Št. 32. Pošino tckočf račun št. 24. V Gcrici, due 6. jalija 1921. Poaamezoa štev. — 2% stotlnk. Letnik IV. ^W \y ^zbaja v Gorici vsako sr«ido opoldhe do preklioa, Volja aa celo leto 12 L, mssnJno t L, za Ino- zeiß.s'.YO 16 Lir. Na naročila brez dopoalsne naročnine se nu bomo ozirali. Posatu-zne številke stauejo v razprodaji 20 s'o'.mk. UrelmšUo: ulici Vetturini 9; uprava: ulica Votturhii 9. — — — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana ptama se ne sprojemajo. Oglasi, kalcrc jo trcba vnaprej plaöati BR računajo po dogovoru. — Jzdaja konsorcij .CJoriške Straže*. Odgovorni urednik: Franc Norak Tiska: „Narodna Tiskarna* r Gorici, ulica Vetturini SSev. 9. — — — — — — ___ __ Dve gospedarski vprašanji. L Vsi naši knietjc se zavedajo, da j nriijiorsko vinogradnistvo pada in pada; vsem našiin viuo.^radnikom jc šlo v kri in meso prepričnnjc, dasc ne bo primorska trtorcja nikdar vcč povspcla na ono sto- Pinjo, na katcri je stala v bivši državi. Naravno: Avstrija jc bila revna, Italija Pa je boj^ata z viiiom. Cenc bodo padale. Vrhutcjfa pa sc i)odo naši Kostilničarji po- Muževali čimdaljc bolj Iaskih -vin, ki jih bo Lah dostavljnl potom avtovozov pred klev. U^ovor, češ, uasi Ijud.ic pijo samo domača vina, vclja saino deloma. Sčasoma se boino tudi ini prinčili oknsu laškili vin, sicer pa pomnimo: «ostilničarju ziiajo tu- di tu ubrati pravo pot: rezali bodo vina, kakor sc to žc domain. In tako bo koza cola in volk sit. A je še druga uadlotfa. ki uači kmeta Pri vprašanju vina. Kupccv ni, tnra iii, vi- no pa lezi v klcteli. Kam ž njim? In to pc>- 'Ueiii udarec, velikanski udarcc za naše^a kuicta, zaka.i vino je dajalo kmeiu tiste krajcarje, ki jilt je rabil za gospodursiyo. Živiua in vino, to sta edina vira nascfca 'imetii. ' V ininiLMH času so biii kupci vsak čas "a razpolaffo. Vino ni zasiajalo. A sedaj »očiva vino v kleteh. In. to po vse.i drža- vj. V Siciliji je vinška kriza prav občutna. Kaj bo šelc po tnratvi, ko ne bo dovolj »rost(>rov za shrambo viiia. ec ne bo la- k<>j uovolj kupcev? Iz tc za.iratc trcba iskiiti pot, v stiski išeinm poinoči. Poskusiti b© treba marsika.i. Primor- ski vin.ojrradniki. siovenski in iialijanskf, Jiaj bi morda prosilj vlado, da bi za \roio- \o dobo let oprostüa carine za naša vina. In sicer za listo količino vina. ki se je v niirnih dobah izvažala iu našili. krajev V one pokrajiuc, ki pripadajo sedai Jugasla- viji. S tem vprasanjem se pečajo Italiji pripadajoči Ncmski Tirolci. in trcba je, da izrečcjo svoje mneiije tudi siovenski m nirlanski trtorcjci. zlasti nase viuarske zadruse. Zboljšanje položaja nascjra vinojcrad- nika ni 1c v intcrcsu knretov, aiin>ak v . korist vscjya narodi:; zato je treba, da se vsa Priniorska zavzenia za reSitev icvra kočljivejra vprasanja. 2. Drujjo vprasanje, ki /.ivijensko pose.ira v :iaš obstoj, so iiasi K(»zdovi. Voj- na ni le popolnoma zaustaviia pojrozdova- nja, ki je tako lei)o napredovala na Priuior- skem, marvee je novzročila. da so se na- si gozduvi v veliki meri vničili: česar in napravila vojska, za to skrbi pa v prccejS- nji meri ncmarnost sedanjc vladc. -Imanio It lete 1S52 zakon. ki se tiče uprave in se- ll an ia .uozdov. A kdo se meni za postavc? Treba bo tudi in pomoči. Prvič liiora vlada zopet z vseini sredstvi deianski u- veljaviti zopet o!)stoječe zakone. Nato pa moramo zopet nadaljevati ono delo, ki sc je vsled vojnc pienelialo. Kras in Istra se dasta izvrstno up^rabiti za pogozdovanje. (iozdovi bodo obo{;atcli zopet naše kraje, z grozdovi si bodo zadolžcnc občine opo- niORle iz stisk, v katere so zabredle in ka- tere bodo eedalie silnejse. Koliko potreb, koh'ko dela. a ludi liva- Icžncicfa dela zanarod! Viriiilij Šček. €!dai3i nekatera kratka pojasnila in izra- z'lu iskrena čustva državljana, ki pozna v^c dolžnosti sina svoje zetnlje in nocc nikdar pozabiti naravnili vezi, ki j^a spa- 3llio z n.jejrovim iezikom-tli nje'iovim plc- nicnoru. ., S tem, da snio priznali dovrseni čin, Vs?? ^e dopolnil z aneksijo .lulijske Be- lle^i.ie Italiji, snio priznali in nriznavamo Y*u jiaše obveznosti napram državl. JlNajzivalwicjsc odobravanjc.) Toda isto- ^u.siu) dvi^amo svoj .trlas in zahtevamo Otl vas, .srospoda od vladc, in od vas, ki ^e zustopniki italijanskega uaroda, da öj"cz prcstanka in z vso vnemo delate za '^'i^odeino pomirjenje in vzaiemnost člo- v^štva. (Zelo dobro!) V rcsnici bi ne bilo potrebno. da po- ^vljaui na tem mestu izraz tejra svoje- ^m ncomajne^a čiustva. Čital sem danes ^ izrednim zadovoljstvom članek v listn "" Tempo*, o katcrcm mi pravijo, da ^edstavlja najbližjc innenie »rospoda [^/»littjja. lOpazkc. A^inistrski predscdnik JJolittT'se dela, kakor da o ;em nič ne ve. ^- I.)ol,tcctrajna veselost.) . Predscdnik De Nicola: To so stvari, o kateriii liudje s:ovorijo. (Veselost.) . Pcslanea Seek: List pravi sledeče: ;'Pv.Oiolitti je opozarjal, da ne bodo živ- 'Jenske poLTcbc državc nikdar v nasprot- stvu z ljudskimi naceli,, ki zalitevajo spo- stovanje za jezik, sporočila in prosvcio narodov, ki so biii priklopljeni italiji. Kajti Italija ni izvedla hi uoče vzdržati svojcjra ndinjenja kot osvojitcljica in sro- spodariea, temveč kot vckovita učiteljica /akonov bratstva in mcdscbojnc iiljnd- nosti«. Častiti jjospodje! 'Izpovedati hcC'eui jasno vse svoje nanicne in sklepe. Po nc- izmerneni sovraštvu, ki .tra je zaplodila vojska, se pobratenje narodov uotovo ne bo mogle) tako in tako liitro izvesti. In luikor pripominja č. Oiolitti, da niora vla- da z vsemi sredstvi delati na to. da se do- scže to pobratenje, tako nioram tudi jaz^ izjaviti, da se bo s strain našejra naroda s.torilo vse, da se ta tcžnja čim prej ures- niči. (Odobravanjc v vsch prcdelkili zbor- nice.) Toda ravno zato mi mora italijauska i-.bornica dovoliti, da ixrccem besedo, ki lio sicer preprosta, a polna lucre in boic- sti. Nanaša se na razmere v nasili pokra- iiiiati, ki prepredijejo. —- vlada morda niti ne ve zanjc siovenskemu ljudstvu, Mi l)i se približalo italijauskemu re/imu tako, kakor žclinio mi, da bi se v sposto- \ aniu medsebojnili pravic in dol/.nosti (o .uodilo. Pozivam se pri (em, na tri dokumen- te, ki podkrepljajo bolj kakor moje bese- e'e dejanski položaj. (Nato poda posl. Seek tri ital. doku- incnte, da dokaže postopanje v naših krajih. List T'liiancipazionc«, ki je pisal o ravnanju z jetniki v tržaškili ječah. Po .vjfovoru je Seek izročil dotičui izrezek (jioüüiju: ta ija je |)rebral in se močno raz- srdil. Dnikri dokument. je izjava komisar- ja Martinaccija o našem prcbivalstvu v :Kri Nuovi« in tretji dokument je pisnio tržaskcRa škofa o doKodkih v Jstri. Vse tri stvari smo svoj čas že i">rinesli in to- zadevnih citatov iz .u'ovora ne bonio po- navljali. Preden je citiral Bartolomassija je vprašal:) »Mbram li smatrati, častiti tovariši. da sta ta dva dngodka znamenji sistenia? Ncceni v tem trcnutkii razbur- jati s takimi vprašanji razi)oloženja zbor- niee«. (Po dtir.aniu Hartolouiassija je na- daljexal:) Castiti tovariši! Da bi bile to moje besede, to se pravi besede Slovenca, kl je i)ostal italijanski drzavljan in katerega spremlja i>ri vsaki njejjovi besedi, pri vsakem njcj^ovcm dejanju tudi v tej zbor- nici neko naravno nczauiianic. bi sc vi ua te besede morda ne ozirali. Ali kakor sem vain prcj priobčil objave in popravkc | civilnili oblas!ev najbolj čistcua italijan- skejra kova, tako irnate scdaj pred seboj bolečino škofn, hi\icr\ službeiia Italija mora verovati. Torej, častiti Oiolitti?! Nocem se ustavljati pri. razmotri- vanju drnjfih razmer. Nočem jrovoriti o naših šolali, ki so zapric za naše otroke in dijake, Uateri tavajo okoli brez pouka: ne maram i^gvoriti o naših kulturnili iu ^(ispodai skill or^ranizacijali, ki so oviranc v svojem vz^ojnem delu in pri ščitenlu delovnili stanov. (Opazke.) j Častiti lovarisi! Uverjen sem, da nc I more nihee izmed vas, v katcrcm jo ne- i kaj dulia svobode in izobrazbe. dopustitl, :- ' • ' ' '"' -i,iV* '-"^^r'\L ,örv''i*7,iie...ii;c(>1ko. \ .Mi'Um.ie soicV^iit.u~L.:*. aciiD^S« I obrme, irtfovske in i)oljedelske sole oro- panc svojih učencev tcr da so se oblastva, ne zavedajoča se svojih dolžnpsti, Iwtila celo orožja p^oti tem marljivim niladcni- čem, ki so se morali kakor v dobi kata- koinb zatekati celo v kleti, da nadaljujejo svoje nauke. Oblastva so jih razjianjala z orozjem, kakor ua bi šlo za kako nebrzda- uo zlocinsko tolpo. Nihče izmed vas, ca- | stiti