimm s krogh« ravno ob rob mč<. dalje višjo stopinjo človeške omike, če pa vendar v tem oziru ni najzadnji med narodi, zahvaliti se ima v prvi vrsti svojim duhovnikom. Marsikateri izmed ujih, ki sed^j zaničljivo gledajo na duhovniški stan, iu nas z brezdomovinci psujejo, bi morda doma na kmetih kot priprost kmetovalec s svojimi konjiči ali voli obdeloval zemljo, če ne bi bili gg. duhovniki zapazili njegove nadarjeuosti in starišem prigovarjali, da naj ga v šolo pošljejo; marsikateri bi si morda kot hlapec v potu svojega obraza svoj kruh služil, ali pa celo kot pastir vaško živino pasel, če se domači gospod ubozega dečka ne bi bili usmilili in ga s pomočjo dobiih in milosrčnih ljudi na svoje stroške v šolo poslali. Io glejte naše dobrodelne uaprave, sirotišnice, ubožuice, hiralnice in bolnišnice. Kdo )ih je napravil, kdo jo večino potrebuih denarjev daroval ? Večidel duhovniki. Kdo je za največje sirote med sirotami, za milovaoja vredne gluhoneme zapustil toliko denarja, da znaša sedaj že čez 200.000 gld. in da bomo sitoro v stanu napraviti lastno gluhonemico? Ali mar ne prečastiti gospod ribniški dekau Holzapfel? Iu soštejte ustanove za slovenske dijake, preglede njih ustanovitelje in našli boste, da najlepše in najkoristnejše ustanove v prvi vrsti prinajajo od duhovuikuv, ki so sodili, da svojih prihrankov ne morejo bolje obrniti, kakor da jih obrnejo v omiko in korist milega slovenskega naroda. Marsikateri dijak po dovršenih latinskih šolah „Tako," pravim, „se bode zgodilo tudi z vami, ako se le ganete proti moji volji." Ker je bil ropar brez orožja, precej je izgubil vso srčnost. Takoj se obrne iu s strahom gre pred meuoj. V jedilnici stopi na okno in hitro izgine v temni noči. Jaz pa za njim dvakrat vstrelim v gluho noč, deloma da tata vstrašim, vzlasti pa da sosede pokličem. — Kmalu nekdo potrka na vrata. „Kedo je?" vprašam. „2andamii! — Kaj imate v hiši, da streljate?" Kmalu sta na sledu za tatom. Se tisti večer sta ga dobila. Prisodili so staremu tatu pri obsodbi pet let težke ječe. Za-me pa je bila ta skušoja silno nevarna. Sama nisem vedela, odkod da sem dobila toliko srčnosti in močij. Od tedaj ga ni večera, da bi se ne priporočala varstvu angelja varha. Nezavestno so me našli drugo jutro domačini, ko so se vrniii iz mesta, tako me je strah premagal in tednov je bilo potreba, da sem zopet popolno ozdravela. V živem spominu pa mi je vedno ta strašna noč in pa ta čuden, nenavaden gost. zaradi ubožnosti ne bi mogel obiskovati visokih šol na Dunaju, če ne bi bilo tam 36 lepih ustanov, e katerimi morejo slovenski mladeniči svoje študije nadaljevati in dovršiti, da si morejo potem kot uradniki, ali profesorji, ali odvetniki, ali zdravniki svoj kruh služiti. Io kdo jih je ustanovil? Duhovnik Kn&ffcl! Ko pa pridejo dotičniki nazaj v svojo domovino, se nekateri izmed njih morda več ne spominjajo, da so duhovski kruh jedli, da so z du-hovsko podporo in s pomočjo dospeli do boljše osode, kakor je odmerjena marsikateremu boljšemu in vrednejšemu od njih ter prejete dobrote vračajo z opravljanjem in zaničevanjem duhovnikov, psujoč jih brezdomovince! Predragi rojaki! Poglejmo še na drugo stran. Ko je šlo za pridobitev • narodnih pravic, kdo je ljudstvo budil, kdo v prvi vrsti spoznal potrebe slovenskega naroda? Ali mar gospodje uradniki? Ali dohtarji ? Ali graščaki ? Pač so bile nekatere bele vrane med njimi; v prvi vrsti pa so vas likali vaši duhovniki. Vaši duhovniki so vas vodili na