xxvn. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE SUgn/wr MOPQRAC JEPAIQ7S Urodnlikl la « pravo tiki prootort: MT 8. Lawodalo Ato. Of fleo of Foblleatlon: «S*7 SooU Uwodalo Ato. TolopkoM, Rockwoll 4904 je M « "■LETS oZJÜOí'f t im. Chicago, m, četrtek, 31. maja (May 31), 1934. 1600 STEV.—NUMBER 106 Komentaqi --Aam okrvavljen«!» Doll- Civkanje v Oeve- P _ y. nivada ni, da polemiii- 7, mejnikom A ve Mar i- je pisan za naivneže ^odeco, ne za resne ljudi ¿„t pa moramo naredit: * Znani pater Hugo, ki po petecniku siplje svoje otro-ukir na debelo, piie nam-rAve Mariji za junij, da "se v Avstriji trumoma m nazaj v cerkev, odkar je ^ova vlada iztrgala Du-aeialistom". Tudi pater Hu-gpva staro laž, da ao bili ¿i domovi na Dunaju Jave, v ta namen pozidane oljem opremljene". Konč-der Hivo zavije oči proti in hinavsko iriblekne: "Ne ivamo prelivanja krvi, naj tliva kdorkoli in za kogar ___takoj nato pa pater e,da ga veseli, ker je Doli mli nekoliko delavske kr-jti on je prepričan, da ""bi 1 (namreč krvi) mnogo več med bitko in pO bitki, bili socialisti uspeli" . dostavi: "In še to lahko rimo, da bo zgodovina dr. bm enkrat proslavljala, da izdrtjem rdečega gnezda redil pred ruskim boljše* 1 valom" . .. eh besed se jasno očituje a "krščanska ljubezen do ga" v praksi. Resni ljudje »vidijo te "ljubezni" ni-te v preteklosti niti v se-ti — in dobro je, da pri-! te laži sami včasi potrdi-lejstvo. je patra prepričal, da bi aaliati prelili več krvi, če zmagali na Dunaju? Ce dunajski socialisti raču-krvavim konflilktom, bi se ngače pripravili in ne bi delavskih stanovanjskih ivah" (podlo obrekova-ifcali peščice starih strojno za obrambo! »pa je 1 onimi dunajski-Ipadniki. ki se zdaj tru-vračajo nazaj v cerkev" 7 «Paj je velik bunkimi. To, fenja Dollfuss s pomočjo oboroženih rabljev s so> inimi delavci na Dunaju, celo krAčansko-social- katoliški) Delavski ! v Ljubljani, ki takole pi-| o spreobrnitvi (na Du-«avcev. Na spreobrnitev «o: kdor ostane ie «brez- * <*<*>! niti delft ne pod- preganjan je lahko. Pftobračanja. Toda Bog lruJ takih spreofornjen- ^ resnico! S silo jih nazaj v cerkev"! A ko ne «rtradal in dobil jih po . g'!l marsikoga, da se Del- Pravica ima Mernik ovmed njimi ni! — ¡|uka je bila po vejeta usiljena z n». • ! Tudi na*im.pred- J0/' odprto Povedal tu-■<® duhovnik!) Simon ■whom: "V levici 2 dede •• (GlejGrud. n<) slovenskega na- C HJ ^ ne veseli odpadnikov, »rai-ati v cerkev" ÉIT OOLOÉA 'SRENJO POT' ¡¡¡*knA. D. piše: "Stl- M je ™ njegovim (Roo- In med tf -nalistov, ki ae zahvaliti za lifr, mil, a ... T 'J'>r* je bilo u- ' ** kar niso pr»v ^t »i ** po- «oneu Rooae- Kompanijeke unije niso prepo vedane y novem osnutku, so pa "moskovske.** Naloge novega odbora so omejene Wsshington. — (FP) — Pre strašena radi velike delavske re volte, ki se zrcali v številnih in srditih stavkah širom dežele, je administracija prijela za zadnjo bilko ter končno predložila kon gresu nov Wagnerjev predlog za "izravnavanje industrijskih spo rov," kot se glasi naslov osnutka Osnutek se v mnogih ozirih temeljno razlikuje od Wagnerje vega originalnega predloga. Bla goslovili ao ga vsi važnejši "no-vodealerji"—Johnson, Richberg delavska tajnica Francés Per-kins, senator Wagner in tudi Rooseveltu se končno vidi, da bi bil "tak zakon kot ga predvideva Wagnerjev osnutek koristen za deželo." Z njegovo sankcijo bo najbrž sprejet Prve dni zadnjega tedna še nt nič kazalo, da bo osnutek priše pred kongres. V glavnem ga je vrgla v ospredje stavka voznikov v Minneapolisu, stavka 1 Toledu in preteča stavka v jek arski industriji. Pripomogle so tudi druge stavke, predvsem po-molskih delavcev na zapadn obali. Administracija upa, da se mu podjetniški interesi zda i ne bodo toliko