Poštnina plač&ua v gotovini.
Izhaja vsak petek.
Leto IX. Št. 1?.
LOVE
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din ^ Zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 26. aprila 1940.
it
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
„Zemljevid“
Krik, ki ga je zagnala Evropa zaradi znanega Zemljevida v tedniku »L’ Ulustratioin«, se je polegel. Nalše časopisje je zabeležilo, ikaj so pisali lažni tuj; Hištii, zabeležilo je poluradno* francosko !2vij,ainje, {m en naš dnevnik je oibja'vii'1 tudi ,ne-kak iproitest, k*i je segal, približno od Rakeka do kil ja in do Brežic. S tem je bila za nais stvar opravljena, in sedaj 'imajo v naših »vodilnih« pouličnih glasilih zopet dovolj prolstora Kurenčko-Ve Nežke, da rešujejo še druga vprašanja slovenskega naroda v teli usodnih časih.
lako isano delali Slovenci že od nekdaj, uspehe akega »dela« »mo pa želi, v — senžermenski mi-rovni pogodbi 10. X. 1919, pri koroškem plebi-«&tu
dne 10. X. 1920 in v Rapallu dober mesec jhU kasneje*. Da, zelo se bojimo, da1 vsa stvar s jem zemljevidom vendarle ni tako preprosta in lahka, kak. or jo je sprejela naša miselno lena Javnost in njeni brezbrižni voditelji.
Dejstva so naslednja:
1. Nas Slovence sploh komaj kdo v Evropi phana, ker se naši »politiki« nikoli niso niti 11 aj m a n j zavedali dolžnosti naše narodne propagandi' v zunanjem svetu.
2. Ker ve le malokdo v Evropi za naš obstoj, J® jasno, da tudi komaj kdo čuti potrebo, ozirati 86 na želje in potrebe prebivalstva, ki živi sever-novzhodno oid tržaškega zaliva.
3. Danes se bijejo na življenje in smrt naj-večje in najmočnejše sile današnjega' sveta, nasproti katerim »0 vsi mali narodi brez vsake moči, CePrav se poskušajo vsi bolj ali manj glasno ši-fokoustiti, dokler P e pridejo pod valjar tudi sami.
4. Zmagovalec bo mir najbrž diktiral za dolgo, ?°lgo bodočnost in ne *bo prizadetih dosti vipra-Seval, če jim je všeč ali ne. Najmanj bo pa še vpraševal tiste, ki zanj tako rekoč sploh ne obdajajo, ker pač zanje niti ne ve.
Kaj sledi, nujno iiz tega? Da utegne postati tudi slovenska zemlja zgollj predmet bodočih poetičnih kombinacij, kakor je bila v letih 1919-1920. h> eno takih kombinacij smo imeli priliko, gledati' na zemljevidu v navedeni francoski reviji.
Nobenega dvoma ni, da jo ta zemljevid vkljub vsem francoskim poluradnim izgovorom dejstvo, in če je visel v kabinetu sedanjega francoskega ministrskega predsednika, je 'to dejstvo še prav hudo resna zadeva.
Toda kaj 'naj storimo!? Nedvomno je najsi ab-še, kar moremo storiti, če 'kot polita kokoš čakamo na svojo usodo in ise zazibavamo v k alk e ne-osnovaine iluzije, kakor sirno se zaz.iibava'li ob prevratu, Zanaša joči se na genialno daljnovidnost naših političnih voditeljev in 'sentimentalnost zmagovalcev. Tu je dolžnost vsega našega naroda in vseh činiteljev brez izjeme, da store, kar storiti morejo,, da ise ne ponovi leto 1919-20. Naša slovenska politika je neiSpoisobna, to nam menda dovolj glasno priča vseh zadnjih 22 let in še več, zato je .naravnost smrten greh, zanašati se na naše politike, da bodo že oni pravočasno ukrenili vse, kar je potrebno. Zanašali smo se ob prevratu, in tedanji »uispehi« bi morali iztreizniti pač slehernega naivneža.