volišča, oni so stali in še zdaj stoje na braniku narodnih pravic, in se od ondot ne dajo premakniti ali pregnati od nobene sile. Ko so vsled hudega pritiska ali vsleJ hlepnosti po boljših službah z nasprotniki potegnili tudi možje, ki so hoteli biti prijatelji narodu, so vam zvesti ostali duhovniki in se niso dali omajati ni z žuganjem, ni s prilizovanjem. In dobro si zapomnite! Ce pridejo zopet časi hud h poskušenj ia narodnega trpljenja, ki naj jih Bog milostljivo odvrne, boste videli enako prikazen; pogumnejši posvetni gospodje se bodo umaknili s pozorišča in se vzdržavali vsega javnega ž vljenja, da bi se komu ne zamerili ali svojih služb ne izgubili, bolj plačljivi pa bodo z nasprotniki potegnili proti svojemu lastnemu uarodu in ga njim izdali. Gotovo zvesti pa vam bodo ostali vaši brezdomovinci, vaši duhovniki ; oni vas bodo spremljevali na volišča, oni se bodo za vas potegovali ter vnovič rešili vas in vaš narod. V sreči je kaj lahko ponašati ali bahati se s prijateljstvom do ljudstva,- pravo prijateljstvo se kaže v nesreč', in slovenski duhovniki so še v vsaki nesreči pokazali in bodo pokazali tudi v prihodnje, da so najboljši in najzanesljivejši prijatelji naroda slovenskega! Ko je moral kralj David bežati pred svojim puntarskim sinom Absalonom, ga je najhuje pekla nehvaležnost njegovega nekdanjega prijatelja Arhisto-fela, ki je bil prestopil k Absalonu, in britko je tožil: „Ko bi me bil preklinjal moj sovražnik, bi prenašal; in ko bi bil on, ki me sovraži, veliko zoper mene govoril, bi se bil kje skril pred njim. Ti pa, človek, z menoj ene misli, moj vodnik in moj znanec, ki si z menoj sladke jeii vžival in sva ^a:.-; -MdJL an »: 4 'rt i r** t, * ' ^mr • -vwj«I -Ti**:' ' t i »i ran: »esmaua. sat * w aD ♦ r~>N2c ♦ »ar • ia- r*iu«- i -rr«ar«r. -Frtta«r i »»*- rf «« ra* « sna«]) -tm -f tu >•«- w acTa 1 « :b T«!f -i- a iT.ro 31 1 mat * m tasti ;nrr: ai tai S4 i* 7. -ii i » *** aaa s:.: sta« : aaa. i ■> * aac to aus : " r —m a oai. MBTTi. mi 1 Oii I t r*. aa • sse ? aa r.an as.: :• t»t 1. i>tidr',7 iiacr nrt »r? 1 ircr-re. .a,;. 8Drr: u"i e. .a. t s®- i Lriua ^ 3 BD&eati.jDOi i ceaeeHt atr« tiiviui : a :u: :>.tx:. m «.• ti: -•>. i « »ae oor?t • mL t je e |M> u ju tu: u. strar.r. \x #«t »»« r-aot "rt;rt«; ustum*!! T- i: 1 : a f2t ui: uirr.: x%"rr' a. 1» t I g1 . i__." : ir~H a & v.-i- ; ri. esii „ - t - i it TOtkiJUi sat um- n trraio .nntn?- 1 xauEPvau a * i nzssz vrteam q> J t*i.-t",!« "ie isHana 1 ian»- ..m X t l.; t ran. i s»ii ianr - :ui n-«£t nm.>. «jc,'jt ui oom » a raaa .1 mverus nimsa w 1 6 =fa , Z.CC:*. —' " ' 1 Jat ms r „ ltsmuU 0f.Tuii> i KS HuJ-aUkiiSt 1LL aaa. TrtattfflL a * t me;: ttaa^ 1.8MB K-««^ 3HDT .^»U ^ " t^atmmi i m« laEI. liUBa« tt. Trats. "C r t--, , ? ♦ i oiirac x'f:an tur a Jt r a "v»c. » arasii aaeiuc -tiJi •• jgo ;m»«riaa raza« toa. x - t9*a: nac - * •ea rT?ffc» o T»oa a*s4ir.u TtDOt» * f oaa r ert;v:a i£2Qi:r J^Ta«- - . int..»aj ts«:.; * a^rt iuM. r bbh! rryt .a 3» m aut« «* ac?-3 1. a«if a aca Tjatuai-."--. i" s.r on tj a*-1. 