upirali. Po izjavi načelnika delavskega odseka senatorja Walsha je namen predloga pojačati delav sko sekcijo, točko 7-a industrij skega zakona. Koliko je to res nica in koliko le vaba delavstvu K> pokazala bližnja bodočnost. Pravi namen je seveda več ali manj "panati" delavstvo. Walsh ;¡e sicer rekel, da načrt ni "zdravilo zoper vsako bolezen," vendar naj bi ublažil delavske boje n odvrnil številne stavke. Naloge novega delavskega odbora bodo precej omejene. S plačami in delovnimi pogoji se ne bo pečal, razen v slučaju ar-bitracije, ki bo na dnevnem re du le v slučajih, kjer za arbitra-cijo vprašata obe stranki. Glav na naloga odbora bo razsojanje v zvezi s točko 7-a industrijskega zakona. Ker kompanijske unije niso prepovedane, pač pa po implikacijah dovoljene, bo naloga odbora, da pronajde, kdaj je kompa-nijska unija kompanijska unija. Ce bodo delavci hoteli svojo uni-,0 in se bodo pri glasovanju t veČino izrekli zanjo, bo odboru prav (vsaj v teoriji). Glavno je, da pri takem sporu ne bo prišlo do stavke. (Danes e največ stavk prav vsled tega, vsled zanikanja praviee do organizacije.) Odbor bo le določil, katera izmed konkurenčnih grup naj zastopa delavce—kompanijske ali delavske unije. Kjer >0 sprevidel potrebo, bo lahko odredil tudi tovarniške volitve. Delavske unije pa bodo morale biti—"košer," konservativne ali kvečjemu progresivne. 4iapadel delavske unije. Rekel je, da je profesionalni unioni-zem največja zapreka na poti okrevanju ekonomskega življenja in zagrozil, da bo njegova korporacija raje za/prla vse Uh varne nego priznala unijo je klarskih delavcev. Na to izzivanje so rpagnatje že dobili odgovor. Michael F. Tighe, predsednik Amalgamated Ass'n of Iron, Steel Sl Tin Workers, je podal izjavo, da je stav ka neizogibna, ako 'bo jeklarska industrija vztrajala na svojem stališču. Omenil je resolucijo, ki jo je sprejela njegova organizacija na svoji konvenciji in katera zahteva oklic spflošno stavke v juniju, ako ne (bodo magnatje priznali unije. Organizacija jeklarskih delavcev zaznamuje velik napredek v zadnjih mesecih in število njenega članstva je naraslo na 260,000. Unija je že poslala ultimat jeklarskemu tru-stu, v katerem zahteva, da mora dati odgovor glede priznanja do 10. junija. prihodnjjpondoljok Pogajanja padla v vodo, ko avtna druiba note nič aliftati o zahtevah stavkarjev in trdovratno vztraja pri svoji kompanijski uniji.—Novi iggrcdi v Clevelandu in San Franciscu. Unija tekstilnih delavcev tudi grozi z generalnim štrajkom DolIfuMM dobil odgovor z bombami Dunaj, 29. maja.—Dollfusso-va vlada, ki je dekretirala smrtno kazen za bombne teroristi», je včeraj dobila odgovor z—novimi bombami. V Hitlerjevem rojstnem kraju Hranauju ob avstrij-sko-bavarski meji so n11 va Dkmne, 24-letna farmar jeva žena, J« 2H, maja jiorodila | rojitvH Od prej Ima i" I otrok in število m* je zdaj kar podvojilo. (IVtorčkl *o zelo redka jtflka-zen, pravijo zdravniki. Kolikor Je znano, Je bilo le SO slučajev petorčkov v zadnjih Ms» Idih in v vae h teh idui'ajih niso vsi no-vorojeru ki živeli več ko eno uro.) torja. Daljavo '<877 milj uta prelet«*la v .18 urah in 28 minu-| ka karen do lio.ooo plačila i t»h. do M *apwa. Kom*veli uMavil orožje za Holi-\ i jo in Paragvaj Washington. D, C.--I'r«d*ed-nlk K""*evelt je 28 maja objavil odlok, s katerim Je uatavlje-no poAiljanj« orožja in utrdiva iz Združenih držav Boliviji In Paragvaju v južni Ameriki, ki ata v vojni. Če bi katera oseba ali tvrdka kršila U odlok, jo ča- In Washington, I). 30. maja. —Generalna atavka v tekstilni industriji ae začne prihodnji pondeljek v anak protrata. ker je NRA amanjAala tekstilno produkcijo In s tem utrgsla zaslužek tekstilnim delavcem__Predsednik Rooaevelt Je atorll prvi korak, da prepreči stavko jeklarskih delavcev. Nategnil je revidirani pravilnik Jeklarske Industrije In odredil volitve delavskih zaatopnlkov v vseh spor-nlh mestih. Toledo, O., »O. maja.