Prvo, kar je potrebno*, je to, 'da nemudoma poskrbimo za čim največjo narodno propagando zlasti v vsem tistem velikem zunanjem svetu, ki bo najbrž odločeval o bodoči usodi majhnih narodov, Glas o potrebi te propagande je bil dvignjen po vojni že nekajkrat, toda po brezbrižnosti naših slovenskih politikov je ostal brez vsakega odmeva. Sedaj 'bije dvanajsta ura, in če se politiki nočejo zavedati svojih dolžnosti in svoje težke odgovornosti, je dolžnost cele vrste drugih činiteljev, da magari proti njih volji vzamejo vso stvar v roke in začno takoj z neutrudno propagando po vsem zunanjem svetu. Premajhni smo, da bi hodi 1 kdo k nam, zato moramo mi v svet in mu dopovedati, da živi na tej zemlji samostojen narod z visoko kulturo, 'ki hoče združen in svoboden žiivetii edinole v državni skupnosti z ostalimi j ugos lov aniškimi narodi. Taka kombinacija da je edino moralna in pravična' ter da je edina tudi, v korist bodočega trajnega miru v Srednji Evropi.
To mora biti naš prvi in takojšni, odgovor na nesrečni zemljevid.
V. Z. Ž.
Raztresene misli o svetovni vojni
im ^ i v,phvom hude živčne vojne ne moremo . eti drugačnih misli kakor raztresenih. Kadar PremištjmeTOo zgodovinske zglede velikih vojn a tedaj, ko je genialni Aleksander Macedonski ,'stanovi! imperij helenistične kulture,
potem
uko so Rimljani zgradili z vojnami svoj Impe-ium Tomanum in postavili prvo Magiootovo črto to je i mas roman us, pozneje velike vojne Na-
11 1/liV Oi I n n idn i«... •	c	i	•
w 1	JU v C'i ltl>
a^bnO°	®v?toyno	vojno, se težko od-
lehnike „ ^   mj .....................|>-r v v
gjf dsteila	K&rsmo že sli-
(..i lm.°’ a naj. Mi občudujemo napredek vojne rni!n , a naj bolj čudimo, da je vojna mo-
s presenečenji, ker ima svetovna vojna sille, ki silijo na razširjenje bojišč. Pri tern smo se zamislili, da imajo Nemčija1, Italija in Rusija, kolikor so nekakšna skupnost, skoraj ipod neomejenim vplivom vso celino od Maginotove linije pa do skrajnih mej severne Azije, Anglija in Francija pa neomejeno moč na morju. Seveda je danes res še velika uigainka;, koliko sc more govoriti o skup nostii med Italijo, Nemčijo ih Rusijo. Gotovo ju
je
samo, da se načelne osnove njihnih vladavin ne-
Eriimerno bolj ujemajo, kakor njilhne življenjske oristi. Če bi prve odločevale, bi Ibii skupen vojaški .nastop lahko takoj dosegljiv, ker villada splošno prepričanje, da bo ta vojna med drugim odločila tudi o načelni osnovi velikih imperijev. Ta velikanski celinski obseg pa ima veliko pomanjkljivost, ker je njegov večji del v takem položaju, da namenom in koristim vojne niti od daileč ne more pomagti toliko, kolikor bi človek pri njegovem obsegu v prvem trenutku mislil1.
Popolna premoč zaveznikov ,na morju in nedvomne velike simpatije ameriških Združenih držav narekujejo pač posebno stališče oeceliniskim deželam, ker so te nekako v precepu med obema silama. Zato je bilo tudi pričakovati, da se bo novo bojišče odprlo ali na severu v Skandinaviji, ali na Balkanu. Na Norveškem se bo izkazalo,, ali je za taike dežele odloči,lna premoč na morju ali na suhem. Zato bo to bojišče odločilno tudi \ tem pogledu za druge, še nevtralne države.
Če smo prej omenjali usodo suž n i ev-ba rb a r o v in modernih vojnih sovražnikov, lahko primerjamo tudi položaj nevtralcev v moderni vojni in v starem veku. Tudii glede tega lahko ugotovimo, da 'se gledanje bojujoči]] se držav na nevtralce vsaj pri nekaterih narodih ni nič izpremenilo. Odloča samo vprašuje, ali je oportuino nevtralce napasti im podjarmiti, seveda če niso tako močni, da bi bilo to nevarno. Sedanja svetovna vojna: je prinesla še eno presenečenje. Včasih so nevtralci za časa vojn svojih sosedov bogateli. Dragoi so prodajal« svoje' blago vojskovalcem in so lepo služili, da je pri njih blaginja ras,tla. V tej vojni vidimo, da imajo nekaj koristi od oje samo nekateri najmočnejši nevtralci, vsi mali narodi pa od nje nenehoma obubožavamo in bomo postali popolni siromaki, če bo dolgo trpela. Vendar nais to ne dela malodušne. Zavedamo se, da inais je dušila že prej mnoga leta negotovost glede te vojne, dalje pa se zavedamo, da bo ta vojna napravila v Evropi mir za daljšo dobo, tedaj' pa bomo z novim pogumom šli na delo in skušali ustvariti novo blaginjo.