1 nas s»«s tt> ti®1 "rut ?uu; jri r, i s T»s«t«i «a » Tsr r-mifTRar. rr&^rr^ tac. a. « * iius r uioiu.: ;i> nei ,sc r itats t»«.i i*: c raa. . ue um—>Hau icw»>nu.sfl 1 HMaaatn »ne, x iu .rrš 1 * 1 * t*j a ra« itorrasfro. Tre«ir a«rT<- a. a .1 rsu "isi nama: • i 3 *ptu.ii, :nat 1 »rtas^ m Upamo, da to ne more in da tudi ne bode obveljalo. Dno 8. t. m. smo imeli pri nas birmovanje. Idrijsko mesto je ob tej priliki pokazalo svojo vdanost in ljubezen do prevzvišenega goap. knezoškofa. Tri večere, ko so prevzvišeni bivali med nami, je bilo mesto krasno razsvetljeno in tuji gospodje so rekli, da je le redko videti tako lepo razsvetljavo. Slovesen je bil vsprejem knezoškofa. Za vse to si je pridobil velike zaslugo naš mestni odbor z g. županom Didi-čem in preč. mestna duhovščina, ki so s pomočjo vrlih in vnetih Idrijanov vse tako lepo vredili za to slovesno priliko. — Kakor je živo naše srebro, ki se nahaja po naših rudokopih, tako živa je naša katoliška vera, tako živa naša ljubezen do Vas, pre-vzvišeni knezoškof! Tako je pozdravil g. žnpan višjega pastirja in s tem prelepo izrazil Čutila vrlih Idrij-čanov ob tej slovesni priliki. Iz Vojnika pri Celji. Povodom zadnjih volitev poslanca v državni zbor je neki tržan baje rekel, da bode on pri voiitvi glasoval celo za hudiča, če bi tisti hudič le Nemec bil. No, še tega se mož torej boji, da bi tudi med vragovi bil narodnostni razloček. Za hudiča, ki bi govoril madžarski ali taljanski ali francoski, ali slovenski, za takšnega strijca bi dobri Vojničan ne maral, pač pa bi vstregel peklen-ščaku jedino le v tem jedinem slučaju, ako bi ta prebivalec peklenskega brezdna bil — Nemec! Kaj li bo sicer dobra dušica rekla danes, ko je vrla občina Skolljaves po poti pravične pritožbe dobila iz Cradca pravico, da v krajnošolski sovet v Vojuiku pošlje p e t zastopnikov, a ne več, kakor po »liberal-nej" pravici dozdaj, samo tri. S tem so pa pridni kmetje - pritoževalci ob enem glede vsiljevanja nemškega »šulferajna" odvzeli »Nemcem" zvonec v krajno-šolskem sovetu v Vojniku. Štajarsko. Svetli cesar je v Celji bivajoč razdelil podpore za 2000 gld., in sicer : vbožnim učencem v obrtuijski šoli gld. 200; šoli katoliškega gospejskega društva 100 gld., za sobo-ogrevalnico 100 gld., za vbožce v mestu 500 gld., potem za občine Skomarje, Dramlje, Kalovje, Sv. Rupert, koder je klestila toča, za vse skupaj 500 gld., za ostale po okraji celjskem vsled toče poškodovane okolice pa skupni znesek 600 gld. — V Ljutomeru so po-sili-Nemci nedavno ustanovili podružnico slovenskemu kmetu sovražnega društva »Siidmark", sedaj pa snujejo cel6 dve po- družnici s »frajmaurarskim" duhom navdanega nem'" škega „šulferajna"; v jedno podružnico zbirajo se ženske, a v drugo moški. Da domoljubi slovenski novoj vojski nasproti ne bodo rok držali križem, razumeva se pač samo ob sebi. Ali njihovo rodoljubno delo bo tem težavnejše, kolikor hujše ne6rečonosni „naprednjaki" ali „liberalcia slovenski iz bele Ljubljane seme prepira po svojih ne ravno vljudno pisanih časnikih trosijo tudi po našej deželi. Tako so Jiberalci" slovenski dobrodošli pomočniki „liberalcem" nemškim. Saj „če se prepirata dva, tretji dobiček ima". Pač je že marsikatero domoljubno srce razo-delo željo, rekši, tega ne smemo trpeti, da bi se prepir vnel med Slovenci na Stajarskem. Dobro! Toda od Brežio pa do Gornjigrada morate prej postaviti duševni kordon zoper slovenski Jiberalizem", da ne bode mogel ,,naprej" siliti, a na kolodvoru pri Zidanimostu pripravite razkuževalnico zoper čas-niško ,.liberalno" kugo, kakor se to pripravlja zoper kolero in druge kužne bolezni telesne. — Štajarska „Kmetijska družba" obstoji že 75 let. Sedaj se jej bliža smrt. Po novem letu namreč bo se vršil občni zbor v Gradcu. Pri istem bodo stavili predlog: naj se ,,Družba" prostovoljno razdruži in kakor takšna preneha. Ni dvombe, da bo predlog obveljal. To pa zavoljo tega, ker