—Položaj v Toledu je bil danes nespremenjen. Generalni lokalni štrajk je gotova reč. Danes zastavkajo elektrarnlkl. Toledo, O., 29. maja.—Pogajanja posredovalcev delavskega departmenta in vladnega delavskega odbora z Kleč trie Auto-LIte Company na eni in z unijo avtnlh delavcev na drugi strani, ki so trajata ves dan včeraj in pozno v noč, so bila brez vsakega us|>eha. Medtem je trajalo premirje na delavski fronti In nemirov ni bilo. Da so pogajanja brez uspeha, je kriva avtna družba, ki odločno vztraja, da unije avtnih delavcev ne bo priznala, da stavkarjev ne bo vzela nazaj na delo in da Je njena kompanijska unija edini predstavnik delavstva za kolektivno pogajanje. Druiba je tudi proti temu, da bi razsodišče ukreimlo o zvišanju mezde delavcem za 10 odstotkov. Ko so voditelji vseh delavskih unij v Toledu danes izvedeli, kako stoji stvar, so se začele energične priprave za generalno atav-ko v mestu. Glasovanja ostalih unij bodo končana do petka In v petek zvečer bodo organizacije na velikem javnem shodu na trgu pred sodnlJskQ palačo določile dan generalne stavke, Začasno je domenjeno, da ae ta stavka prične prihodnji |N>nde-IJek. Organizacija elektrarsklh nameščencev Je medtem zaključila, da se delo v veliki elektrarni ustavi že v četrtek. Cleveland, O,—Nemiri na ulicah Clevelanda so se obnovili s stavko taksijskih šoferjev. V spopadu s policijo v glavnem delu meata v pondeljek Je bila neka ženska.lahko ranjena In devet oseb aretiranih. Han Francisco, Calif.-Pri izgredih, ki so izbruhnili v pristanišču 28. maja, Je bil neki moški obstreljen in sedem drugih, vštevAi štiri policaje, lahko ranjenih. Vladni posredovalci so predložili ekNckutivi priNtanišč-nlh delavcev kompromiaen načrt za |>oravriavo stavke; načrt uključuje priznanje linije. Kkac-kutiva Je obljubila, da predloži načrt stavkujočim delavcem na glasovanje, Washington, I). <'., 29. maja. ft, ./, Gorman, podpusdm «imk unij« tekstilnih delavcev, Je sinoči izjavil, da Ihi oklirana generalna atavka vseh tekstilnih delavcev, .'WHJ.OOO |mi Številu, če NRA izvede hvoJ sklep glHe re. dukcije proizvoda liombažnih tekstilov za 2U odstotkov. Hklep pomeni, da fio večje število tekstilnih delavcev vrženih na cesto. "Val vročine" na Jufnem tečaju Mala Amerika, Antarktika, 29 maja - Ameriška ekn|>edirija na južnem tečaju pod vodutvom Ki-charda UyniM poroča v radijski depeši, da Je tudi tamkaj "vroče." Zadnjo nedeljo Je bilo 02 j m m I ničlo, toda včeraj ** J« tem-poratura dvignila na 2ft nad ničlo, In na jufnem te »»4 M S ««d C1MTW #7 fr« »•» r^r. & fur Um Uaitatf SUH— tmr, muuuUim ••(* O*« ««law •nteM A4»«rtui»f r»U» •• M »111 »»< t« rt»""»^- • U« UM «U* • I PKOMVETA Uli U S*. A»*., <»•«••» MFMBKM or TUB KKlÄkATBO F»«SS Dalum » »'• t-rimf (April »•>. IUI), |M,iac »"»«.• »e **elovu po-Mal. >» • U» stavki slaba godi, kajti itkori ščevalci delavcev se ga bi radi Iznebili, radi bi ga kar živega snodll. Najprej ao ga obtožili, da prejema (MMlkupnino od rake-tlrjev in butlegarjtv, česar pa mu niso mogli iiokatatl, nakar je bil se\eda oproščen vsake obtožite. Sedaj so ga spet obtožili, da je goljufal v stavki. Pri Che-mieal Co. so mu baje plačali |h> za VAakcga deputijnkega po državi Arkana«. ki »|*da magača, on |ta Jim je plačal le v območje moratorija, neosta-ven, To )«« prvi primer, «la je vrhovno «odišče rsz-4«M|i),, proti "novem it deal u.'