Med vsako vojno ise vedno zinova postavlja vprašanje, ali gre za moč in oblast, ali gre tudi za ideje. Ne moremo priiznati naukov zgodovinskega materializma, ki trdi, da gre samo za oblast in gospodarstvo, da so ideje samo goljufivo okrasje. Res je, da gre v prvi vrteti za oblast, gotovo je pa tudi, da bo 'izid vojne pomagal do življenja novim idejam, kakor se je to, če ne vcdlno, pa vsaj mnogokrat, iz vojnami zgodilo. To pa za nas ne more biti samo teoretičnega pomena. Vprašati se moramo, ali smo tudi vredni, da odločitev v tej vojni pomaga do zmage plemenitim 'idejam? Ali mi tudi sumi zastopamo odločno in brez omahovanja ideje, ki zaslužijo zmago? Ali se nismo morda iz 'slabosti in nenačelnosti na skrivnem ali celo očitno žrtvovali idejam, ki. so Sprožile veliko nesrečo nad Evropo? Tukaj moramo torej resno zastaviti delo za nravlstveno obnovo.
JJR in brali o napredku kulture? Kje je sedaj ‘•oralni uspeh tega kulturnega napredka?
Grki so postavili pojem barbara, Rimi jami, so *u dah poiuzujoc parnem. Ali moderni narodi ni-
Wv 'S7Ji Wro7lfe'v ve,iko	hrez-
a avne, kakor so imeli Rimljani barbare? Ali niso
luajarmljeni narodi večkrat v veliko 'boli 'Donijo jočem položaju kakor so bili sužnji — barbari?
Pol»?n'ski narodi, so imeli vsaj nekoliko čuta Hikri	naravo svojih sužnjev in niso imeli
sk {aJ'. naravnost, povedanega' namena, umetno ti zato, da ti sužnji-barbari izumrjejo. drnijvl	«reči i žiivčne vojne že kur go-
'i(i bofbz.? "K; m>ve£a in Posebnega ne zgodi le,Pem presenetil^8 Rose,bne izdaje časopisov ,na 'Mul; narodi wimi7LkT 7°rvešJcim 'dogodkom. Nikdar dovoli čuteča* IIIKX'a"i opomin, da nismo U0VC>IJ CU-»(X^ moramo vedno računati
Izidor Koštrun:
Pred novim floledarjem
(Razredčeno in pospešeno nadaljevanje.)
Ker dr. Anton Korošec že dolgo vnsto let ni spregovoril v splošno dostopnem javnem kraj«, je prisluhnila vsa dežela njegovim besedam. Iz bogate vsebine njegovega govora je bilo slišati, kako se veseli, da se mu bratje in sestre spet svobodno zibirujo na taborih; zemlja, na kateri govori, je prva vstala v Jugoslaviji, da se na slovese« način ispomini dvajsetletnice Jugoslavije; za to zemljo se ne bo več kockalo (viharno navdušenje v prid dr. StojadinOviča in dr. Korošca se dolgo noče poleči); navdaja nas hvaležnost, radost in ponos, ‘ker ostajajo visoki gosti čez leto med nami v naši sredi; vdani ismo tej državi itn razumemo tudi brate onkraj meja, da čutijo po naše. Širokoustneži (t. j. ljudje, ki govorijo samo
takrat, kadar jim ne moreš odgovoriti) so slabi junaki; tudi o naših frontasih v Španiji nismo čuli posebnih junaštev; sicer pa se bomo s temi španskimi junaki kmalu strogo pogledali: iz oči v oči, ker nam jih sedaj vračajo; volitve še ne bodo jutri, ker je tako rekel predsednik vlade v Skoplju (smeh in navdušenje); h koncu ponovimo prisego zvestobe! —
Ta, od plemenitih čustev do vsakogar prevzeti govor je bil pozdravljen z nepopisnimi, ovacijami in z godbo in zapečaten z običajnimi brzojavkami na razna mesta. Po raznih govorih manj pomembnih osebnosti so se ljudje voljni, da so smeli biti navzocm pn prvti proslavi dvajsetletnice države.