bode deželni zbor sklenil postavo, vsled katere bo se namesto dosedanje ,,Družbe" ustanovil takozvani »Deželnozemljiščni sovet", kakor ga imajo na Češkem. Ustanovo Nemci imenujejo z latinsko-nemškim izrazom »Landes-Agrurrath" ali »Landes-Culturrath" in ona ima isti namen, kakor »Kmetijska družba". Novi »Zemljiščni sovet" bode torej naprava v skrbi dežele, a sedanja »Družba" je bolj zasebno društvo in »dežela" ga je samo podpirala, to pa zdatno. Sploh su lahko reče, da med staro in novo družbo ni bistvenega razločka. Ime je pač drugo. — Po naših goricah smo v minolem letu 1890 imeli 34 056 hektarjev vinogradov, med njimi po 5441 hektarjih gospodari trtna ušica. Lani se je naprešalo vina za 476.000 hektolitrov. — Na sejmu v Vojniku in v Slovenjibistrici so zasledili bolno govedo. Sedaj živina boleha v parkljih in v gobcu po okrajih: Brežice, Celje, Maribor, Slovenji-gradec, Lipnica, Lonč, Gradec. Dokler se prepoved ne prekliče, ne sme se na seje iu priganjati: govedo, ovce, koze, svinje. Tako je dne 6. sept. odredilo c. kr. namestništvo v Gradcu. --------- ■ « Razne novice. (Prečast. gosp. Jane« Rozman), mestni župnik jega blagonosnega. delovanja v ljubljanskem mestu, in knezofik. duhovni svetovalec pri sv. Jakobu v Lju- Ob tej priliki so ga na vse zgodaj veselo iznenadili bljani, praznoval je 14. t. m. tridesetletnico sve- nekateri njegovi čestilci s prošnjo, naj jim dovoli, da ma strežejo pri sv. maši ob >/.«• uri: pr«ProsiIi so ga t»di, da je namesto tihe daroval slovesno sv. mašo, pri kateri je bilo mnogo pobožnega ljudstva. Po sv. maši se je gosp. župnik ginjsaim srcem zahvalil za izražena mu voščila, katerim se pridružimo i mi, kličoč iz srca: Na mnoga leta! (Deželni odbor) je dovolil v seji dne 4. septembra t. 1. po zadnji povodnji pošKodovauim v občinah Kranjska Gora, Rateče iu Bela Peč 3000 gl. Denar bo razdelilo c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici v sporazumljenju z župani iu župuiki. Razuo tega je deželni odbor v imenovane občioe poslal tudi 45 metričnih centov moke za poškodovane, ter dovolil, da so se prisiljenci posameznikom dali ua razpolago v svrho poprav poškodovan h poslopij. (Javai sliod,) katerega je priredilo 8. sept. popoldne v Žužemberku „Kat. pol. društvo", je obiskalo nad 280 volilcev iz žužemberškega iu trebanjskega sodniškega okraja. Prostorni hoduik v župnijskem dvorcu je bil polu poslušalcev. Shod so počastili veleč. gosp. dekan iz Trebnjega, sedem gg. duhovnikov iz okolice, g. župan žužetnberski. trgovec g. Jakob D e r e a n i itd. Točno ob uri je društveni predsednik preč. gosp. kanonik K 1 u n otvoril zborovanje s primernim uagovorom, nato je deželni poslanec g. Ignacij Žitnik poročal o delovanju deželnega zbora kranjskega, državni poslanec g. Fran P o v š e pa o delovauju državnega zhura. Poslušalci so živahno odobravali posamezne točke obeh poročil in pokazali veliko zanimanje za delovanje postavodajuih zborov. Pri posameznih nasvetih se je oglasilo več volilcev z raznimi prošnjami. G. dr. V. G r e g o r i č je govoril o koristi in potrebi krščanskih listov. Tudi ta govor je bil z odobravanjem sprejet. V imenu volilcev je veleč, g. župnik M. Tavčar zahvalil odbor „ Katol. polit, društva", da je napravil u shod, izrazil željo, naj bi poslanca tudi v prihodnje po svojih močeh s podporo drugih somišljenikov delovala v prid svojih volicev ter njima izreče pupoluo zaupanje, čemur vsi zborovalci z glasnim odobravanjem pritrdijo. Nato predsednik po 6. uri sklene zborovanje s trikratnim „živio"-klicem na sv. očeta in presvetlega cesarja. Zborovalci so bili zelo zadovoljni s shodom. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu. (Preoovaije konj v Lukovici) je bilo dn4 5. t. m. Premije so dobili za kobile z žrebeti-Franc Majd.č z Vira 35 gld., Anton Jereb s Krtine in Miha Merzlikar iz Kosez po 20 gld Val Gradišek iz Trzina, Matej Jerman iz Dobraie in Janez Kvas iz Zaloga po l5 gld., Josip Ster. iz Zaloga, Janez Lap iz žej iu Fr. Cepuder iz Pr" preč srebrne svetinje z. dve- .n triletne ko- bile: Janez Lap iz žej 15 gld. 2. eno- in dve- letne žrebice: Franc Grad is Beričevega in |f,r. tin Vevar iz Lukovice po 10 gld., Anton Andrejki ii Dolenjega in Gašpar Kotnik it Prevoj srebrni svetinji. (Premovanje konj Vrhaiki) je bilo dn* 7. t. m. Pripeljali so 15 Kobil s irabeti, 4 mlade breje kobile in 12 jedoo- in dveletnih irebic. Premij M dobili ta kobile z žrebeti: Anton Botir s Podsmreke 35 gld., Jakob Dolenec z Iga 20 gld., Fr. Oteu s Podsmreke 20 gld., Fr. Novak iD Fr! Mrak s Plešivice iu Jernej Jeraj s Sinje Goric« po 15 gld., Mat. Zidan iz Zadv&ra in Fr. Gr^gurka g Siuje Gorice srebrni svetinji. Za mlade ko< bile: P. Kušar s Sinje Gorice 20 gld., Mat. R«^. gar z Brezovca iu Fr. Gregurka s Siuje Gorice srebrni svetinji. Za j e d n o • in dveletne žre-bice: M. Smuk iz Bevk in Avg. Pirnat iz Verdi po 10 gld., Gabrijel Jeloišek a Vrhnike, Jak. Žitko iz Verda, M. Novak iz Razorov in J. Jeraj iz Blatne Brezovice srebrne svetinje. iPrenavanje konj v Ribiici) j« bilo doe 9. t. m. Konjerejci so priguali 21 kobil z žrebeti. 10 mladih brejih kobil in 13 žrebic. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Janez Grebenec iz Lev-stikov 35 gld., Bernard Kovačič iz Sodrašice 20 gld. Jos. Krese it Kočevja, Ignacij Merhar 11 Priborite io Jos. Kliuc iz R bnice po 15 gld., dr. Rudei u Ribuice in Jo«. Kreiner it Kočevja srebrni svetinji. Za mlade kobile: Jos. Merhar iz Doleuie Vasi 25 gld., Anton Žužek it Jakičevega 20 gld.. Jurij Lesar iz Krobač 15 gld., Anton Šilec it Brei io Janez Marolt iz Dol. Poljan srebrni svetinji. Zi žrebice: Janet Brence od Sv. Gregorja in Jan. Lavrič it Loškega Potota po 10 gld., Jurij Mitiii iz Kovlerjev, Rud. Merbtr it Prigorice iu M. Pere iz Kovlerjev srebrne svetinje. (Nesreča.) Doe 8. t. m. je bilo cerkveno blago-»lovljenje ali „žegnanje" v Zgor. Tuhinju. Kakor j« sploh navada, so tudi to streljali s topiči. Po neprevidnosti se je užgalo smodnika okolu 1 kilegr.; eden streljačev je težko, dva sta lahko raojena. Streljanje s topiči je sicer prav lepa šega, ali kme-tiški mladeniči so grozno neprevidni in drzni. (Nesreča.) Na Otijici so imeli tadnjo nedeljo ,šagro", cerkveno žegnanje. Kedar je vreme ogodso, gre več ljudi tudi it vipavske doline na visok' Kolk. N»zaj grede bila sta dva moža posebno nesrečna. Eden je spodrsnil in se ob pečevju težko poškodoval na glavi, drugi doma iz Skrilj pade' ie tako nesrečno, da si je prebil čepinjo in obležal r skalovju mrtev. J- (Požar.) Nesrečno leto je za naše gorjane. Trikrat so že imeli od Velik« noči tem pož»r. v nedeljo se je hitroma napravila nevihta in ob 2. ari popoldne trešči na vrh strehe posestnika Lahajnerja na Kolku št. 9. Hitro je vsa streha v ognju. K sreči je b Ia že vsa 4i»ina ®W»*j na paši iu ljudje vračaie se od božje Blužbe iz Goriške Otljice so pomagali rešiti nekaj hišne oprave in obleke. Nad 800 stotov sena je »gorelo. Nesreča