* dveh slučajih Je t l(i*i<««»iHto\emti zakon,„Uj«t vu I* « at ustavnosti. nato pa je še dva aretiral, statkolomce pa nagnal odkiMler m» prišli. Kskšen greh je nare-V prejšnjih dil! Na vsak način ga ssdaj sku-*««li4čr dalo šajo spraviti it službe. Tako delajo itkoriščevalrl dr i Is \ cev t vsakim, ki J e na strani Razne vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. —Sem se je preselil pred par tedni rojak1 Frank Volk, član društva št. 631 SNPJ, iz Clevelanda, O. Pa je! slabo naletel. Sicer je dobil delo v rovu, toda sedaj delajo v njehi sumo po en dan v tednu. Pravi, če se bo obrnilo na boljše, da bo dobil tudi družino sem. V Cle velandu je bil dve in pol leta brez dela. Na 25. maja nas je obiskal stari Nace 2lemberger, ki je na agitaciji ža Proletarca. Naoe Je star, naglušen in «lep na eno oko, pa ker se zaveda, da je potrebno, da gre nekdo na delo, se je odločil, da gre on. On je znan po svojih spiaih v Prosveti in Proletarcu. Njegov zadnji spis v Prosveti je bil zelo zanimiv. Dasi je Nace rojakom poznana osebnost, vendar mu bo šla trda, posebno radi omenjenih nadlog. Zato je upati, da mu bodo šli napredni rojaki po naselbinah na roko,. Obiskal bo, ako mu bo mogoče, vse slovenske naselbine v Ohiu in bližnji W. Virginiji. Nace je velik zagovornik SNPJ, Prosvete in Proletarca ter delavskega pokreta sploh, v katerem se udejatvuje že čez 40 let. On je pionir v SNPJ. Tukaj se nam vedno obljubu- Glaa t zapade San Francke«, Calif.—Zadnje čase ae le malokdo oglasi iz naše zapadne metropole, iz mesta "Zlatih vrat".-Res, naše mesto nosi lep zdevok, toda ta nam ne prinaša nikajrega dobička. Mi ubogi trpini moramo hoditi po-vešenfti glav po trdem tlaku dan za dnem in stikati za delom. Tudi jaz sem med njimi. Povsod nam pravijo: "Nothing dolng this morning". Je pa tukaj precej rojakov, ki ne vedo za de presijo, stalno delajo in imajo svoje moderno urejene domove. Pa pravijo: "Moli in delaj, pa ti bo Bog dal". Tudi to sem že poskusila, molila in delala, da se je vse kadilo, pa nimam od tega nič. 28 let sem 4e v tej obljubljeni deželi, a do danes me še ni doletela nikaka sreča. Vem pa, da je že marsikdo izmed či tateljev tako napredoval ko jaz. Oni dan sem čitala, da Bara Kramar toži društvo Sv. Mari je za večjo vsoto denarja. Izključena je (bila, ker ni hotela plačati kazni za prestopke prot:. pravilom. Moje mnenje glede tega je, da vtako društvo ima pravico izvaja/ti svoja ipravila. Pisec pravi, da je dotična napredna v verskem oziru. Morda zato, ker je ustanovila podružnico S2Z v San Franciscu, za-kar pa je prejela ie precej časti od'ti. uradnic. Ona se ima v prvi vrsti zahvaliti nam neumnicam, ker smo ji šle brez kakega posebnega prizadevanja od njene strani same na roko. In Bara ni bila nič izbirčna; ipobrala je vse versko in breZversko, staro in mlado, le da je bilo število večje. Ona je prejdla vso čast, me pa nismo toliko vredne, da ibi urednica Zarje priobčila naše dopise. ' Agnes Markovich, 304. Piknik in seja Gary, Ind. — Obveščam Članstvo društva št. 271 SNPJ, da redna seja ae bo vršila dne 10. junija, ne 3. junija, to pa radi piknika, ki se bo vršil v nedeljo, 3. junija. Vaak član, ki mu je društvo pri srcu, se bo udeležil piknika. Kajti velika udeležba na pikniku bo pomenila korist vsem članom tega društva. Vsakega člana dolžnost je, da pri* l>elje na piknik tudi svoje prijatelje. Odbor jamči dobro postrežbo in zabavo vsem. Andy Unetich, tajnik. 1 ' ' i,P Vesti k Wtflarda VViliard, Wl«.