tovariši, se ne more strinjati, da se je vdanost in iiaklonjenost do države vkore- ninjala lned narodom s sredstvi, ki rusijo avtonoinijo našili občin, uuičujejo dobro- delne zavode in zadružnc denarne napra— ve, ki nosijo ua sebi ljudski značai: to vse le zato, ker smo jih ustanovili mi s prid- nostjo iu deloni našili ljudi in nasckra !)ie- mena. (Opazke. Odobravanjc.) Niliče izmed vas, častiti tovariši. ki ima smisel za pravico, kakor je vedno bilo v vekovitcm rimskcm pravu, ne mo- re v luči današnje eivilizacije dopustit!. da bi obstajali dvc pravici, vsaj v prak- tičnem izvajanju, kar pa dozivljamo mi žaliboff v premnoirili slučajih nascca vsak- danjesra življenja v Julijski Hcncčiji. Toda jaz liočem, častiti tovariSi, ve- rovati, da je vaša smer in so vaši naincni popolnoma dru^aüni, da bostc tu z naini delali za pravično poiiiirjeuje in da bostc pri vsakem zakonodajnem iikrepu izvajali tista vzvišena uačela človcčnosti. ki so bila v svetovni vojjii postavljena, za cilj, po katerem morujo strcmeti vsi narodi. Častiti tovariši! Vkidi in zbornici bom radi točnejse in podrobnejse proučit- ve resuice predložil vse. kar sem vam moral že tukaj onieniti z vso potrebno raliločutnostjo. Toda prepričan sem, da se mi je pri tem že z mojim jrovoroni po- srečilo, vas napotiti k proučevanju tiaše- ga položaja, da se more tako pripravitl inirna bodočnost. ki bo rodila dobro bla- ^ostaiijc in bratstvo. Jujioslovensko Ijudstvo, ki je zadobi- lo italijansko državljanstvo, ima veliko z^odovinsko zvauje. (Odobravanjc) Nobcno, tudi najostrejše oko ne more prodrcti v najbolj r.ddaljena obzorja bo- dočnosti. Vendar je obema dižavama, Italiji iu JiiKosIaviji, potrebno vzajemno y.ivljenje. Mazzini, Cavour in dru^i itali- janSKi1' vVeuim1 üo .Vaiijai'i.^ifli ir.V^lltlc tt. dva naroda biti brata in ne sovražnika v rivropi, ki jo naj obnovi svobodna volja narodov. .In.uoslovcni, ki so posted! itali- janski državljani morajo iu hočejo biti most za popolno pomirjenje nicd Ju.nfO- slavijo in I tali jo. Oni bodo lahko tisti dti- sevni element, ki bo v teh krajih zopet oživil vzvišcna čustva človcškc vzajcin- nosti. (Odobravanje na vsch kloneli in od vseh strank. Oovorniku čestitaio.) Iz rimske ibornke. Ustanovitev skunin. | I. Kakor je znano, so se morale po j poslovniku rimske zbornice ustanoviti skupinc. Skupina, ki doseže vsaj deset članov-poslanccv, ima pravico do ustano- vitve las(ne«:a urada. Tako so ustanovili popolari, socialists, komunisti. nacionall- sti, a^rarci, fasisti, socialni reiormisti, so- cialni deniokrati, liberalni demokrati in demokratični liberalci svoje tirade, ker vsaka teh skupin šteje več ko deset po- slancev. Kaj pa Slovani, ki jih je pet, Nemci, ki so sanio v štirih? Poslaiici tistih strank. ki štejejo v zbornici manj kot 10 zastopniokv, ^redo v tako imeuovano »mešano skupino«. Ta- ko so prišli Slovenci avtomatično v me- sano skupino, ki šteje 25 udov, ker so v nji razen 5 Slovencev še 4 Nemci. 4 Sar- ! dinci-avtonomisti, 8 republikancev in po- samezniki, kakor ncodvisni socialist Ca- nepu, bivši prvi minister Nitti. Mešana skupina je imela nalojjo, da pošljc v vsako devetcrih komisii po ene- I jja člana. Parlamentarna navada in pra- vo tovarištvo bi zahtevalo, da bi se po- slanci inešane skupine mei sabo zmenili in si prijateljsko razdelili članstvo v vse komisije; v nekatere komisije naj bi šli republikanci, v drujrc Slovenci in Nemci, v driure zopet Sardi in dru«:i posamezni- ki. Kaj pa sc jc zjcodilo? Republikanci so se zmenili s Sardinci in par drturimi, ta- ko da so prejdasovali Slovaue in Nemce. Tako smo ostali mi izven komisii. V paiiamentu je predscdnik De Ni- j cola inienoval yerifikacijski odbor. ki ima nalotfo potrditi izvolitcv pos.^anfcev, pri čcmcr se ozira na morebitne proteste pro- ti izvolitvi posameznih poslancev. Sloven- ^r- Locniškar: Naši grehi. l^rokaz v encm dejanju. . Jereb. Kaj liočeš, tako jc bilo. Na V°ntah so padali možje, za frontami pa ?ene — ne vse, te«:a ne bom trdil. Norela ]ev?»a vsaka druga. t) tvoji sicer tega ne recem, a gospodariti pa ni znala. I ^ Orehek. Dvignil bi roko in rckel: j 1 »"cinalo kazni je še bilo! \ .lereb. Tako bi rckel pravični: Tolaži ^^j nas pa vendar misel, da vsi vendar niso bin taki. | Orehek. Začeti bo treba driigace. ' Jereb. Take voljc bi morali biti zdaj ! J^i- Sicer propadenio posamezniki in z ^aini ves !ias narod. Kajti lotila sc nas Je l0°zdravljiva kuga. . Orehek. Jaz obrnem prvi dan kolo v rrilKi tir pa naj sc tudi voz polomi. Te ; °Lvadc bo trcba izruvati s' silo. '. Jereb. Ne razburjaj sc dancs. Nisem re hotel s tem /aliti. tcmveč ti kot star nrijatelj le opisali nas obupni položaj, ki Jc slabši od poloinljcnc ladije. Orehek. Kaj pa je s tem-le človekom, !,i hodi za niojo ličerjo? . Jereb. Vzel si mi misel iz srea. Pritc- j pence jc in Spekulant. Nc vein nic dol*rej:a i o njeni. v ! Orehek. Hvala ii! Žcnskc so tako slope, ce zagledajo prijazne brčice iiod üosom; zato sem vprašal rajši tebe. Jereb. Oprcsti, prijatelj, da ti ne mo- rcm povedati kaj vesclejseffa. Pomiri sc iiialo, ne bom to vec nadleKoval in zadr- veval, saj sc se \icli\;:, Pod! mi nr.vdrav- Ijsn! (Odide.) j ŠT1RHNDVAJSLTI Vltt/JJR. \ Orclie k (tf r e p o s o b i s: o r i in! d o 1 i in r in r a s a m s s e b o j in z a- ¦ k 1 i č e s k o z i v r a t a.) Ursa! Urša (ztinrj). Takoj pridem! Orehek. Pa še Pavla naj pride notcr! Ursa (zunaj). Precej, precej, moj so- pr<>K. Orehek (sain s seboj). Pa ti čudni iz- i'iizi: soprojf, papa, Mcjri ¦— no to bi bi!o vsaj amerika.nsko. PFTINDVAJSET1 PRIZOR. P r c j š ii j i. P a v I a. U r š a. Pavla in Ursa (vstopita. nekako pre- 'plašeni). Pavla. Kaj pa zeiite, papa? Orehek. Nisem več papa, anipak oCc. Zapornni si! Urša. Kuko si čuden, moj soprojj! Orehek. Ti si tudi čudna prisnioda. Do zdaj seni bil vedno ivoj mož in hočeni tudi ostati. —- Im&mo so pa zmeuiti se vc- Siko važnejse stvari. ! Urša. Kivko si čuden, moj Ijubi Stefan. Orehek. Vse jc postalo čudno, tudi t!, sicer bi ne bila med vojno ljubila šc dru- ffili »štefanov«. (Pokaže kot bi pil.) ' Urša. Jezes, Stefan, kaj mi očitaš! (Joka.) Orehek, Ždaj je prcpozno jokati. Pa se bomo že še^ zmenili. Ti, Pavla, kaj pa kaj tvoj fant? "Kdaj mislita na poroko-In koliko ima kaj pod palcem, pa v Kbvi in v sreu? In koliko dote si žc prihranila? Pavla. Oli, Ijubi oče, pustite vsaj naju pri mini. (Joka.) Orehek. Ne. narobe: Vidva se bosta pustila pri mini. Z vsakim postopaacm se mi ne bos družila. Tejja ne dovolim na no- ben nacin. • -: Ursa in Pavla (hkratu):. Tata! Ursa. Tako dober človek je. Orehek. V očeh tistcjra, ki ima žen- sko pamet. Ursa (jokaje). Ob vse nas boš del. Orehek. Ne bo treba. Sic žc ve to na- rodi Ic. A zdaj vam je ura odbila. zdaj sem prišcl jaz, ki vein, kaj je svet. Ursa in Pavla (ihtita in vijeta roke. Sliši sc trkanje.) (Dalje.) ei suio vlo/ili protest proti istrskim in tr- žaškini volitvam. Ta vcriHkacisUi odbor je sestuvljen takole: socialisti 7, poi)olari 5, deniokratični liberalci 5. deniokratični socialisti <\ fašisti. nacionalci, aLrrarci,~rc- publikanei, reformisti in liberalni deino- krati po euctfa. Smo radovedni. ali bo od- bor odobril izvolitev onih istrskih in trza- ških poslancev, ki so bili izvol.ieni z otj- rijem in mcčcni. Zli kroe. Ta in Dili je prorokoval Oioiittijevi vladi zdaj po volitvali zelo kratko življc- nje. To se je tndi izpolnilo. Po prvcni jria- sovanju v parlamentu je sprevidel ta niož\ da ninia dovolj niočne večine v narlanien- tu in podal osiavko. Oni desniearji. faši- sti in nacionalisli, ki so j*a lnočno napa- dali, so zdaj v skrbcb za te.ira lisjaka in bi ga vendarle radi imeli nazaj. Zakaj snicr Oiolittijeve notranje politike je bila vscni no ffodu razen socialistom. .vEdiuost« ! pravi jjlcde našcga stališča: »Kar se tiče nas, Ju.troslovenov, sme- mo izjaviti, da nimatno najnianjsejra-vz- roka, da bi žalovali za Oiolittiiem. Nje- jjova doba bo zapisana v knjijrah nase^a naroda v Italiji s krvavimi črkami. Ne od- rekamo imi zashijr, ki si jih je pridobil za ' italijanski narod in za itali.iansko državo. Toda postopanje ilalijanstva naprani nain bi se biJo inoralo po rapallski pojrodbi ko- ¦ renito izpremeniti. Čc smo bili prod ra- paKsko pogodho brezpravna raja, bi bila morala rapallska pogodba zakliučiti pre- ganjanje našcjra življa. Zakaj tednj smo postali Uidi mi državliani Hali.ie in dolž- nost vladc je bila, da nam zaiamei držav- liauskc svoboščine.