Stran 2
SLOVENIJA'
Štev. 17.
Ponedeljek, 11. VIL 1938. — »Ponecleijski Slovenec« objavlja besedilo govora dr. Korošca na taboru pri Sv. Trojici. Ves govor je objavljen v mastnem tisku.
Torek, 12. Vil. 1938. — »Jutro« beleži .napoved Ljube Davidovi ca, 'da bo prišel dr. Maček v Belgrad ipo 20. juliju. — »Slovenec« prinaša že opisano sliko tabora pri Sv. Trojici, kolikor ga je bilo na samostanskem dvorišču, in uvodnik o tam taboru koit »prvi proslavi dvajsetletnice«. Mimo tega omenja »Slovenec«, da je na zborovanju Rafaelove družbe govoril najprej škof dr. Rožman, ki je po svojem govoru .prosil dr. Korošca, naj blagovoli nagovoriti izseljenski zbor. Dr. Korošec je nato na kratko spregovoril in primerjal izseljeniško vprašanje s premikanjem vlakov, ki se začno počasi premikati in nato sopihati, dokler vlak is polno paro ne oddrvi v daljavo.
Sreda, 13. Vil. 1938. — »Sl ovenec« priobčuje iz belgrajiskih dnevnikov poročila agencije Avale o sveto! roj iškem 'taboru pod naslovom »Mogočen odmev po vsej drža,vi«. — »Jutro« opazi razburjenje »Samouprave«, ker so učitelji na Sušaku sklenili, da se na j J ULJ federalistično preuredli, sekcija za savsko banovino pa prekristi v Hrvaško učiteljsko društvo. »Samouprava« se zaradi tega krutega rušenja osnovnih zakonov naše države prijema za glavo in preti prizadetim s strogimi kaznimi poleg upokojitve.
Petek 15. VII. 1938. — V Mariboru se vrši
Svoboden narod hočemo biti
Dopisnik francoskega tednikai »Tribune' des Nations« se je razgovarjail z dr. Mačkoni o političnem položaju. V n jam se je dr. Maček izrekel za tesnejšo povezanost podonavskih držav, h katerim prišteva — seveda! — tudi Romunijo in Bolgarsko. Nastopil pa je*v tem razgovoru zoper namero obnoviti nekdanjo Avstro-Ogrsko, ki da bi bila nekakšna idealna država, v kateri lahko narodi žive mirno in v soglasiju-. Dr. Maček je poudaril, dla je predobro poznal Avstro-Ogrsko in videl, da so bile manjšine v tej državi zatirane in da je pomenil zan je konec te monarhije pravo osvoboditev. Hrvatje da so bili na primer v tej državi razdeljeni na troje,, zdaj po dvajsetih letih pa so vendar v Jugoslaviji dobile njihne zahteve priznanje. Dr. Maček je prepričan, da se bodlo zahteve Hrvatov tudli uresničile kljub tuji propagandi'. V istem'duhu je rekel dr. Maček tudi dopisniku romunskega ilisita »Curantul«: »Oživi-iev habsburške monarhije bi pomenila oživitev nekdanjega isuže n j st va,«
Mi gledamo na to Mačlkovi ilzjavi kot na ilz-poved inožai, ki mu je poglavitna, stvar svoboda lastnega naroda, ki hoče tudi saimi bili .svoboden državljan, ne pa morebiti' ponižan podložnik tuje vladarsko rodovine, ki ni znaki, zaverovana v svojo izrojeno božjamiilostnost, v 600 letih rešiti vprašanja sožitja avstro-ogrskih narodov. Ni znala, čeprav ji jo zgodovin siki1 razvoj kazal pot, čeprav so ji trezni možje doma. im v tujini, od Popoviči j iu pa do Bjornsona, o,d Setona VVatsona pa do Toyinbeeja ralzlagali, v čem je rešitev zanjo in za njih državo. Zato simo doživljali, da je bil v Avstriji z veliko slovansko večina uradni
Ošlak Ferdinand:
Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v 1.1918-1920
(Nadaljevanje.)
Sovražne puške so streljale na rnje, vmes so se bliskale sablje iin Ibajonetii, fant j e so ipa v dokaz, da se ničesar ne Iboje in da boclo storili svojo dolžnost in. še veliko več kakor to, vriskali im prepevali.