—V soboto, dne 19. maj«, smo doMli malo težko pričakovanega difcja. Verniki ao hodili Boga prosit, pa vse zaman. Rekli ao, če bi vsi molili za dež, da bi nas Bog uslišal. Omenjeni dan smo šli k pevskim vajam, kot navadno, pa nas Je pevovodja Pakiž opozoril, da ne bomo skebaM, ampak da moramo tudi mi prositi za dež. "Ker pa wm, da ne znate moliti,'fi je dejal pevovodja, "bomo s petjem skuhali priprositi deija." Brž nam je razdelil note za primerno pesem "Oblaček." In baš ko smo v lepem tonu peli prvo kitico: Oblaček beli moj, pač plul boš nad vasjo," že se Je začelo bliskati. Ko smo končali, uverjeni, da smo vzdržali harmonijo lepe melodije, je pevovodja udaril na klavir, kot navadno, In nas pohvalil. Baš tisti trenutek se je vsul prvi dež. Vsi kot eden smo ugotovili: "No, pa smo ga dobili!" Le pevovodja ae Je nekam čudno namuzal, izgledal je uža Ijen. Na vprašanje, kaj mu je, je odgovoril, da je vedno mislil, da zna ločiti dobro petje od ^a bega. Zagotovil sem ga, da šmo dobro zapeli. Pa je dejal: "Ali še tega ne veš, kadar so v stari domovini fantje najslabše peli, da je gotovo deževalo? Pred par tedni je obiskal rojaka J. Gregoriča Dillingerjev tovariš Nelson. Zgodaj zjutraj je prišel k njemu in mu pomagal pri živini v hlevu. GregoriČ mu je postregel z zajtrkom, nakar ga je Nelson "naprosil," naj ga pelje v Marshfield, v 30 milj oddaljeno mesto. Gregoriču se je "malo" pozdevalo s kom ima opravka in ni nič čudno, da se je ves tresel. Ko ga je Nelson vprašal, zakaj se trese, mar misli, da je on Dillinger, je GregoriČ odvrnil: "Ne, nisi, morda pa si njegov tovariš?" Glasno se je Nelson zakrohotal in dejal: "To pa moram moji materi povedati, da se bo smejala." Ko sta se Gregorič in Nelson peljala proti Marshfieldu, kakor je sam Gregorič pripovedoval, mu je moral Nelson cigareto iz ovojčka dati, tako se je tresel. In prav rad priznam, da je bil v groznem strahu, namreč v dvojnem strahu. Prvič zato, ker je vozil bandita, drugič pa zato. ker ni imel dovoljenja za avto. In za ves njegov strah mu je dal Nelson tri desetake! Willardaki Slovenci smo lahko ponosni na našo mladino. Vsako leto odnesejo slovenski učenci prvo nagrado na Greenwood srednji šoli. Sedaj se sliši, da so slovenaki šolarji dobili nai-višje odlikovanje v okraju Clark, in to v šoli, kjer poduču-je naš vrli slovenski mladi učitelj Mike Krultz. Čestitamo! Sedaj imamo lepo priliko, v tej dolgotrajni suši, da se skupaj zberemo in zahtevamo boljšo ceno za fižol, kajti z molčanjem n potrpežljivostjo ne bomo ničesar dosegli. Vsepovsod se sliši, kako nam vlada pomaga, v resnici pa ni nič. Pomaga nam tako, da imamo vsak dan večje dolgove. V tem je vsa pomoč. Matt Horn bach. Četrtek, si. mi Ktmtclja social stranke v Det« Pozdravih j« ^ inozemstva. (¡¡t "radikaliziranje** Ktrt Detroit--V petek, di nija, ae tukaj pričr* k! ja socialistične stranke trajala feri dni v hote Wayne. Štela bo 150 d, — kolikor jih določa u» Konvencijo bodo p< tudi inozemski socialisti« telji - J. s. Woodiwort kanadskih socialistov, M ter z Dunaja in Marti, predsednik krojaške sekt kovne internacionale. Med socialisti vlada \ nimanje za to konvencij, v stranki večja tekma s kontrolo. Stole si bodo tri frakcije: "stara g* ima kontrolo nad newyo ganiaacijo, levičarski a ki agitirajo za "zrevoli nje" stranke, in "militi propagirajo "radikali stranke. Pred konvencijo je vi skupin iadala »voj p "Stara garda" zagovarj nice "druge" internacic pobija načelo diktature riata. Levičarski sociali« varjajo program odprt* ture delavstva, "militar pa neikje v sredini. V tej je tudi Norman Thoim formalno ne pripada frakciji. Glavno torišče vi frakcij je v New Yorku. Če bo konvencija itči načelne razlike, je vpi Odpravila jih ne bo. S mom bodo najprej prodi litanti", ker je najbolj i čen. Ta program diktatu letariata ne zavrača, kei smatra za glavno vpr Glavno vprašanje je z* močnih unij in stranke U dikadiziranje" ameriškegi stva. Ce bo v prehodni dobi tura delavstva potrebni, naj bo diktatura — ' del tična", to je diktatura za I liste in demokracija za stvo in po delavstvu. Di stranke, pa bila komun ali socialistična, militanti čaj o, ampak morajo ime vice in odgovornosti vse ske organizacije. Diktatu ne sme biti cilj, fltar v pri vajajo komunisti, ampa stvo za dosego prave d cije, ki Ibo mogoča Ši4e cialiamom. Stara garda" je v proti vsaki diktaturi, lei socialisti pa pravijo, da letarska diktatura e kapitalizma. V tem prit stranka razvija tudi svoj nioe in vzgaja članstvo stvo. Med njimi in kom« glavne diference v takt tje internacionale, o kit vijo, da igra kontrai* narno vlogo radi riudvoj lavstva. Konvencija ot^ živahna. ArJ1^ -e od «e*,. ta aasiče," W Vabilo na shod Detroit, Mich.