« Kdo bo v bodoče ministrski predsed- nik? Prvo so poverili sostavo vladc De Nikolu, ki jra je prcdlajjal Oiolitti sam. Toda ta üi mogcl nie napraviti. Zdaj je že sprejej sestavo vladc Bonomi, vojni mini- ster. Že se pojiaja. V njctfovi vladi ne bo faSistov iti nacionalistov. Vendar ni po- polnotna verojeiuo, da se temn posrcči rc- šiti krizo. Če ne, potem pride vrsta na Orlaiida. nato pa zopet na (iiolittija. Ta- ko se nadaljujc zli krojr parlanientarnega življenja in sc niorda ustavi na oni točki. pri kateri v je začel krožiti. Naši poslanc! I so razen Sčcka ta čas doina. Scstava nove vlade. Cesar nismo z gotovostjo pričakovali se je posreeilo Bonomijn, da je scstavil novo vlado. Faisistov in nacionalistov lie bo v vladi. Nova vlada se bo opirala na ljudsko stranko, na iibjraine demokrate, na stranko sodalne dcmkiacije, na rc- formiste in ajjrarce. Sodi se da bo imcla ,.« rMf/Jriiviu'guisrbv. • navna nülojjir'vlade bo_notraiiji mir. Dne 4. je bila lista že predložena kra- iju. Nova vlada je tako lc scstavljena: ministrsko predscdnistvo in notranje stva- rir Bonoini: niinistrstvo vnan.iib stvari: markiz Torretta; koloni.je: Girardini: fi- nance: Soleri: zakladno niinistrstvo: Oa- sparotto; niinistrstvo za mornarico: Be-r- ?rainasco: niinistrstvo za nk: Corbino: niinistrstvo za javna dcla:. Mielieli: nri- strstvo za osvobojenc pokrajine: Raineri: ministrstvo za javna dela: Mivlieli: nii- nistrstvo za pošto in brzojav: (jiuffrida: delo in javno skrbstvo: Benednce: niini- strstvo za poljcdclstvo: Mauri: ministr- stvo za indnstrijo: Bclotti. V novi vladi so zastopanc ljndska stranka po 3 niinistrih. demokratieni so- cialci po 3, liberatci po3, reformisti po 2 niinistrih. En minister spada k neod- visni desni. Ustava Jugoslavije. Na Vidov dan se je sklenila v bel- tfrajskem parlamentu ena najvažnejših li- stin: sprcjeta je bila po trdem parlameii- tarncm boju ustava teoslavije. Belgrad je bil praznično odet. Za ustavo jc jdaso- valo 223 poslancev, 35 pa proti ustav lol poslancev ni bilo prisotnili (in sieer Radi- čeva in komiuiistična stranka. Narodni in Jiigoslovcnski klub.) Proti so jrlasovali zeniljoradniki, socialisti. republikanci in narodni socialisti,. Proti je triasoval tudi Trumbič. ^EdinosU pripouiinja k teniu: »Mi se ne niaramo in se ne snieino vtikati v politicue spore našib bratov om- kraj meje. Mi jim tudi ne moremo dajati nasvetov. To ni naša nalov:a. Omenili bl le, da bo že praktično zivl.ien.ie saino. da bo ztfodovina pokazala, kaksna orffaniza- cija Jujroslavi.je od^rovaria poircbam jujfo- slovcnskc^a ljudstva. ŽJvljen.ie je edino nicrilo in ravnilo zakonov. edini sodnik koristnosti ali škodljivosti posanieznih ti- stav. Ce je dauasnja ustava dobra. bo po- spesevala uaprcdck Jugoslavije in sc bo ohranila; če ni dobra, jo bo življenje sa- mo odklonilo in obsodilo.« Podpisujenio! Navedemo ob kratkem vsebhio juROslovcnskc ustavc. Ustava kraljevine JuffoslavijCi ki je bila sprejeta na Vidov dan 2S. iunija t. 1., določa,- da je Ju^oslavija ustavna, parla- ineiitarna in dedna monarhija. Kralj Pe- ter I. Karajdoraevic in njesrov naslednik je Aleksander. Prestol bo v rokali moskili člauov hiše Karawjorji'jcviccv s tern, da bo prvenstvo slisalo prvorojencii. Kralj je i doižan priseci "<-ed ustavoda.ino skupsči- no, da bo branil edinstvo in celoto kralje- stva, da bo spostoval ustavo in zakone. Kralj razi^lasa zakone, imcnuje uraduike iu podeljuje sto])iije, je \rliovui poveljnik vojske na sulieni ii; ina niorjii ter uapove vojno, ako je država naixuiena ali ii Je' napovedana vojna. V druuih sluča.iili je za napoved vojne i)olrebuo dovolienie par- lamcnta. Kraljevi ukrepi morajo biti so- podpisani od odiiov. ministrov, da posta- jiejo veljavui in se lahko izvrsijo. Izvršilna oblast pripada kralju. kateri jo rabi potom odjjovornih ministrov. Zakonodajna oblast pripada kralju, kateri jo rabi potom od- j'ovornili ministrov. Zakonodajna oblast pripada skupno kralju iu državni skup- ščini. Zbornica bo samo ena in se bo vo- lila za dobo šjirih let po splošnem. direki- nem in tajncui fflasox anju. Na vsakili -KI.OOO prebivalcev pride po en poslauec. Kralj inia pravico razpustiti skupščino. so- da tozadevui ukaz mora biti sooodpisan od vseh ministrov in nove volitve se mo- rajo razpisati v teku treli mesecev. ()r- (-ranizacija pravosodja predvideva kasa- cijsko sodisče. ki bo \ Zairrebu. Ju^osla- vija se bo delila na oblasti. Vsaka olilast bo morala obse^ati vsaj 800.000 prebival- cev. Na čelu vsake oblasti bo veliki žu- pan. Ustava predvicles'a'upravno avtono- mijjo za oblasti, okraje in občinc pod nad- zorslvoni velikeua zupana. Avtonomija bo oiuejena le na domače zadeve posnmeznih oblasti Dniffc določbe juuoslovenske n- štiive predpisuje.io svobodo pri/nanib ver in verskih opravil, osebno svobodo, svo- bodo iiska in druslcv, pravico peticije. varstvo dela in dusevnili proizvodov itd. Ustava prcpovedujo odeništvo. odpravlja fideikomise in zakone, ki imaio fevdalni značaj in določa, da bodo veliki y;ozdi pri- Püdali drža\i in avtonomnim oblastvam. Ustava določa dalje, da se bodo velepo- sestva razdelila obdelovatcem zemlje. Kmetoui je zajamčcno, da se jim .trotov del posustva ne more vzeti na noben na- čin. Po sprejetju ustavc sc ustavodajna skupščina sprcnieni v navadno zakono- da.ino skupsčino in bo kot takšna nadaljc- \ ala svoje delo. Krivica in protizakonitost. Vsaka. tudi najmanj civilizirana drža- va prizna drzavljanu pravo, da je držav- Ijan sojen iu obsojen v doniačem narod- ncui jeziku. Samo v kulturni in civilizira- ni državi, kakor je Italija, jc moffoce. da d<)\"*1: 'lrv.uv>1 .-s'u Si' V'VJV ;;- oby^'1-'« -'n o T. i-.il .____Co., -i.- ¦ - ,u>Ul III -.i.. činca v tujem njenui nerazumlji\^..i :^/i- ku. To jc tnoffočo v Oorici, kjcr. sodi po- rottio sodišče več kakor slovenskeva prebivalstva. Med '45 porotniki pri jroriš- kem poroinem sodisčiHc samo ° sUn'en- sklb porotnikov, tako. da ni moii'oce se- staviti slovensko i)orotno klop. lin zadnji protni razpravi je dr. Tonkli kot zajrovor- nik slovenske stranke jrovoril slovensko — nakar so Lg. italijanski porotniki vstali in izjavili: Mi te.^a jezika ne razumenio, zaccovornik naj ^ovori italijansko. Dr. Tonkli se je seveda zavedal svoje d(^l- žnosti do slovenske stranke in dokončal zajrovonii govor v slovenskem iez'ku. tor ira ponovil uato v italijauskem. Tcjra škandala, te proti zakonitosti, tc iieizincrnc krivice ne smemo trpeti in po- zivljamo vse merodajne činitel.ie, zlasti dcžclno sodisče v Trstu, pa tudi slovenske odvetnike in soduike, »Zvezo slovenskili /upanstev«, da storijo vse korake. da sc oniosroči slovenska porotna klop. Upamo, da uam niliče ne more zamc- riti če branimo in zaiitevaino to nainavad- ncjše. prvo pravico vsakena državljana, da je vsa.i sojen in obsojen v narodiicni je- ziku. Misiimo da s to elemenlanio zabtevo no rujeino in uničiiicmo kuKurue. civilizi- r.-uK" drzave? /alitcvaino. da je vsak dr/.avlian. če- ludi je slucajno Slovenes soien in obso- icu v nirmu razuml.iivem ieziku! Tako dela jo z »ami! Kralj uam obljublja v prestolnem gn- voru pravice, svobodo enakopravnost! Kralj nas po tradiciji staro.vra Kinia v pre- stol uem t'-ovoru lepo pozdravlja Minister- ski predsednik, minister za osvobojene zemlje nam jamčijo in obljubljajo, da bo vsa Italija respcktirala nas. naše pravice. naso narodnost! Zdi sc. da so visoke in najvisje oblasii v Italiji od kntlia. do «e- n.eralne^a komisarja v Trstu. luisi na.i- boljsi zavezniki in prijatelji a civilni komi- sarji in orožniki postopajo z nami drmra- če. Tako jc u. pr. civilni komisar v Tol- minu izdal na vse oro/.niške postajc ob- vestilo, da je. za dan Sv. Cirila in Mo tod a prepovedano vsako praznovanie češ, da je vse to slovensku nianiiestacija, napcr- j jena proti Italijanski državi. Prepovedal I je obbod, veselice. pelje, predavanja. raz- I obešen.ie zastav milostno je le dovolil edino le službo božjo, brez vsake sloves- nosti. -- Ne samo v tcm v vsakeiu oziru se kažc ta dvoličnost »višjih« in »najviS- jib« m vui/Jili« iu »najni/jih-: v postopanju državnih oblasti proti našemu Ijudstvu. Lepe besede iu svečane oblube pri »viso- • kih*:, zakonite krivice od strain nižjih o- j blasti. A clobro jc, da se poznaino in ra- ! zuinemo! Zadruge vojnih oškodovancev Zadnitfc vojuih oškodovancev se prid- no uslaiiavljajo