je tolikanj vtčja, ker po-gorelee ni b i zavarovau, ker je hiša na samoti in obdana z visokim drevjem, mislil je gospodar, da ni nevarnosti. y. (Pri Sv. Juriju blizo Celja) ustanovili so tri-razredno šolo dekliško. Imenovane so g( spodičine : Orač za nadučiteljico, Uohm za učiteljico, Jelovšek za podučiteljico. (V Pristavi pri Dobrni) so v gozdu, Dobnik imenovanem, našli prevžitnikurja Arlič-Topolšeka z Zavrha na pol mrtvega. Bolehavi siromak je pripravljal drva, ne da bi pri sebi imel katerega tovariša. Z delom se je vtrudil za smrt. (Z Dobrne) se nam piše, da sta gospoda dekan (iajšek in graščak Frohner za toplo hrano učencem po zimi odločila ves denar, ki sta ga bila dobila v ime plačila za prenočevanje vojakov ob času vojaških vaj okoli Celja. (V Brasloi^ah) jo pri strelbi ponesrečil mladenič France Puncar; topič niii jo mi roki lovici odtrgal palec in kazalec, a po licu ga je za oči no-varno obžgal. (Na Tirolskem) v občini Kollinann jo koncem avgusta povodenj podrla 17 hiš, ki so v redno 59.200 gl., na polji in travnikih jo škodo za 34.010 gl., poškodovano jo 53 gospodarjev, ob življenje je prišlo 39 oseb, občina ima pa cestah škode za 50.000 gld. (Ptsaa piti spodobno!) Kovač Kapaun v Mariboru pa njegova sestra Julijana sta deželnemu nadsodišču v Gradec odposlala pismo, v katerem sta rabila razžaljive besede zoper nekega odvetnika ali advokata. Zavoljo nevljudnosti jo sedaj okrajno sodišče obsodilo kovača v zapor za 14 dnij iu dvakrat post, sestro pa v osemdnevni zapor. Nauk: Gov6ri iu piši vsakokrat prijazno ali vsaj spodobno! (Trtna eena v Mariboru.) Pšenica 8 gld. 70 kr. rž 7 gld. 60 kr., kpruza 6 gl. 45 kr., ječmen 5 gl. 30 kr., oves 2 gl. 80 kr., proso 7 gl. — kr. haj-diua 5 gl. 90 kr., krompir 1 gld. 70 kr., vso po hektolitru; kilo riže 28 kr., stjiv 32 kr., laka att čebule 5 kr., kumina 32 kr., masla 1 gld., masti 64 kr., slanine (Jpeha) sveže 56 kr., povojene 70 kr., putra 1 gl., govedine 57 kr., teletine 60 kr., mlada, svinjetine 56 kr.; jajce 2 kr.; liter prosenega pšeaa 13 kr., mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr.; kilo Dopisnica vrednlkova: Mnoge gg. dopisnike Kskvaljamo za poslane dopise in prosimo potrpljenja do prihod^!«. Tržne cene v Ljubljani dne 12 Eeptembra. Pšenica, hktl. Brf. Ječmen, „ Oves, „ Ajda. „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Gr»h, Fižol, Maslo. Mast, Špeh avež, kgr Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ n • Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pisanec..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ • • Drva trda, 4 „ mehka. „ „ gl kr. _ ftt — 7a — al — 8 — 63 — 58 — 56 — 401 — 35 — 16 1 78 2 12 7 — 4 40 MT Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dae 1. oktobra. LotcrUdke Mredke. Dunaj 4. septembra: 4, 20, 15, 62. 42. Urade« 13. septembra: 13, 43, 47. 60, 84. Llue 12 septembra: 72, 76, 33, ■r>, 17. Trat 12. septembra: 46, 11, 82, 14, 85. (60-21) (60— 63) katero iz kineSke rabar-bare, kerhlikovcovega lubja in svaiih pomerantaiti olupkov prireja O. PIOCOI.I, lekar ,prl angaija' v Ljubljani, je mehko, toda j ob enem uplivno , delovanje prebavnih org*- j nov urejajoče sredstvo*, j ki krepi ielodeo, kakor -tudi pospeiuje telesno j odpretje. — R&zpo&lja jo izdelovatelj v zahojčkih po 12 invei steklenic. Zabojček I z 12 stekl. vety) §1-1'36, z j 55 steklen., 5 Kg Uie, velja gl. 5*29. PoStni.no pla/SakJ naročnik. j Uradne in trgovske mm > firmo priporoča j KAV. TISKAM v