—Klub št. 114 JS>Z priredi shod dne L junija ob 7.30 zvečer v dvorani Slavulj, 116 E. Six Mile rd. Vabljeni ste vsi rojaki, da se udefležite tega shoda, na katerem bosta govorila sodruga Chas. Pogorelec in Donald Ixrtrioh iz Chicaga. Ker ni bilo v naši naselbini že dolgo nobenega shoda, se pričakuje velika udele#ba. Vsi na shod v petek večer! Jos. Kis rich. Zahvala za sodelovanje Knumclaw. Wash.—Iskreno se zahvaljujemo vnem rojakom, ki so nam na kakršenkoli način pripomogli, da se je naša plesna veselica dne 12. maja dobro obnesla. Vršila se je na Deep Laku v dvorani. Priredile smo Jo okoliške Slovenke in dobiček je šel v prid novega društvenega doma. Topla zahvala vsem! Matilda Petchnik. Vabilo k Igri PitUhnrgfi. Pa.—Dne S. Juni js ol> 2. |M>poldne uprizori gospodinjski In dramski klub v Slovenskem domu zanimivo igro "Cigani." Vstopnina 25c za odrasle in lOc za otroke. Uljudno so vabljeni val slovenski in hrvatski ljubitelji dram«. Med časopisni (nagnati znižanje plsč Washington.—Ameri niteljl "svobode tisk»", ni magnatje, zahtevajo kacijo pravilnika: znii nimalnih plač u repor uredniško osobje in delovnika s 40 na 4H ui den. To zahtevajo, ker se i tiska" ne splača, *pl<>h varnosti*če ni dobička ta "svoboda" »varovir laga pravilniški odbor reporterskih in pissrttf na $13 minimum 26,000 prabivalslvš in teden v mestih i n« ^t mizarski Sj jgposlen drugje, pa se 1 ob nedeljah napotil tsv Duhu pri Krškem, i v nedeljo 6. maja. ¿toni sta se zmenila da J na doma^errikojoku. Eje Sel še nekoliko po Zg pol desetih zvečer i nekom sredi va-, j, napadel ter mu za-Sjiki bajonet tik pod £ mu prerezal glavno je Adolf Pire v neto izkrvavel. Ko ga je po napadu našel neki poje bil Pire že mrtev, »vili so, da se je srečal Mjbrie s posestnikovim tinislavom TurAičem. A-io ga in je ta priznal u-jskava bo skušala še do-gkaj je prišlo do uboja. riJbiki žurnalisti v hitler-jevski Nemčiji «d meseci sta se začeli lin Jugoslavija trgovsko ti. Kakor hitro se je raz-»d Nemčijo in Italijo za-itrije nekoliko-ohladilo, ila Nemčija stikov z Ju-i Začela so se trgovska ja med Nemčijo in Ju- i, jugoslovanski listi so 5 objavljati kritična po-hitlerjevski Nemčiji in itierjeve metode hvaliti larjati njegove uspehe, da zaradi trgovskih po-Potem se je pripeljal za loč celo sam minister Dubrovnik, kjer je kon-i trgovsko delegacijo ki je za praznike preki-ijanja v Beogradu ter Dubrovnik k Rotomu, eferira o poteku poga-uJu zatem je bil dose-uum in — takoj nato ta vlada povabila jugo-t furnaliste na brez-Dtovanje po Nemčiji, da ijo napredek Nemčije erjem. Gotovo so o tej ji govorili že za časa l pogajanj. Mogoče je «Itn izmed ipogojev ali , ki «o bile izrečene ob i Žurnalisti naj bi bili «Me vlade, ogledali bi i. kar jim bodo vodniki do koncentracijskih tali seveda ne bi pustili to bi izhajala v vseh juRodlovan»kih listih 'tfila o tem potovanju, ri Nemčiji in njenemu ».odkar ji vlada Hitler, -pred tedni je nemška Mila od vsakega veli-k»nik<-ga lista v Jugo- 6 «*Ka žurnalista. Pojila veliko potniško Wdmarwhall Hinden-JJf menda eno najve-«jj» kital »kabinami za »kuhinjo in celo poseb-¡J * kajenje. S tem le-1 Popeljejo v Berlin in J» tako, (|a