po dežcli. Mi z veseljem pozdravljamo ta* pojav in priporočamo, da se vsi naši vojni oskodovanci. posebno oni, ki so trpelr škodo na poslopjili in zem- Ijiščili. združijo v take zadruge. Po naših inFormacijali pridemo ua ta niačiu najec- neje in najlntreje do deuarnih predujmov za obnaNliaujc stavb in tudi za vzposta- vljanje poskodovanili zcmljiSč. Opozarjaiiio pa naše ljudi, da naj vo- lijo v upravni odbor zadruge lc take čla- t ue. ki so brezdvO'UMio sposobni za težko | nalojjo, ki jili čaka. Po našcm mnenju bo- » do zadruge rodile dobrih in vidnih uspc- | hov le, ako bo njili vodstvo v vcstnili In { izvežbauih rokali. t Posebno važno je mesto ravnatelje- vo. On je in mora biti dusa poslovanja in dclovanja zadnijrc. Očividno je, da mo- ra dobiti to službo le oseba, ki prvič po- zna dobro razmere kraja, za katere^a je zadniffa ustanovljetui in dru«:ič. ki ima za \ to neobhodno potrebnc sposobnosti. O- menjamo. da mora biti ravuatelj tudi ose- ba, ki ni clan zadrujje. Ne bo odveč, ako priporočamo vod- stvom zc posliijočih zadrugf, da nakazuje- j jo svojim članom z naj\ečjo prcvidnostjo dovoljene in dvijriijenc predujme, poseb- i no v takih slučajili, kjcr so dotični člani j dobili že deloma odškodnino bodisi od j bivših avstrijskih vojašklb ali civilnili o- I blasti, bodisi od scdanjih javnili uprav, ! naj ic bila ta odškodnina nakazana v ka- ! terikoli obliki (dcnar. slavbeni malcrijal, dolna ali eclotna popra\-a pornšene stav- bc. zivina i. t. d.) Pripoinniiuo se. da sc dovoliujejo se- daj predujmi \ približni izmeri 70 do 80% i cenjencjra zncska vojne skodc. dočitn sc I ostalih m°r. oziroma 20% nakaže po skle- | pu do'-ovora (kbnkordata). Scstkratni po- t vižck predvojne cene velja le za stavbe. \ za zemljišča pa ne. . \ Poziv slovenskim stnrišem v Gorici. j Goriski magistmt ie razulasil, da bo j vpisovanic soloobveznih otrok v mestuo j Ijudsko šolo IS. in 20. jiilija. Poziyljamo ! vse slovenske starisc v Gorici. da nuiiio v- | pisejo svoje otroke v to javno mestuo šolo \ in ne v prvatnc sole pri Uršulinkali ali v j Ny*&t.fl:S!lu-- Na tej mestni š,oli iinaio SIo- \J.,v. .ianes še vedno dva siovcubKa 'nil-'i reda, dočini ni v Gorici nobene drujje slo- : venske sole; na teh razredih nčiio sloven- ski nčitelii in slovcnsk« učiteliice. Če bi slovenski sJarlši no vpisali dovoli sloven- sfcih otrok v ta dva prva razreda niestne Ijudskc'solc, bi inaKistrat skrčU ali pa ctlo zaprl še ta dva slovenska razreda mestnc ljudske sole. To ie itak zadnit osta- nck slovenske sole v Oorici, ki je bila pred vo.'sko tako incjjočna! Slovenski stariši! siorite svoio dolžnost in vpišite svoje otroke v to javno sol» in ne v pri- vatne sole. j PÖVrR.lCNFKOM, NAB1RATELJEM. j DAROVALCEM Z\ NARODNOOBRAM- ! BN1 SKLAD. Z ozirom na dejs\ o, da ie uastala r.iijiKi potrcba, nabirali v ponioč Istri, smo l)rimora:ni začasno zaključiti zbirko za nas »Narodno Obraiiibni Sklad« in pozfvlja- liio vsakogar, ki je uabiral za ta sklad in šc ni izročil oziroma ni doposlai nabranc SrVOto, (Ja čim prcj zaključi zbirko. Vsi oni, I ki so prejeli bloke iz (iorice, naj pošljejo j mibrane svoie tajnislvu političeiiffa dru§- | tva »Edinost« v Oorici. Tajnistvo političncvra društva > Edi- nost«, Oorica, V. Cardncci St. 4. Istrskim močenikom. Prcicčeno nedeljo je bila pri sv. Iva- nii velika ljudska veselica v prid istrskim zrtvam. Na to veselico je priliitel tudi naS poslauec dr. Wilfan, ki je sprejrovoril iued dru^im tudi sledcčc besede: > tine stvari pa ne smemo nikdar po- zabiti. Vse, kar se je nabralo, in vse, kar se bo nabralo, ni vbojrajme. To niso darovi, teniveč pravica. Naš narod ima sveto dolznost. da pomajra niučenikom, in liudstvo lstre inia sveto pravico do vsake.ua posameznika in do celeira naSc- c:a uaroua. da zahtcva odskodnino. istraui so bili vojaki naše skupne vojske, oni so doprincsli zrtvc na bojišču. Zato uaj se jib ne loteva srain beraca, ki preje- ma 'na cesri darovi1 Kar prejmcjo, je n.II- bova pravica, je le odskodnina. ki jim pri lice. A ni le nas narod, ki ima dolžnost pomatfati Istri. Po vs'eh veliavnih člo- veških postavab ie država prva dolžna, da popravi skodo. Ona mora dati " istr- skim niiičenikoiu zadoščcn.ie. Pržava, v kateri1 so ;-e mo.ele zjjoditi take jrrozotc, je v svojem lastnem inieresu in v interest! človcske ciyilzaciie dolžna. da popravi krivico in povrnc storjeuo škodo. Upamo, da sc bo tudi tarn doli ined njimi vzbudila vest in se bodo začeli kesati. Se sedaj sc ka/.ejo znamen.ia. da se jim svetlika spoz- nanje. Polavroma nvidevajo da to ni prava politika, da taka politika ne more roditi sdov, da ne more koristiti ne liudsts u iu ne državi«. l^o jc vredno, da si zapomniino: zlate j besede. Pomauaimo istrskim žrlvam! V ta uamen je pSlovenska čiialnica« 1 \- Solkanu je priredila na prazuik Sv. Pc- 1 tra in Pavla drnštveni izlct na Trnovo, 1 LokvcCepova.ii. Or>:ar. Izleta se je ude- 1 ležilo. nad ,S0 članov in čhtnic. ObiskaU J smo tudi znano jelko, ixuhisuo drevo tr-sl novskcffa krozda. Izietniki so prepričani.^1 da so uapravili dolžnost do scbe. ker tudi" J izlet je lahko kulturno. izobrazevalno de- 1 lo, ki krepi dull iu telo. izpoluili pa Uidi. 1 dolžnost do dru/.be. Izlet krepi 11i poživl.ia 1 stike z obciustvom druji'ili kraiev. Pescui. | pozdravni .uovor, drustveno prijateljstvo. J so sredstva, ki družijo »tujca« in doinači-1 nc. Omeniti moramo, vda je izletnikc po-1 i zdravil kr. župan iz Čepovana in^ nčiteU j Korol Ciril. s pevskim zborom iz Čepova- na. Srčna livala župauu, učitelju Kofolu.ii1 I še posebno mladini: navdušenini pevcein- j Izlct bi bit vseni v popolno zadovoljnost, j i:c bi bili tudi solkanski konuinisti ob tej priliki pametni in pravi komunisti. Toda oni so lioteli ravno na ta dan pokazati silo svoje^a dulia, or^anizacije, nioc svoje kill* ture -¦¦ ali po domače reeeno silo svoje pesti in palic. s kateritni so se za ta dan oborozili, da so napadii svoje nasprotni- ke, doniačine iz Solkana. Poslali so na vse strani or.vjanizator.ie. boljše rečcno špijonc. lei so morali poročati jrcneralnenu1 štabii komuiiistične orjjaiiizacije, o delo- van.iu. pctju, pitjn i t. d. izlctnikov. Ocnc- ralni stab je kraljeval ta dan v Orirarju i11 or.uaniziral resnični razbojniski. banditsk'l napad na izletnikc v ^ostilni ir. llba na I^revalu. Res, »izvrstni jreueralni, stratc; u:t<:. po domace pa nretcpaci iu divjaki. ^. temu Vain lahko častitaio samo se slabs« koiuuiiisti, kakor ste Vi. postcn človeK Vas mora samo obsojati in prezirati. Ra- zumc se. da se o rczultatu pojr.ovoriifl° uni.^ie in dniiračc. Z Bid. (Veselica na Balah.) PoH11' ratlostno^a pričakovanja smo liiteli nnio* gl lit ici preteklo nedeljo na Bale, kjer 'c Konjasko društvo priredilo prvo veselic() po vojni. Že imeni odličnejra jrlasbeiii^'11 jr. Alojzija Bratuž in pozrtvovalue reziser- kc K. nčitcljice Pavline Kumar, sti nuj'1 jamčili. da jc vodstv(> v dobrih rokali j'J iiam bo prircditcv nudila mnojre zdra^f(? ziibave. Uspeh jc presenetil nase pric»* • kovanje. Bojjati vspored sc ic skoz ]] Domača tvrdka EUGEN RAJER Gorica, Šolska uSica 8 priporoča svojo zalogo prist- nih domačih in tujih vin, žg-airja, likerjev itd. Postrežba tocna - Cene zmerne. Knliflarna Kat. Tisk. driiSf va :: GORICA :: MONTOVA HJŠA Bogata zaloga papirja in vseh pisarni-ških potrebščin. Sloven- ske leposlovnc, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugili slik v okvirjih in brez okvirjev. Ponniožcvalne aparale „Hekto- graf". Prozornc papirjc za načrte in papir (Liclitpaus) zn stavbeuo mojstrc, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinčniki Koh-i-nor in drugi iz tovarne Hardtmuth, vsu v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja ua drobno in na debelo. —• Sprejcmaino naročila pečatov. Trgovina y uiici Cantucci 2. Qostilna >: :< pri „BELEM ZÄJCÜ" 1 v Gorici ===== Shajallšče okoiičanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipavcem, brlcem in s črnino. = Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restawater. Pozor na domačo tvrdko! Franc Saunig Gorica, ispoiliica sedaj Via Garduccl št. 2S bUzo Koma Naznanja slavnemu občinstvu, da je zopet došla velika izbira Šivainih Strojev več vrst za krojače. šivilje in ^ čevljarje iz najbo- Ij&h nemških tovaren, katere jamčim do 10 let. Dalje velika izbova dvokoles PU6H in drugih tovarcn. Izjemno prodajam iudi na obroke. Ceniki na zahtevo po^tnine prosti. Laslna mehanična rlelavnica. Priporoča se: Franc Saunig. SVO.I1 k SVOJfM ! ^H Podružnica v Kobarldu št. 21. DOBRO BLA60 po najnižiih konkurenčnih cenah =====-------vsled mnose prodaje----------------- nakupi vsakteri, meščan ali vaščan in vaakega stanu le pri dobro znani domači tvrdki KUiTRIN & MARMOLJA, GORICA, ulica Carducci 25f trgovina špecerijskega, kolonijainega blaga in dcželnih prideikov. Znižan^ c^ne! Svoj k svojim ! Znižane cene 8 Zalcga manufakfur^ega blaga in izgotovijenih oblek ANDREJ MAVRIČ GORICA ul. CARDUCCI St. 11. Vclika zaloga nianufakturncga blaga stukna za moške in ženske oblcke. Velika izbera ptrila, odej, blazin, štramacov i. t. cl. Vse po znižanil. cerah. — Potrebščinc za krojače in šivilje. - - Opozarjam si. občinstvu, da stin preselil svojo nioSk« in žcnsko krojačnico v lasiuo hišo ulica Carducci št. 3 (prej na Travniku St. 22.) Se priporoca za obilen obisk. ANDREJ MAVRIČ. 