Obstreljevani ipevci so med drugim odpeli tudi slovensko narodno himno. Melodija hi mm e maše takrat šele porojene mlade slovenske domovine, je ib i I a tam počaščena, kakor je navada le ipri prav velikih slavnostih, s 'častnim streljanjem in (o ne z manever-skijni, temveč z ostrimi naboji. Z orožjem so branili domovino, obenem pa domovino častili in ji s petjem dokazovali ljubezen in spoštovanje.
I rimer, da je oblegano, obstreljevano in braneče se slovensko vojaštvo sredi bojev vsej nevarnosti v brk prav slavnostno odpelo slovensko narodno himno pove več kakor vsa literatura, ki jo o naših osvobodilnih boj i h ze imamo ali ,pa šele dobimo. Možje, ki so sposobni, nekaj časa streljati s strojnimi puškami na sovražnika, ki je tudi streljal ,nanje, nato mirno stopiti nekaj korakov v stran med pevce, izmed katerih se določujejo nov,i možje, da s strojnimi puškami nadaljujejo boje, pravkar izmenjani strelci pa s svojimi glasovi takoj pomnožijo ta svojevrstni pev-s i zibor, k, petja sploh ne pretrga, so domoljubi in vojaki-jimailti, vredni resničnega priznanja, in bi ,ino-zali nasitil zanamcem ostati za zgled.
slavnostna seja imenovanega občinskega sveta,, o katerem se je že dopoldne zvedelo, da namerava zvečer izvoliti dr. Korošca za častnega občana Maribora. Na seji izvoli v resnici občinski svet dr. Korošca za častnega občana mesta Maribora, in sicer soglasno in ob pritrjevanju galerije.
Sobota, 16. VII. 1938. — Ker je »Samouprava:« ob razlagi govora dr. Korošca pri Sv. Trojici .potožila, da so res težke in usodne napake brez potrebe komplicirale in' zavrle pri rod n i proces organskega stapljanja v enotnost, in je »Jutro« te clini zaradi tega dregnilo v »Slovenca«, odgovarja »Slovenec«, da so bili naši cen troun.it ar isti tisti, ki so zapletli in zavili naravno vzajemnost in slogo in sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev v duhu organično enotne države, ki skuša tri jugoslovanske narodne skupine in kulture ohraniti v modri izravnoteiženosti itd. »Slovenec« se tudi čudi, da gospodje pri »Jutru« niso tega sami uganili. — »Jutro« beleži, da je dr. Mile Budak po povratku iz emigracije zelo dolgo konferiral z dr. Mačkom, zavoljo česar mnogi mislijo, dla bo dr. Badak postal po umrlem Jelašiču tajnik politične pisarne dr. Mačka. »Obzor« pa to zanika. »Jutra« zatrjuje tudi, da je na seji mariborskega mestnega sveta nameraval Petejan k predlogu, da se izvoli dr. Korošec za častnega občana, nekaj pripomniti, pa mu to ni bilo dovoljeno.
(Dalje ,prihodnjič.)
jezik jezik nemške manjšine, dai je za. nas Slovence prav do prevrata izhajal v slovenskem glavnem mestu in v popolnoma slovenski' deželi a rad ni list v nemščini, da je bila slovenščina, in Slovenec z njo, povsod zapostavljena in prezirana.
In dobro bi bilo, če bi si zapomnili tisti, ki špekulirajo s habsburško vrnitvijo: noben narod, ki je kaj vreden, ne bo silil nazaj, kjer mu je bila stoletja dodeljena vloga helota. Niti takrat ne, če bi se mu v novih razmerah magairi še slabše godilo. Tako mu veleva že zgolj čut in zavest človeškega in narodnega dostojanstva. In zato je to tudi zahteva nravstvene vrednosti človekove. Le iz manjvrednostne zavesti in iz okreipenele in okrnjene pameti bi 'sploh kedaj mogla zrasti misel, vrniti se v podrejenost in hlapčevstvo'.
Mimogrede ne bi škodovalo, če se pri tej priložnosti spomnimo besed predzadnjega Habslbur-govca Franca Jožefa, kii je ob praznovanju neke svoje obletnice poudarjal, da je »nemški knez« in ki je pri drugi priložnosti dejal, da. je rajši nemški knez kakor slovanski cesar. To izlbero bomo mi njegovim naslednikom lahlko naredili. Pri čemer je še veliko vprašan je, če jih bodo tudli Nemci maral ii.