in»v., t* k v, o » ►K t r. ( «n, 1 Imgfslba '«vijo jM»d- "slovanski t« Hitlerja i'"'i žurna-I *ame «la» iali»t ljub. duhovnik '•v» izleta, '»•al pot t Mad/.ar-' NenuHjo. nič drugega, kakor široko ravno cesto, ki vodi z Dunaja proti Češki ln po kateri so pobegnili socialistični voditelji, ki so pustil delavce in delavke umirati na barikadah itd. Samo to, pravi, da je videl. Izälo je to poročilo v istem "Slovencu", ki ae sicer rad zavzema za demokracijo doma (ker niso deležni korita pri diktaturi), z vsem srcem pa pozdravlja krvavo diktaturo dnu god, posebno če je ta diktatura blagoslovljena po sveti katoliški cerkvi, kar trdijo o avstrijak vladi. In ko so ti žurnalisti dospeli v Berlin, so prisostvovali prvomajskim hitlerjevskim paradam. O teh piše ta "Slovenčev" dopisnik, da "maröiranje omam lja", s silno ginjenoatjo pove, da je stal ob teh paradah blisu samega Hitlerja, o množici pa pravi: "Možganov ljudske mase sploh nimajo". To svoje mnenje o ljudski masi bi morali izreči klerikalni govorniki ne le v listih, marveč predvsem na svojih velikih katoliških shodih, pa bi videli, kako bi masa reagirala na tako psovko« tn potem je zapisal spet izredno lep stavek: "Bog daj, da ostal Hitler, neosporjeni vodja nemške ljudske mase to, kar mi je povedal dober berlinski katolik, "ein herzensguter Christe" (srčno dober kristjan), ker sicer bodo te mase rušile, ko jih nihče več ne bo vodil". To zadostuje. Pozabljeno je, da je Hitler izobčen iz katoliške cerkve, pozabljeno je, da je razpustil katoliške organizacije, ki se mu niso hotele pokoriti, pozabljeno je, da je v cerkvi otvo-ril svoj krvavi pokolj nad delav ci, pozabljeno je, da je sežgal grmade umetniških del (kar je lani še "Slovenec" sam napadal) — zdaj je katoliški "Slovenec" pribil enkrat za vselej, da je Hitler "srčno dober kristjan". In zakaj je Hitler dober kristjan? Pač zato, ker je pozaprl in mučil tisoče delavskih borcev, zato, ker seka glave delavskim puntarjem in ker je obljubil, da bo iztrebil ves socializem in komunizem. Utegne se najti še kak dober katoličan, ki bo dejal, da hitler-jevske metode res niso krščanske. Poudaril pa bo na voa usta, da je njegov cilj lep, krščanski, božji, zaradi česar je treba prezreti metode ter priznati Hitlerju, da opravlja božje delo. Spet sprememba. — Ni še ta; ko dolgo, da so bili s kraljevim ukazom upokojeni trije sodniki upravnega sodišča v Celju in i-menovani novi, pa že je bil te dni novi predsednik upravnega sodišča dr. Prenj upokojen. Na-mestu njega je bil imenovan za predsednika dr. Janko Bedeko-vič, ki je bil pred nekaj leti šef zagrebške policije. — Upravno sodišče je zadnje mesece imelo polne roke dela z razsojanjem glede pritožb zaradi občinskih volitev. Upravno sodišče je raznim pritožbam tudi ugodilo ter razveljavilo volitve v mnogih občinah. To ho bile po večini pritožbe klerikalnih in drugih opozicijskih ljudi, ki so dokazali volilni teror n strani režimskih ljudi. Kakor hitro je upravno sodišče ugotovilo, da so pritožbe po zakonu upravičene, je take volitve razveljavilo. Tem razpravam je predsedoval zdaj upokojeni predsednik dr. Prenj. Vrhniftki morilec Mesec, ki j« ubil 06 letnega posestnika Jakoba Gantarja, je priznal orožnikom tudi dva požiga. Lani januarja in septembra je zagorela delavnica kolarskega mojstra Petkovška na Drenovem griču, kjer se je Mesec učil obrti. Ze takrat obakrat so osumili Meneča, da je on požigalec. Avstrijo poplavljajo smodke a Dollfussovo sliko, toda zavedni delavci Jih ne marajo kaditi. Pismo iz Clevelanda Bratsko praskanje zaradi rake-tirstva—Kako« je "delavski prijatelj" pokaaai svoje "prijateljstvo" napram delavcem v Toledu.—"Novo" uredništvo A. D.