Ljubljani. Naznanilo. (1358) 5-4 A Šolske sestre v Repnjah ijj] &9k Oessaj r ^ sprejemajo do 1. oktobra gojenke pod zmernimi pogoji. ^^ Gojenke so morejo učiti tudi igrati na glasoviru. Pi'iporočilo! Podpisani se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje duhovniških sukenj, talarjev, burna sov itd. Tudi imam vedno najbolje inozemsko s u k 11 o, t o s k i n g, i a -sting itd. v zalogi ter zagotavljam točno in solidno delo, po nizkih cenah. Spoštovanjem K mogoče i i/i F. Casermann, 4 Šelenburgove ulice 4 (6-4) Št. 161. Ljubljana. Simon Dolinar, izdelovatelj harmonik in harmonijev v fckofji Loki, (4_o) priporo"a v nakup več svoj'ročno izgotov Ijenih 3jflr harmonijev H z jeklenimi jezički in prav močnim glasom. — Tudi ročne harmonike s tremi in štirimi vrstami se dobivajo pri meni po najnižji ceni. A \ i ? Najnižje cene. rK S '.ioqzi iraaAfe^ 500 goldinarjev se zagotavlja vsakemu bolehajočemu na plučih, komur ne po-mag.« avetovnoznani maltozni izdelek. — Kaielj, hri-j.avost, naduha, plu<-ni in s:ipniški katar, izmečki itd. prenehajo ie v malo dneh Na stotine jih je to zdravilo rabilo že z vspehom. Maltoza ni tajno sredstvo, napravljena je z vplivom »laja in koruze Spričevala najvišjih avtoritet se lahko oglrdajo. — 3 steklenice z zabojem gld 3 —, 6 steklenic gld. 5'—, i2 ste- Albert Zenkncr, 4 < izumitelj inaltoznih preparatov v Berolinu " — Urna in Večaj priporočata svoje trdno in lepo narejene peči in drugo pli-na.ite izdelke po najnižji ceni. Blago so dobiva v Ljubljani Gradišče, Igriške ulice it. 8. (U 7) Obrabljene pismene marke Sffi O. Zechmnyer, Nflrnberg. Obrazoi zaatonj. (20-11) KS* H © "b o a. n a gU7Q ** svilnati in volneni, v najrazličnejših bojah, platno, kotonina, **** lir0k0,t1, m6ter po 50 kr la vlio. ****** Fr. Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim blagom v Ljubljani, Špital ske ulice (i ***** F**** *** X* priporoča svojo največjo zalogo in najrazuomtoejšo izbero modnega in kramarskeffa bla«>a ****** ***** **** s k © © t? I © & "~*** ***************£ Ravnokar je izlšla molitvena knjiga .Marija sedem žalosti', posebno priporočena po visokočast knezo-škofijskem ordinarijatu. Cena knjigi: (1) vezani v platno.........gld. —'90 n „ usnje, z raarmorirano obrezo . , „ 1- — „ ., usnje, z zlato obrezo......,1*10 „ „ usnje, z zlato obrezo in pozlačena „ 1'20 „ „ črni sagren, z rudočo obrezo . . 1-20 „ „ rujavi šagren, z zlato obrezo . . „ 1'30 Naprodaj pri Janezu Bonaču, knjigo ezu v Ljubljani. — Dobiva se tudi v ,,Katol ( 0-2) Bukvami" v Ljubliani "•yyyyyyyy izklj. priv. restitucijski fluid, voda za umivanje konj. Vže 30 let z najboljšim vspehom v mnogih dvornih hlevih, v večjih civilnih in vojaškiii hlevih v rabi za okrepčanje pred in ojačenje po velikih naporih, pri izpahnenjl, otrpnostl kit itd., naredi konja zmožnega za izredno težko vožnjo in tek. Conn>toklonlci (jld. 1.40. Pravi z gornjo varstveno znamko se ilobi v vseh lekarnah in drožerijah v Avstriji in na Ogerskem. Vsak dan pošilja po pošti glavna zaloga: Frane Iv. Ku izda, c in kr. avstrijski in kr. rum. dvorni zalagatelj, okrožn lekarnar, Korneuburg b. Wien. (10 - S) Kwizdov fluid proti protinu bolečine olajšujoče domače sredstvo. iBJT Cono steklenici 1 gold. Kvizdove alveolar zobne kapljice 1 stekl. f>0 kr. Kwizdov lasni cvet. 1 st.50kr. Kwizdov oblii za kurja očesa. Škatljiea po 35, 70 kr. Kwizdovo francosko žganje. Stekl. 86 kr. Kwizdova alveolar-ustna voda, stekl. 