60RI6A - Stolni trg $. levo - OORICA. fPAsa Pripuroča svojo bogatü zalogo sedaj došlih šivalnih »trojev iz iiHjzeinskili sveiovno znanih iovarn. „Pfaff Gritzner*. „Kaiser" „Köhler", „Neuman", „Dtirkopp" in Du najskih proizvoci „Rast & Gasser". Tvidka nudi odiemalki šivalneija stroja brez plačcn po- duk v uinctnem vezcnju (rikamiranju) na stroj. Bogata zaloga dvokoles „Puch", „SUdt**, „Styria4* in „Regent", gramofonov. Naj- večja izbera vseh za gori i.ucnovanc-- stroje nadomestnih delov. Pneumatike „Dun iop** „Pirelli**. Najbolje urejena de'.av- nica in popravljainica. Starakolosaernaj- lira, in ponikla v vsaki poljubni barvi Priporoča sc najtoplcje Elija Čuk sodni izvedenec. TRGOVINA TEOP- HRIBAR - i^^K. Gorso V^rdi st. 32, Se priporočajo sSaynemu občiftstvu v mestu in na deže9i za oblien obisk. BLAGO SOLIDNO. GENE ZMERNE. Prlloca »Gorlške Straže« št. 32. Ivan Nabergoj mizarski mojster na Trgu sv. Antona št. 11. priporoča slavnemu občinslvu iz mesta in dežele svojo mizarsko delavnico, kjer izvršuje vsakovrslna stavbena dela j po načrtu in vse pobištvo. | Posestvo se proda na prostovoljni javni dražbi, i;i se vrši dnc 3. julija 1921 pri KANTH UiQPOLDU, Koboli 5, Gor. Branica obč. Stanjel. Proda se skupno ali posamezno. Krasnposestvo STg (Slovenija) ob progi Dunaj-Trst z 22 jol». zemlje. gozda, vinograda, dalje veliki rnletni in valjčni mlin, lepo parketirano stanovanje s 5 sobami, te- raze, clektrična razvetljava, telefon, eleklrični motor zk gospodarske slroje, 2 konja, G krav, 1 svinja, lastni ri- boiov se takoj proda radi selitve. <>na 800.000 dinarjov, brez mlina pa 550.000 dinarjev. Ä SABÜAK, Celje Forsthof. F0T06RAF ANT. JERKK Gorica, Vrtna ulica (Corso Veidi) St. 36. Trst* Via Roma 24. Se priporoča svojim sorojakom. Vinarska in (gospodarska zadruga 7 om. v.avezo v Dornbergu -^=p ¦ ima svoj redni občni zbor, (|ne 3. julija t« 1. ob 10 uri predp. v Kerševanijevi dvorar.-. DNEVNI RKO : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. ¦'¦* 3. OiVr't-.'vtev računov za 1. 1920. t. Dopolnilno volitve. - ¦¦ h. Uaznolcrosti. ODBOR. NB. Ako ne bo ob določeni uri zbor sklcpčen vsled preniajhnega števila članov se bo le-ta vršil 1 uro pozneje ob vsaki udeležbi. „Croatia" zavarovalna zadruKa v ZajcrcbiL Podruž- nica v Trstu. ulica Lavatoio 51. 1, If. nad- stropje. Ustaiiovljena leta 1884. - Sprc- jema in zavarujc proti škodi po požarju in stroli poslopja, poliištvo, ^ospodarsko orodju, poljskc in vinojrradniške pridelkc, seno. slamo, živino. /alotre, po naju^od- ncjšili pouojih. Vsa nataučiicjša i)ojasniki dajejo kra- jevni zastopniki in podružnica v Trstu. ulica Lavatoio, st. 1, 11. Naznanilo. Vzajemna zavarovalnica proti po- žaru v Ljubljani uaznanja si. občiustvu, da je njen krajni zastopnik za Gorico in goriško okolico g. BENSA C1RIL, stanujoč v Gorid, Piazza Cristo ši. 2, kattri spre- jema in zavaruje poslopja, razne premičnine tudi v barakah, cerkvc, zvonove itd. itd. Priporoča, da so vsi zavarujejo pri §iroko- znanem zavodu. ¦ ——— - — . j Naznanilo. : VZAJEMNA ZAVAKOVALNICA nazuauj» svojim j ölanom da je njon okritjni zaslopnik g. ALOJZIJ j SIL1ČI, Orehovlje pri Mirun. Tem" potom opoTsnija vse člane gradišoanpkega okraja, krasa in kraSke okolico, ter orte Vipava, du se Aimproj z^lusijo pri njemu in prenovijo svoja zavarovauja po rlanasüjih cenah, da ne bodo y sluča.ju po/.ara Irpcli preveliko gkodc. — Zavarujte avoj<> imelje, proiničniiie, -po- alopja, preiničnine v baraknh, cerkvent' zvonove ild. vse zavarujtu v vašo koriat. CioriinuMiovana zava- rovalnica izplačuje danos v I.irah. ŠTED1LNIK (novo železje) obstoječ iz 2 peči in kotlom za vodo / vsern po- trebnini je na proda. K.ic. povc ii|)rava ^Ooriške Straže«. Več vsakovrstnih posestev vclikili in inalilj jc na prodaj v bližini Cu- Ija na Štajcrskem. Vcčja poscstva se lah- ko razdelijo na dva ali tri kupce. Posc- stva so večiiioma z živino in kmclijskim orodjem. Posredovalec doinačin. pojasnl- ia dajc Anton Kavčič. Cel.ie, sostilna pri »Istrijancu« Slovenija. Mladenič s srednjcšolsko izobrazbo vešč slovenščinc. nemščine in italijanščt- ne v jjovoru in pisavi išče priinernc služ- be. Pouudbe na našo upravo pod šifro: >Vcsten&. Stavbeno društtfo vojnih ošho- dovoncBV v StevBPlanu registrovana zadnma z oincieno zavc/o. Pri stavbeni zadruj^i voinih oškodo- vancev v Števerjanu je razpisano nicsto tehničncffa voditclju. Plača po dogovoni: Primerno livalificirani kompetenti na.i predložijo ponudbe do S. julija t. I. na na- slov tf. prescdnika. Zadru^a sprejme vsa- kovrstne delavcc. ki s rabijo pri stavbcui obrti. Vseni zaposlenim je zajeinčena so- dela/nost na dobieku. Pojasnila daje za- dru^a brezplačno. proti priložitvi znainki za odgovor. Predsednik: Josip Klanjšček, Žteverjaii ll.>. 40 Kranjskih panjev čebel — proda Alojzij Sorta üor. Branica p. Stanjcl. ^Sr Pisarna ~WI odvetnika Dr. HENRIKA TUMA rabi daktilograt'injo zmožno slovcnske^a in laskega jezika. ¦-- Ponudbe v uraunih urah od 8.30 predp. dalje. Dobroznana goslilna na Kornu št. 8 ^ ToM in Pavla Kemenseek Poslrežba z dobrimi mrzlimi in gorkimi jcdili in z. izvrstnim vinorn. Franc Prinčič Katerinijev trg št 2« Gorica Gorka Prodaja ceinenlu Portland ,-~~;^^r- prvc vislc. :^^n~ Stedilnike, ijubljanskega sistuma, za vzidanje, izde- lujem in imam v zalogi.. — Izdclovalnica Stedüiiikov KRANJliC LUDOV1K, Trnovo pri 111. Histrici. Gostilna Leopolde Slamic- ul. Rabatta 5, toči najboljsa vipavska vina, postreže z inrzliJiii in gorkimi jedili, se pripo- roča za obilen obisk. Obvestilo. - Naznunjam slavnewiu obcinylvii. x\ Hanica. Dovr- ciiojc igrala^vlogo Marjana g. Antonija | ailčič. Tudi Šimen, Oašperon. stric. teta j I.Rodec so bili dobri. Ooujaski mladiui j a> vcljajo naše iskrenc eestitkc k res do- ; r<) uspeli vcseliei. Pogumno nanrej! Ne sincnio pozabiti omeniti zbora Iljaricnskih cerkvcnih pevccv. Tudi ta je ?šil casino svoje uloge. — Mod predsled- 1 IK>* k zabaval orkesler biliaivskc god- e< Ki je z dovršenm proizvajanjem vee- pt izxvul dolgotrajno in navdušerio plo- ^iije. Pri prosti zabavi se je nabralo za str« 200 L. l)asi je bilo razpoloženie veselo, ven- ?^sta nas pri prireditvi žalili dve misii. :^ke intcligeiice je bilo premalo. Koliko ^'^iiih briskih veljakov bi Uiliko nasteli, ^0 inanjkali pri tej in sploli ma.njka.io ,rir.vsaki prireditvi. S prostora. kjer se je '5l'a prosta zabava so naši pogledi uha- , nroti Smartuu. Iz srea nani ie bilo ža!, l} nisino uiogli pri veselici zajedno z Oo- !Ile«mi pozdraviti tudi smartensko mla- I s|- Mi pozuamo smartenske fantc in de- rleta jji venio da ie tudi v niih vrstali mno- j° dohrlh inoči. Upajuio da bodo že pri k..llsJdn.ii priredtvi stali tudi oni v krogu le UonjaSke mladine. („ l/, Medane. Blagovolite sprejett |l|'\vrstic. Tu siiio inieli pred voino bralno .l'^yo. Kako lepo je cvetclo. Kai pa se- *¦/ Ali ie res vse izumrlo. da. se niliče J\rie briga? Morda nalašč. da se ljud- j,V' ^ izobrazi. Ce to iii pravi vzrok. tc- j['j 'Ui noge in oživimo. društvo. ki ga (s^o tezko pričakuje. — Med'anc. - Slap (Vipava).) 23. t. m. so sp'-omili ^,eeneniu počitku 74 let staro /VVu-iJo L ,ilr« iz ugicdnc našc liise: vrlo /jnico 1( Sl:i'e krepke korenine, pridno in varč- '. N'ospodinjo. skrbno inaicr prcostalih [ j-'dnih peteriii svojili sinov. Res čudcti sy ,'.'