Ne, Halbslburgovci so imeli dovolj časa, da so pokazali, kaj znajo. In uisipeh njihnega »ljudo-milega« in vise »draige podložnike« enako 'ljubečega vladanja je bil, da so se podonavslki, narodi 'sovražili med seboj iin komaj čakali, dia se o'svo-bode roke Ij ud amilih. samozvancev. In to kljub temu, da, je bilo Podonavje v marsikaterem pogledu idealno zaokrožena enota in da bi bila ohranitev teiga enotnega gospodarskega ozemlja sama na sebi narodom v veliko korist. Gotovo pa
je, da svobodni narodi ne bodo dali, da bi navzlic vsemu izrojena dinastija še kedaj eksperimentirala z njimi iti na njihne stroške.
Narodi v Podonavju pa si bodo obenem z drugimi evropskimi narodi znali sami urediti boljše k sožitje, ko bo strt duh celostnosti, tisti duh, ki j< sedanjo vojno rodil, ki bo pa tudi svoje nosile« pokopal ipod sdboj.
Draginja in javni uslužbenci
»Radmo praivo«, ki ga izdaja osrednje tajništvo delavskih zbornic, prinaša, v letošnji 2.—A številki tudi pregled:, kako so naraistle cene življenjskih potrebščin v posameznih krajih v pf' vi,h treh mesecih vojne. Najbolj so narasle v Ljubi j ani, namreč za bi.6%, potem v Mariboru | za 6()°/o. Šibenik v Dalmaciji prihaja na tret jem mestu w 55.3%. Najman j pa. so narastle v Belgra-du, namreč samo za 23!()%.
Pri temi naj bi poudarili še nekaj. Vesti, da so se upokojencem zvišali prejemki, so samo deloma resnične. Nekateri namreč niso dobili prav nič, pa bi bili zadovoljni, če bi bili dobili vsaj tisto naizaj, kar jim je vzel Sltoj adi novi cev režim 1 v prvem razmahu svojega državotvornega po; j četja. Posebno tisti StojiadinovičeV izum naj M ; se že kedaj odpravil, ki loči na primer strogo upokojenca z več in man j ko 20 službenimi leti, in ki, kaznuje enega1, ki ima slučajno teden dni manj službe, z nekaj tisočaki na leto nasproti drugemu, ki ima slučajno teden dni več službe. In sploh naj bi se že kedaj prenehalo s tisto igro draginjskili doklad, ki samo povzroča računskim uradnikom nepotrebno delo, pa naj bi se določile plače enotno, kakor delajo to drugod, kakor dela to tudi vsak zasebnik ipri nas.
O Quislingu in Quislingih
Vojna n,a Norveškem je rodila seveda tudi izdajalce. No da bi bili izdajalci kot taki kaj posebnega ali novega Zmeraj jih je bilo, in dvoffni'' mo, če se bo kidaj človeštvo tako visoko nravstveno dvignilo, da bo ta svojat izginila s sivela. Naj raži ičnejše izdajalce smo poznali doslej: iz dobičkažel jnosti, častihlepja, maščeval nositi. V svoji knjigi »Spartacuis« govori Rene Sdiiokcl« tudi o rojenih izdajalcih, takih, iki jim je izdaja izliv njihove narave.
Na Norveškem is,o izdajalci obogateli za novo zvrst: nacionalistični izdajalci, liili so to pripad-nik stranke z 'zvenečim nacionalnim iinenoim1 »Na« h j'oma'1 Samlig«. To so taki, ki so govorili'o nacionalni prerodit vi norveškega naroda, pa so''/se prvi dali , napadalcu! svoje domovine na raapolaigo. Najizinamenitejši. med njimi, major norveške vojske Quislimg, je celo ipo naročilu nemških zasedbenih oblasti sestavil nekakšno »vladb«. In prvo delo tie vlade izdajailcev lastne domovine je bilo, tla je začela 'groziti tistim sodržavljanom, ki bi hoteli braniti z orožjem v roki svobodo svoje domovine. Norveška in švedska; poročila pripovedujejo dalje, da je neki drugi nacionalist, polkovnik Sumdlo, izdal Nemcem Narvik iin s svojo izdlajo povzročil smrt 500 norveških mornarjev. V Scabsborgu pa je bil polkovnik J lam s Solum. tuldi Quislinigov človek, ki je prevzel od Nemcev nalogo, tla izvode v zasedenem ozemlju demobilizacijo. Prav tako je šteti danes za d,o-
Pripruvljanje zajtrka med boji.