40 kr. Pravo le z zraven stoječo biva po vseh lekarnah Kv^jzdova tinktura za kurja očesa in bradovice. 1 steklenica 35 kr. Kwizdov trpotčev sok, stekl. 35 kr. Kwizdova alveolar-zobna pasta, Škatljiea 70 kr. Kwizdova čebuljna pomada, lonček 80 kr. v Avstro Ogerskej. Vsak dan razpošilja po 19 pošti glavna zaloga: Okrožna lekarna Korneuburg' b. Wien Frano Iv. Kwizda. uo s) J 0 0 O f XXI & & 8 pleskar, lakirar in napisni slikar, (7-1) v Ljubljani, sv. Petra cesta St. 17 se priporoča si. občinstvu v mestu in na dtželi v lično i/,vr-šitov vseh v njegovo stroko »padajočih del posebej se priporoča gg. obrtnikom (rokodelcem) v izvršitev imenikih ln raznih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke. tXXXXXXXXXXXXXXXXX Barthel-ov izvirni (16-14) carbolineui najboljši, najcenejši lesni namaz. Njegove kakovosti nobeno drugo sredstvo ne prekosi. - - 6 klg. poštni zavitek gld. 1-50., 100 klg. gld. 16'-loko Dunaj. Semensko lazilo, varstvo zoper pieničnf palet. 1 zavitek na 100 litrov IS kr. — če se več vzame, ceneje. Mast za ohranitev usnja H narod i usnje močno in trajno, varuje pred močo in mrazom.' H C. kr. patentovana X xxx a h I & a koj>; obvaruje kopita raznih boleznij. 1 ki« ploščinska pušico 80 kr., 5 klg. poštni zavitek gld. 2-50, 100 klg gld. 40'- loko Dunaj. MIHAEL BARTHEL & Co. Dunaj, X., Keplergasse 20. (Ustanovljeno 1781.) (11) Zalogo imata brata Eberl-a v Ljubljani. ifNF" Dopisuje se slovenski. }*XXXXXXXKKKXXXKKX Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakili bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (1303-3) zobozdravnik pri Hradcckcga mostu I. nadstr. Preselitev trgovino. (52-6) ličar rar ssr trgovina z železjem, rokodelskim, hišnim in kuhinjskem orodjem je od dne 1. julija t. 1. nadalje na Yalvazorjeyem trgu št. 5 (prej France T r ček J v poslopji okrajnega glavarstva. Andrej Zlobec, posestnik in trgovec v Krajni vasi št. 23 priporoča brinje za knhanje Žganja. Jjf- Kdor želi brinje kupiti in zvedeti ceno. piše naj And r Zlobcu, v Krajni cesti 23 p. Petovlja na Krasu. (2-2) mmmimsmmmmmmmmmmmmmmmmmm 3M" asm. J- J o. Slavn. p. n občinstvu naznanjam, da lastnoročno iz-deljujem vsa v M* iewI|m?«feo obrt K spadajoča dela natančno po naročilu in najnižji ceni. F. Vodišek, 164 (3—3) Kongresni trg 14, lil. nadstropje. Svojo bogatn zalogo raznovrstnih voz; po najnižjih cenali priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski mojster, Ljubljana. Marije Terezije cesta it. 6. v Tonniesovi hiši. (6-2) Vgotlni plačilni pogoji; pl ičttje ne tudi v oltrokih. "3 Vi2 TVn, prodaj jo (3~3) hiša z vrtom in njivami za 20 in več mernikov posetve. — Več se izve pri Jakobu Jegliču v Dupljah, p. Podbrecje. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! _ J ' • o - ' ' ' Plugi, brane, njlvnl valarji, aejalnioe, »troji za koinjo, obračalnloa za seno, konjske zobade, stiskalnice za seno, mlatllnloe, gepelji, loko- moblll, trleure, snaillnloe žita, stroji za robk&nje tnršioe, slamoreznloe, stroji za trenje ilta, za rezanje repe, za mlenje ln mečkanje sadja, za stiskanje 8TozdJa ln oliv, peronospora- aparati, stroji za lupljenje ovočja, suillnloe za ovočje ln zelenjad, smrkl (pumpe) za vino, kletne priprave, smrkl za vodili®: 11104118 ža*e' decimalne tehtnioe, tehtnice za živino, mlečni separatorji, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delti loče sti-skalnioe sladke krme, stroji za tehtanje, v „ „ V°-15> treslloeltd (20-13)' Vso najbolje izdelano po nnjnl»Jl tovnrni*l