•* it hotel, da je šla pokojna-, ki je s nal!jlln* tudi letos februarja uinrlim niožein I;,? iC|U let živela veduo zdrava v srcčncm i'ox['nn- obhajat svojo zlato poroko v nc- . |j M/- rajnkim 83 let starim inoženi skoro /lL uoziu-:!a bolezni. Kljub visoki starosti ,a hlla oba pri trdncinu zdravju, ki sta sl Jj JJ'irani!a z rednitu delavniin življenjem, ir^ s.vc^a "a duliii in telesu. Vslcd ponc- jth9eiliii. sta lnorala oba predčasno zapti- J! fH svet. Rajnki se je bil pri dein obdr* | ' malo ob sekiro in zastrupil kri; rajn- n[ Oi:i Padla tako nesrečno z jerbasotn po ,j JJ)nica!i, da je padec i)o dolirem liiranju V;/-ročil smrt. v .^ba sia vzivala spložno spoštovaujc r)() ^iui. kar je pričala obilna udeležba ob ^ drugih listov. wt[.J- Italijanski listi pišejo zaniniive o- 'Hfc'i'^ °. »astopu našili poslaiicev v parla- S|)r,!'u- Splošno so nnienja, da snio nc- i't Ä'^l|vi vso\razniki« Ltalije in sodijo, da \\jj-" Söekov jjovor v bistvu se litijsi kot ^uov. vLavoratore socialista«: vt|j,'^lovenski duhovnik Seek je začcl z i) jj. a zvitostjo j^ovoriti dobro o Italiji in !¦• '^'ü eivilizaeiji, kar inu je omo^ocilo, .^ zaeel razkladati nasilstva na Oorl- H ^° 'e JC^ ^roz'^ vihar, je prebrisani l^'iik poteRiiil iz žepa strelovod. to si;0-r^vi j(j# začei čitati pismo tržaškc^a Sju/1 »i rodoliuba Bartolomasiia proti na- '^noca- pravi: \ .''^<)slanec ^ček, ki zastopa Konxie %o- ^•n ^j°Vt-'llcc' S1 drtiKačc prcdstavlja ie "J0|'to uied Italijani in Slovenci. AH pa )rJ| v dobri veri? Upamo. On je znal 10 oii?'15 svo'e Pritožbe s tako taiikočm- ki kv0' Povil jih je tako skrbno v boni- o^'^^elicne^a bratstva med obenia na- ^hj11Ut da inu je uspelo izzvati odobra- ^iti Ce'° .mi ^šistiii. Laliko nastane ^vj-' ?a -'c poslanec Šček začel saino i?l; ^1» novi program poslanca Wili'a- ^;il° -1e< ^a "e za^e' nalivrati v majlinili '(..Hiiiožinn protiitalijanskcKa likerija - . Villlti pravi vL'Ordinc Nuovo«: ^i )v ?ral° b« ^iti ponižujočc za italijau- ^oj. lMfiotizein. da je. bil prvi 'rovor v ii"ii;ijle' ° oduošaji|i med Italiiani in anek- 'Or^ "i Nemci in "Ju^osloveni izrečen od ][Su V(.)rnc^a mladeniča. kaiereinu je ^tL.|.rMl1'^ Wilfan vclikodušno priliranil \ }; ^a je on poslanec fiiunta. odgovo-. ls>l(j|jl1. Krozni požiK sBalkana^. kateri so ''^ti ]-n izvr^'li fašisti s sodelovanjem o- fc t() Hl častnikov italijanske vojske, ker L,1.1 priznal in se s lein lnalil^ . ^1. "st pise o Ščeku: ¦^iui H ^e ^°'-' zniercn. toda v vsiljcni ;H ,|,!ll°stl bolj krut obtoziteli se je poka- ^ 1(-"i Koriski poslanec Slovan Seek. ( t Ta je sestavii svoj jfovor v katerem .!c razkril tašistovske zločine na podlagi treh dokumentov: članka v »Emancipazionc«. tržaške^a reiniblikanske^a lista, članka tržaške.ua dnevnika »Kra Nnova« in pa- stirske.^a lista tržaške.tra škofa, monsiKtio- rja Bortolomasija, bivšc.jra vojaškcs:a ško- i fa. rjosel)ho ta zadnji dokument. sestav- j lien v zelo odločnein touu, ki potuivlja fa- ! sistovska nasilja je naredil tnočan vtisek. i Fašisti so niolče poslušali in so se naplo- skaliv. Politični pregled. I (iorenjjo Šiezijo počasi izpraznjujejo | poljske in neuiške čete; popuščeue posto- janke zasedajo zavezniki. ™ Med socialisti in fašisti se sklepa mirovna pojjodba. V ta natnen so se že scstali na Montecitoriju. PolicUa v Londonu je odkrila za- roto. ki je bila naperjena proti anideški .vladi. -..... AiiKleško japonska zveza je ve- Ijavna še za eno leto. —¦ Irski škofi so se izjavili za nedeljivost Irske. — () nrškem porazu so poročali v aiiKlefiki zbornicl. Mesto Isniid gori. Turkom |e odprta pot do Carigrada. V Kurdistanu ie začela u- staja. — Stavka rudarjev ua AiiKleškein je končana. PoKodba z rudarji je veljavna do 30. sept. 1922. OdpoVe se lahko tri me- sece naprej. »Ta sporazutn ie dejal Lojd Žorž — je resen poizkus vdeležbe pri dobičku, kakršne^a še ni bilo v nobeni dniRi državi. — Ko.vinski dclavci so še vedno proti znižanju plač. j - Rnsija je napovedala voino Japon- i ski. Ta se ne zineni zato, ker Uržava sov- ietov ne prizna. Če bo napadcna, se bo sanio branila. -- -- Kongres y Moskvi se ie vršil zad- nje dni. Oovoril je Trocki, ki je v nekem oziru nasprotnik Lenina. Oovoril je tudi Zinovjev. Zinovjev jc j^ovoril o italijauskeni vprasanju. Dokazoval je, da se je Serrati- | jeva stranka sedaj razkrila kot reformi- stična stranka. Po livornskem konjyresu — je dejal Zinovjev -- je postala ta stranka soeialnili — izdajic. Ni inu žal, da je prišlo v stranki do razkola nied ko- munisti in socialisti. Ce bi ne bilo pris.lo do razkola, bi sedaj ne obstojala Interna- cionala ^e moralno ne politiški. • Sforza je javno priznal v parla- I nientu, da je pripadla luka Baroš .lujjo- j slaviji in da se to slaiije do danes še ni izpremenilo. ~ öiolitti in avtonomija. \ parla- mentu je oovoril Öiolitti in se dotaknil ve^ vi)rasanj; Olede pokrajinskih avtonomij sma-v tra, da se laliko dovoli tudi izvolitev pokrajinskih zastopstev, ki bodo imela posebne i>ravice v zrnislu priinerne de- centralizacije. Smatra tudi, da se mo- raio ohraniti avtonomije, ki so v veljavi v novih pokrajinah. - Med fašisti in komunisti v Orosse- tu je prišlo do krvavili spopadov. Kn je bil tnrtev in šest ranjenih. Domače vesti. ¦f 139 kresov sind nasteli v kranjskl vipavski dolini na i>redvečer Janeza Krst- nika. Kdor je imel priložnost opazovati to divno krasoto,, ne bo zlahka zabil slovan- skeiia kresa z leta 1921. Oorovje Kolk Je bilo s kresi tako posejano, kot noeno nebo z zvezdami. Naj bi naui pa tudi kresi rodo" in bratoljubja v naših srcih niočno ^oreli in uikdar ne u^asnili. H »Nasa kri«, ki jo bo 24. julija t. 1. vprizorila narodna nüadlna v Števerjanu, kakor tudi otvoritev nove^a odra je zbu- dila po deželi veliko zaniiuanja. Pri vese- lici uastopi niešan in uioškj zbor »Olasbe- ne^a društva« v Ciorici. Številen tanibu- raški zbor iz Standreža bo tudi sodeloval. Nadalje so nazvali svoje sodelovanje sle- deči pevski zbori: iz Bilj, Kojskejra, Cion- jač, Vipolž, Pol. Cerovega. Ona bratska druStva, ki so dobila okrožnico, so napro- šena, da nanjo odjjovorijo ter posljejo be- sedilo pesnii, s katero hočejo pri slavno- sti nastopiti. Besedilo je nainreč treba predloziti pol. oblasti. Ideje nckdajncjra «briškejra jeza« se morajo oživeti. Obno- vitev naj se izvrši due 24. uiJi.ia v Šte- verjjanu! ! lz Sebrelj. V sredo. due 11. t. m. je umrl v Sebreljah Juri Lapanja, cer- kovnik v starosti !S7 let.' Mož je začei s svojiiu 6. letoni strcči pri masi. potern pa je skozi vsc življenje do pred polleta o- pravljal službo cerkovuika. Ni bil pa le | cerkovnik, ainpak on sc je vdeleževal vedno tudi vseh javnili zadev v obeint. Ko so naši predniki vstanovili leta 1884 tukajšnio bralno društvo, je bil pokojnl kot vstanovitclj, ravno tako je bil prvi med vstauovitclji tukajsnje posojilnice, katero so vstanovili leta 1890. Podžupan občine je bil od leta 1800 do leta 1905 nc- pretrtfoma. Ni pa bil pri teh javnili napra- vah le z imenoni. ainpak je povsod tudi deloval, ker niož je bil jako zmožen. Predrajfi pokojni, za Vašo delo Vam je sedaj podeiil plačilo Vscinojročni Bojf v 1 nebesih, obracamo pa se do -Vas in Vas prosimo, da se sporninjate pri Bo^u, zra- ven svoje družiue, za katero ste tu vzsled- no skrbeli, tudi za nas ostalc obeane, da Prosite bla^oslova naši občini in dru- štvom, katerej^a snio v sedajnih časih nad vse potrebni. • Županstvo Anhovo. Vabi vse one v tukajsujo občino pristojne, kateri bivajo izven občhie, da vpošljejo najkasneje do 15. t. in. t. 1. natančne družinskc scznanic z navedbo očetovstva, materinstva, dan, leU) in kraj rojstva, opravilo in sedanjc bivališče. Županstvo rabi dotične listiiie za sestavo imeuika novih državljanov v smislu st. jrermanske po«:odbe. -I Pocasna pošta. Pismo je rabilo lz (joricc do Oradišča si dni, četudi je bila na pisinu opazke .»nujno« in je bilo poslano od sodniie. Res lep vzjrled liable pošte. ! Pet ßostilu se nahaja zdaj v (ira- dišču, dasi so bilc pred vojno sanio. tri. Tudi dvc žjranjarni imajo, ki jini pa pra- vijo »kavarnev:. Podpor ne izplačajo in voinih odškodnin, z Kostilnanii pa nas bo- KL\U) obdarujejo. Nov način dela za Ijud- sko blajrostanje. S tern se le vničuje na- rod in družine. • -! Nov odbor so dobili fašisti v Qo- rici. Baje je bila pri njih društvena kriza, ki je bila resena šelc po dolirih debatah. Snio radovedni. čc so sprenienili tudi svoj stari program in taktiko svojega dela. -\- Vse one, ki potujejk» v Jugoslaviio opozarjamo, da si niorajo preskrbeti pot. listu podpis jugoslovenskeffa delejiata v Trstu in da navadni potni list velja samo za enkrat. So slučaji v Podbrdu. da nia- tere z otročiči poSiljajo nazai, ker nlmajo vse v redu. -{- Aneksüska slavnost se ie vršila v Postojni pretečcno nedeljo. Oovoril je tudi župau Dovjjan, kot poročajo italijanski li- sti. — Mislili snio, da jc že koncc anek- sijskih slavnosti. Ali začnejo zopet od začetka? | Iz Solkana. Slovcnska čitahiica v Solkanu priredi v soboto, 9. julija javno ljudsko predavanje v zasebnih prostorih jjospe D. Franko, ob SV» zvečer. Preda- va Hrvat dr. Stojan Brajša o predmetu: »ZKodovina Istre«. Solkanci udeležite se tega lepe^a predavanja v obilnem številu. Čebelastvo. Posestnik, ki ic prišel vslcd ncsreče v zadrcjro — proda 15—20- panjev inocno obljudenih in pridnih čebel. Cene nizke. Kdor želi kupiti, naj se obrnc čimprej do uprave »Straže«.