Med radgonskimi boji, ko je Ibila naša posadka v vojašnici oblega.ua, so stotnijski kuharji v kuhinji, ki je bila v prvem nadstropju, vkljub 'kroglam, ki so s,kozi okna udarjale v kuhinjo, začeli misliti na. to, da bo tovarišem, tki bodo gotovo zmagali, potreben zajtrk. Po kratkem preudarjanju je baje kuhar Mlakar prvi spoznal, da bi bilo treba zatemniti in zavarovati kuhinjska okna, da bi jih pri delu sovražne krogle manj motile. V ta .namen so s kuhinjskim nožem razsekali veliko desko za rezanje iin delitev mesa na dva dela, ter z injima izadelali obe okni, tako da so krogle sovražnih strojnih pušk udarjale v deski in je le tu in tam kakšna svinčenka padla v kuhinjo samo.
Pripravljeni zajtrk so kuharji potem previdno odnesli v sobe, kjer so ga razdelili med vojake, ki so bili prijetno presenečeni, ker niso pričakovali, da bo sredi bitke kdo mislil na njihove prazne želodce.
Mojemu oddelku, ki je nastopal zunaj vojašnice In ga je zajtrk dosegel veliko pozneje, ko sino spet dobili stik z vojašnico, je bila skromna črna kava pravi balzam za žejo, prazne želodce, najbolj pa za pomirjenje živcev, ki so veliko trpeli.
Prva borba za murski most v Radgoni
Most čez Muro, ki je vezal Radgono z Gornjo Radgono, smo ponoči navadno zastražilli. V kritični noči je straža, iki ji je zapovedoval podčastnik, štela 7 mož. Kakor že večkrat povedano, je sovražnik olb istočasnem napadu vseh naših objektov in st ralz tildi to stražo v prvem navalu odstranil. Po končanih bojih so mi možje od straže pri mostu na samem kraju bojev popisali in razložili potek spopada.
Ko je straža bila alarmirana 'iin opozorjena, da prihajajo sovražne čete, iki bodo napadle, se je straža, ki je istalfa na radgonski strani in varovala most, razvila v ,roj,no črto, da bi napad s streli odbila. Položaj te straže je bil podoben, st.rategičmo pa še slabši kakor Ermencove. iPo napetem kakiiih 10 do 15 minut trajajočem 'čakanju in opazovanju, padejo prvi streli proti straži ,iiz smeri kostanjevega drevoreda, ki je ležal tik olb Mluri za ceisto. Še preden so na ,ta ogenj naše puške pirav odgovorile, navali na sitiraizo se drug oddelek, ki je pritekel nekje izza poslopja mestne hranilnice. Prodiranje obeh omenjenih sovražnih skupin proti straži pri mostu je bilo tako hitro, da v splošnem odmevainju streljanja strojnih pušk, \ki je zalbesnelo po vsem mestu in okolici, še straža opazila ni, da hilti protiii njej še tretji oddelek, ki je priseli čez most od gornjeradgonsike strani. Sit,raza je taiko padla sovražnim napadalcem dobesedno v nevarne močne klešče in ni čuda, da so jo po kratkem boju premagali. To se je zgodilo v času, ko je nedaleč od iam ob cesti, aleji in Muri na skoraj enak inacim podlegla .straža enoletnilka četovodje Lrimenca.^
Odstranitev te naše mursiko-imostne sitraže je iNem-<»ko-Avstrijcem omogočila, da so obvladali prehoda čez iinost na Muri iz Radgone v Gornjo Radgono »n obratno. Zavedajoč se važnosti tega prehoda so ga takoj močno zastražili, da bi. s tem Zeiilihoferjiu onemogočili vsako okrepitev, ki bi utegnila pr.tji čeze&J. Poraz in razorožitev naše stralze sta J ih lrkralti tistem delu mesita rešila vsake nevarnosti morelbitnmn
nastopov naših patrol.
Razor,ožene ranjence in uje e voj alke nase pr magane straže pri mostu, so vtalknilb v neki hlev i drvarnico, kjer so jih sitražili, dokler j,ih pozneje niso osvobodili.
Opazovalec