- Učiteljsko društvo za goriški okraj bode zborovalo v 'čctrtck 7. t. ni. ob 10. uri predp. v Oorici v zKornjili prostorih kavarnc »Adriatico«. 4 V Šturiah pri Ajdovščini priredi dnr 17. julija Slow izobr. društvo vcseiico z bojcatini zaniinivim vsporcdoin: natanč- nejse se objavl pravočasno. •! Pogreša se od 15. jui. .ložef Bake ki je služil pri 7. pcSpolku 2. koiup. 1. bat. vojna poSta 32 ob Dnjestru v Oaliciji. Kdor bi o njeni kaj vedel, nai sporoči Ma- tiju Bajec, Zapuže, p. Ajdovščina. -I Županstvo občine Dornberc vabi vsc one v tuk. občino pristojnc, a izven iste živcče osebe, da doposl.ic.io- tuk. ob- činskemu uradu do 10. julija t. 1. svoje na- tančuo izpolnjcnc družinskc liste (ime, pri- iniek, očetovstvo, materinstvo. dan in kraj rojstva, sedanje opravllo in biva- lišče.) To listo rabi županstvo za sestavo izkaza oseb, ki so v smislu st. jrennanske pokrodbc zadobile italijansko državljan- stvo po polnem pravu (di pieno diritto.) T V kakšnl državi smo? »Slovenska čitalnica« V Solkanu jc prijavila v zakoni- tem roku predavanje. dr. Bitežnika in g. Bcvka. Predavanje dr. Bitežnika se je vr- šilo v soboto 25. VI. 1921., predavanje kr". Bcvka ie pa bilo po domačih orožnikih prepovedano, v petck 1. VII. 1921., češ »dovolimo predavanje sanio v orivatnem stanovauju, nikakor pa v «rostilni.« Raz- loRa pa niso kk. orožniki lioteli povedati! Nas zaninia samo vpraSanje: Ali so kra- jevnc oblasti v Italiji res vsenioffocne, da zamorejo nckaj prepovedati, kar dovoli ministerski predsednik. kreneralni komisar, ali pa civilni komisar? Civilni komisar v Oorici je predavanje dovolil, ker je vzel prijavo na znanjc in ni predavania prepo- vedal, pa pride doniači orožnik in vsemo- Kočno izjavi: »Ne smeš«! Vprašamo višjo oblast, civilni koinisarijat v Oorici, da nani raztolinači to vi>rasan.ie in nam po- vc, ali je ona »višja«, »nadrejena« oblast. nadrejena krajevnim orožnikoin. ali so pa ti v Italiji »Najvisja oblast.« Prosimo Vas uljudno, da pojasnite to vprašanje vsej de- želi. da bonio vedeli, kaj je v novi državi zakon, kdo je »Višji« in kdo >Nižji«? po- tcin ne bodo inieli naši ljudie z krajevni- nii oblastmi toliko sitnosti, kot jih v resni- ci iinajo. Priliranjen bo na-sini ljudem tudi večkrat zäpor, ali še kaj hujšejra. -f Proinoviral je naš rojak kr. Alozij Res pretekli četrtek opotdne za doktorja filozofije (slovanskih literatur.) Mlademu kulturnenui delaveu, ki se bo povrnil med nas, iskreno častitanio! -}¦ Umrla je v Kobilji krlavi od vsch I.iubljena in spostovana žcna. v cvetoci mladosti, stara 26 let, Regina Pipan roj. Malinič, iz narodne družinc Pipan-ove iz Krbiljeglave. Preminula jc po kratkem, toda niučncni trpljenju, pre'videna s sveto- tajstvi. Spoštovanl družini. izrekaino naj- cdkritosrčncjSe sožalje. r Fašisti |)osilja.io po Istri župnikoin zclo oblastnc okrožnice, s katerimi si la- stijo škofovsko, če ne celo papeško oblast. Tako ninianio samo države v državi, ainpak tudi cerkev v cerkvi. Kako daleč še to pojdc? Iz Jugoslav!) e. j. Koiiiiinisti so prisc.ifli na ustavo. Poslanca Filipoviča in Copiča so izročili sodišču, ker so baje nagovorili atentator- ja na regenta k atentatu. (Napadalec je konumist.) j. Vidov dan so po vsi Jusroslaviji, posebno pa v Ljubljni svečano praznovali. Vse je bilo v zastavah in polno navdu- šenja. j. JiiKoslavija dobi 5^ neniške od- škodninc, to je 6.700,000.000 mark v zlatu. j. Atentat na Aleksandra. Ko se je po zaprisetfi na ustavo podal regent Aleksan- der, da pregleda četc v sprcmstvu Pasiča. je vrgel neki mazarski državljau Stojič nanj bombo, ki se je pa razpocila v zrakii in ranila pet vojakov. Napadalca. ki je ho- tel ubezati, so prijcli. zaprlt so tuUi več drugih oseb. j. t Emil Vodeb. urednik »Slov. Na- roda« je umrl v Ljubljani. Bil je dober časnikar, znieren v političnih boiih, pisal je tudi zgod. roniaue in prevaial Julesa Verna. Pogreb je bil svecan. Njegovim ostalim naše iskreno sožalje! j. V Osjeku v Slavoniji se ie vrSil pre- tekle dni (konceni junija) cdeu navečjih jugoslovcnskih sokolskih izletov. Prihiteli so nanj tudi Cehi. Zastopani so bili tudi naši Primorci. Razne vesti. :c Staroegiptovsko perilo. NaiuovejSe izkopanine nekc angleske ekspedicije v Tebah vscbujejo zanimivo uiuiuijo, pri kateri so nasli vse perilo, ki ga je imela, koje .se živela in ki jc bila potem ž. njim vred pokopana. Med periloin se nahaja 40 finih namizuih prtov, ki so zelo veliki in z okrašenim roboiu. Platno ie dobilo lepo zlatorujavo barvo in se nahaja v dobreni stanju. Pri nekatcrih prtih sc po- znajo sledovi skrbncga popravljanja. ::: Smeli je izgnbii neki l.iletni deček, ki je splezal na drevo in dotaknil električ- ne zice, ki mu je pokvarila ini»>ico ob u- stili. da se ne more več smejati. Stariši tožijo radi tega lastnike elektrike za od- škodnino 20.000 dolarjev. Res, čisto ame- rikansko! * Pruski militarizem. »Weltblatt« po- roča, da je vodja nemških čet v Oornji Šleziji general Hoefer pri odhodu tirolskih napadalnih čet v slovo rekel med drugim tole: »Tirolci na gornješlcskih tleh! Tako kakor ste vi nam prispeli na nonioč, tako homo prispeli tudi mi na pomoč, ko pride cas. da se južiia Tirolskaj^druži s scverno! Kaj pravijo Italijani k temu? Prosveta. p. Učiteljica Pavla se imenuie nova drama Lojzcta Reinca, rodoni iz Oseka, ki so jo vprizorili z lepini uspehoni te dni v Mariboru. p. »Malčki in palčki« ie zbirka mla- dinskih pesmi izpod peresa vseh boljših ' mladinskih pesnikov, zelo pripravno be- rivo za naše otroke med počitnicaini In pozneje doma in v šoli. Raznih najboljšili mladinskih. zbirk sploh ni več vdobiti, ne- katere pesmi so raztresenc po listih; ta knjiga pa podaja ob malen vseni. kar je v tern oziru prj nas dobrcga ali najboljse- ga. Knjiga bo v veselje otrokom in tudi odraslim. Oblika krijizice jc clegantna. o- vojne risbc je narisal ak. slikar Franc Kralj. Knjigo jc izdalo K. T. D. v Oorici. via Carducci 2. Ccna vczani L 4. a bro§l- rani 1. 3. -¦¦¦ Toplo priporočamo! VAŽNO! Josip KerSevani, rnehanik in puškar v Oorici ua Stolnem trgu stv. 9. desno, naznanja sl. občinstvu, da mu je do^lo 300 šiv. strojev iz Nemških tovaren in 400 različnih vrst dvokoles in 50 pusk ter vs! posamezni deli spadajoči v mehanični in puskarski stroki, ketara prodaja po jako znižanih eenah. Za obilen obisk se priporoča z odlič- tiim spo^tovanjem_______.fosip Kersvanl. . Cebelarstvo. Do polo vice junija navadno izrojijo pri nas vsi panjt. Poznejši rojci so le ma- le vrednosti.. Neobhodno potrebno je, da zabranjujemo te — bodi si tudi v kranjl- čih. V glavnem mora sedaj paziti čebelar na pravilnost inaticc v panjili. Z rojenjem dobili smo nilade matice y izroiencih ali sploh tarn, kjer ni stare. Scdaj jc glavna skrb doznati, ali je mlada inatica oplemen- jena ali ne. Kakih 14 dni po prvem (narav- nem) rojenju, ali po narejenem roju z za- . kritimi matičnimi celicanii zapazinio, da ,so že jajčica v čebelnih celicah. Ako so te zdržema zastavljenc in v velikcj mno- žini v satovju, ako je v panju malo trolov. jc znamenje, da je v panju inatica v redu. Opazinio pri pregledrvanju. da~ie \ panju večja mrn/ina Irolov. jaičiea so nercdno In v presledkih položcna v celice, in pa ako opazimo tc po dvc in vcč v eni celici, ali pa so v isrvcni zacctku polavranja po- stavijenc v trotove celice, toraj ie to j*o- tovo znamcnje, da je v pan.iu matica nc- oplojena. ali pa polagajo jajčeca delavke t. j. navadne čebele, katcre so v to svrlio bolje knul.iene, da se jim nosreči pola- vjanje jajčic. Ta jajčica so nuoplojcna, vslcd Cesar se iz njili razvijajo sauii trotje. Ker so pa ti večji kakor čebele, radi tega si inora.io, pri zaprcdanju celice, po- daljšati in vzbočiti jili. Po tc.i izbocenostl sutovja se tiajenoslavneje spoziia troto- vost patija. To pa nam že kaže. da sum piece j zakasnili, ker tak panj v svojej o- bnpiiosti si ne poiiinga, temveč dan /a dnevom Iiira in pojenia. Takcniu panju bi bilo laliko poniajra- no, ako bi inu doložili pravočasno nilado oplojcno niatico, katero bi moral vsak če- belar uciiti v posebnem paniu, iiiatičnjak inienovancm. Matičnjak je panj z več predalci in v vsak predalček se položi dva do tri sat- nike z nilado niatico: katere se do pofrc- bi od tarn jeniljcjo in prilajra.io brezina- tičnim panjem. Vsak čebelar bi si moral vzgojiti rcdno eno eetrtino takili mladih inatic od stcvila n.ie^ovili panjev. Prilajjcaiije, au nlajianje inladili inatic in trotovcev .ie zelo cnostavno. ako se hoče. Iz 1 dm" nirežice sc /viie, inovcoče. nn konec metiiucRa drogu-roča, ali cnako debele paliec. ali pribli/.no dcbclo med prsti valjast plaščck, katerejra se na enein koncn tako zvije, da ne morejo čebele noter. Nato se postavi niatico v to matie- iio klctko. Na odprtcm koncn se pritisne kosček inladcKa saiovja. Ako liočemo biti bolj jrotovi, da bi nam vložcno niatico ne uniorilc čebele v trotovcu, stisnemo dvakratno satovje v plošček pa zatisnemo odprt del kletke. Čebele se kmaln sprijaznijo z prilo- /eno niatico, on a pa med tern prcgrize voščen pokrovčck in se splazi med čebele. Cebelar je popolnoma ;?;otov. da sc inu je | vlapfanje posrečilo. | Prav in potrebno bi bilo doložiti ne- I nja, ako jebrcs matični panj, oziroma tro- i nja, ako jcbrez niatieni panj, oziroiiip ira- I rovec, silno opcšal. I. V. I ¦ ¦„, . j DarovL IMKOV! ZA NESRtiCNH ŽRTVE V ISTR1. V Korminu nab. pola St. 154 i>o ^r. Stef. Cijjoj -JO L.. Solkan še 1.0 L., Aj- dovščina nab. |)(>la st. 109 in 110 po po- verjeniku Jos. .lnrca nabrale jr.dčne Zora i'cijjel in .lu>ti Pilon 1405 L.. in 1 dolar, Ponikvc nab. pola St. 165 po jr. V. Bole 100 L., Šmarje nab. pola st. 126 in 127 pov. Rado Stubelj nabrale jr.dcn'c Tran- čiška Kkyijse ter Marija in Milka Samcc 548 L 2,W. Podmelec nab. pola St. 163 in J64 nabrale ir.dčne Angela Knštrin in Ma- nia Božič po poverj. jr. Venc. Knštrin ¦ *27 L., Vrabče-Polje nab. pola št. 270 In 271 poverjenik Vr. Brajdili 104 L., Kozhia- Podgrad nab. pola St. 307-in 308 do povcr. ' jr. Ant. (jrcgorctič 216 L.. Podra.^a, nab. pola St. 281 in 282jiabrale g.dčnc Jožcfa Kollar in Ivanka Čemažar 322 L. 20 v. Vrtovin nab. pola št. 130 in 131 poverj. i^r. Copič nabrale jr. .(elka Copič in Jos. Lozar 165 L. 25 v. Lokev na Krasu nab. j pola st. 331 in S^2 po poverjenikn k. Sla- j \oj Praprotnik 429 L. 65 v. Škrbina nab. pola št. 200 poverj. Karl Cotič nabrale tf.dčne Milka Pipan, Marica Cotič in 01- >ra Rijavec 157 L. 50 v. Srpenica nab. pola št. 208 poverj. Josip Likar, nabrale ^.dčne Jos. Braz in Natalija Kranjc 140 L., Žaga nab. pola st. 207 nabrano 100 L., Trnovo j pri Kobaride, nab. pola St. 205. nabrale '..r.dcne Justina Fon in Zoiija Matajurc 137 L., sknpaj 4491 L. 85 v. in 1 dolar. -- Skupaj z zadujim izkazom je 10.469 L. 25 viii. in 1 dolar. Iskrena hvala vsem nabirateljem in darovalcem. Za NOS. Pevski zbor v Lokavcu ie nabral za NOS. L. 1000 Iz Podtfore je iz- ročil K. B. L. 75. Iz Krombcrsa so izročili za NOS. L. 70. V Ozeljanu je nabrala k. Pcpca Spacapan za NOS L. 213. — Sku- paj L. 1358. V obeini Kauinic (nab. p'ola št. 118), pever. K. Janko Vodopivec, nabrale dvnž- bemee 447 L; v obeini Skrilje povcr. pro«-. K". Fr. CerniRoj, nabral %. l-'ran Rustja 98 L 50 v. S tern popravljaino /adnjič nam neljubo vrinjeno ponioto. Uništvo vojiiih oškodovancev v Pod- sabotinu p. Pevma išče izkušeneua zidar- skega ino.istra. — Plača po dogovoru. — Ponudbe do 20. t. in. na inienovani naslov. Popravek. \' zadujiv stevilki »Straze« se je v oznanilo K. Ščeka vrinila tiskovna po- inota. Taksa za potni list ie 52 L in nc 62_L._________________________________ Preklic. Podpisani preklicuje svoje naznanilo o posredovanjn yizuma jujioslov. del. In za sedaj ne sprejema naročil. ker odpo- tuje za ncdoiočen čas. Josip Seek. Ziipanstvo v Rihemberku lina razpo- ložcnc imenike občanov. ki zadoUijo s polno pravico italijansko državljanstvo do 25. julija t. 1. Prizive za vpis, izbris ali popravo ic vlajrati pri županstvu do dneva raznolo- /itve imenikov. j VABILO Hranihiice in posojilnice v It P&tm s^ri Goreci, kateri sc bo vrsil dne 24. julija 1921 ob 4. nop. v »Zadruznem Dornn« s sledečim 'dnevnim redoin: i t. Poročiio načelstva. j 2.) Potrjenjc načuiiskega sklepa za uprav- i no leto 1920. j 3.) Izvolitev načelstva in računskejra prc- | fflcdovalca. | 4.5 Slucajnosfi. | Načelstvo. i ... ....___.._.__________ Domači učitelj se sprejjne k 2 dečKoma (4 normal, razred), zmožen ppuka v iaSčini in muzikaličen. Vstop meseca avgusta. • Tudi se sprejms . „VRTNAR", za druga lahV.a de!a /mužen. —- Naslov pove uprava lista. St. 95/21. RAZGLAS. Daje se na znanje, da se vrši dne 11. julija t. 1. ob 10. uri dopoldan na občin- skeni uradu v Cerknem javna dražba ob- činskcjra iova davčne obeine Otalež, za dobo od 1. 5. 1921 do 30. 4. 1929. Vzklicna ccna je 300.— L. Lov se bode oddal najboljScnm po- j giudniku izvzemši osebam, ki ne morejo doseči lovskc^a in orožnejra lista. Pred začctkom dražbe mora vsak * ponudnik položiti vadij v visokosti 20% vzklicne cene. ŽUPANSTVO V CERKNEM, dne 2. julija 1921. Zupan: A. MLAKAR. Jcsfp Kerševeni, mehan k \i\ pušk&r v 6or!c?f StoSnS tr .j Št. 9- (desno) naznanja si. obcinstvu da nm je na novo doSla velika nmo- žina blaga iz s\elovno znanih lovaren. Novo došlo blapo prodnjam po jako znižflnih connb. Na pr. šivahio stroje Oflg. Mur|dE0S, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman. Äfrarja in Wins^Smsnn. Posebno opozarjam cenj. šivilje in nevesie na strökovni poduk za umctno ve- zenje in krpanje, katero dajani brezplačno. Dvokolesa ; Orifl. Puch, Orlp.j Styria, Orig. Start W^ffenrad, Regent, Kosmos, Hc^caf m mala matorna k^s^sa. Velika izbira pušk, samokresov, p.'ili'O!1, dinamilnih patron, smodnik za razlreljevanje kaninov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene'predmete. 'La&tha delsvnica in popra^IlaSttfca StoS^i tr^ št. 3. Z j«'tiri.-tvom proiJajtim živalnc slroje dvokulcöJi in -.uškfi ludi na mesečne obioke Za tocno. solidrso postre^.bo In konkurenčno ceno jamči J O S 1 p Ker Š e V a n i mehan)k in puškar . -.—, _____ ————«_—_—>—>—»_—¦¦_1B___BB^HHBB_^ ZAHVALA. Podpisana se tem potom najiskrenejSe žahvaljuje vsem sorodnikoin. pri- jaleljem in znancem, ki so spremili na zadriji p;>ti na§«ga dragega očeta, özi- roma starega očctu, brata in svaka Antona Pl@sn§iar9 ki je imirl dne 26. t.m. podolgi in tcXki boležnl, večkrat prev den s s'. zal. Volitev načclstva in nadzorstva. -KjSlučajnosti. j Načelstvo. I Petdcsctlcicn vdovec na de/cli !)(:' scstnik prvovrstucga zeinjjišca dobro *\ luiran, z odraslimi otroci, se žcii uoroči'1 v kratkem času z okoli 35 -—40 let no ^ spodično. Na premozenje se ne ozira. *c' inuč na i>ridno .i>osi)odinjo lepekii \t-düiij;lt oniikc in dobre kuliaricc. Želi u!" eitf1" s'.iko zadujcua časa. Prijaznc ponudbe na naslov l-'i-iu/1'11 lüozv; na upravo »(loriske Straže . fffWIBTOBWnflffffWffBillBIW Zavarovalnica ustanovljena ltta 1913 v Belgradu z delniškim kspi- talom Dinarjev 3,000.000 - v ztafu. Prevzeia je decembra 1920 na jujju ^ledc^e zavnro- valnice (proti požaru): Gia^ko-V/a^enii.o, IVnks in Ungaro-Francese in je s tern post?»la ii^jntogočncjSa domača /avarcvalnica. Z^varovanja vsake vrsfe - nčjcer.ejše, Informacije dajejo podružnice: Sušak (Boulevard 167), oziroma Trst (Via XXX. Ottobre it. 13 I. nadstr.)t Gorica (Corso Verdi St. 37 I. nadstr.) Krajevn! zastoprtiki se ilčejo. PODRUŽMICA LJÜBLJÄNSKE KREDITNE BÄNKE u V GORICI, it Corso Verdi „Trg'ovski Dom." [ Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljublj ans ka bank a. Delniška glavnica SHS kron 50 MIL1JONOV. GE^TRALA: LJUBLJANA,. Rezerva SHS kron 45 MIL1JONOV. PODRUŽNICE: Brožico, Borovlje, Celuvnc, Ceije, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vlogc 'na knjižice po 4"/0. Na daljšo odpoved ye^ane vloge i po degovoru. | Nakup in prodaja vbaiurvrstuf^a tuje^a dcii;jr]a. — Izvrsuje vise v i bančuo stroko spadajoče pcsle najkulautnvjše. ; Uradne ure za občinstvo 8 7f —12 in od 3-5. ! Ob sobotah popoidne, ob nedeljab in praznikih se ne uraduje.