—Sodnik Lausche in hinavsko zavijanje. — Se eden "delavski prijatelj," ki se re-penči Okrajni prosekutor Cullitan in bivši predsednik okrajne vele-porote William Feather sta si v laseh zaradi vandalizma raketir-jev, ki terorizirajo razna podjetja z razbijanjem izložbenih oken. Feather, ki je lani tik pred županskimi volitvami vodil zadevno preiskavo okrajne veleporote, namreč trdi, da je bilo na rokah dovolj dokazilnega materiala, da bi se lahko uvedlo kazensko postopanje proti raketirskim van-dalom, da pa ni prišlo do tega zato, ker je bil urad okrajnega prosekutorja preveč ravnodušen in mlačen napram prizadevanju veleporote. Cullitan odgovarja, da je Feather Izrabljal situacijo svoje osebne in politične namene, Češ, njegov urad je bM vedno pripravljen kooperirati pri zatiranju raketirstva. Nakar mu je Feather odgovoril, da so okrajni prosekutorjl in policija vedno metali polena pod noge Vsaki veleporoti, ki je skušala delovati na lastno iniciativo. Poudaril je sledeče: "Kar se lajiku, kot sem jaz, vidi najbolj tragično in ironično pri izvajanju zakonov, je to, da je nekdo lahko spoznan krivim n obsojen na električni stol na podlagi gole okolnostne evidence, če je bil umor nepolitičnega značaja, dočim, kadar ima politika prste vmes, ni mogoče obtožiti navadnega kruka zaradi zlobnega uničevanja privatne lastnine, razen' ako se ga naravnost zauači pri uničevalnem delu." Stvar je res tragična in polna žgoče ironije, ampak mr. Feather, ki je prejkone prijatelj obstoječega ekonomsko-socialnega sistema, bi se temu ne smel ču-|šen del grehov Ameriške Domo hje s skebi. In posledica te "pomirjevalne akcije" je nekaj mrtvih in še več ranjenih delavcev. —Vsega tega bi ne bilo treba, če bi ameriški delavci rabili zdravo pamet takrat, ko je treba oddati volilno glasovnico. Ce bi imeli vlado v rokah socialisti, bi kaj takega ne bilo mogoče. Ker je v rokah kapitalističnih slug, je mogoče in se dogaja. Za delavce bi bilo mnogo bolje, če bi ob času volitev ne nasedali lažnim obljubam kapitalističnih politikov ter poslali v državna in zvezna zastopstva ovoje ljudi, ki bi delovali za nji-hove in ne za kapitalistične interese. S takimi-le boji, v katerih stoje golih rok proti oboroženi sili kapitalističnih plačancev, ne morejo doseči nič, dočim bi bili z glasovnico lahko že zdavnaj napravili temeljit obračun. Koliko časa Še bo trajala ta mučna, trpka in krvava šola, skozi katero rine ameriško delavstvo s polžjo hitrostjo?— • • * Kakor je razvidno iz Amcri ške Domovine, je Lojze Pire prepustil svoj uredniški tron rad ali nerad?—Jakatu Debev cu, ki je zdaj naveden v listu kot prvi urednik, dočim je priše Lojze na drugo mesto. Ali to pomeni, da se Lojzetova uredni Aka kariera bliža svojemu zatonu? Škode bi ne bilo, na boljšem pa bi tudi ne bili, kajti njegovi nasledniki ne bodo nič manj izbirčni pri izbiri umazanih sredstev v bojih za politična in drugačna korita in proti svojim nasprotnikom kakor je bil on Sicer pa smo Lojzetu nemar« večkrat delali krivico, posebno zadnja leta, ko smo vso nemar-nijo, kar je je prišlo iz A. D., obešali njemu na grbo, kajti sko-ro nemogoče je, da bi bil en sam človek zmožen producirati toliko umazanije, kolikor se Je je pretakalo po kolonah A. I), zadnja leta. Meni se zdi, da hi se mo rali Lojzetu opravičiti, sneti raz njegova upognjena pleča dobr lo naše črne garde, se je oni dan v Enakopravnosti skopal nud A. Skupina. ki mu je povedal, da se delavci prav lepo zahvaljujejo ter hvaležno odklanjajo "prijatelje" njegove baže, kar tenko čutnemu in za narodov blagor tako grozno vnetemu Tonetu Gr-dini ni bilo po godu. zato je milo zajavkal, češ, poglejte, kako me ta huddbnež brez verski grdo in krivično napada, mene, ki sem bil vedno največji prijatelj slovenskega naroda, ki je 99 procentov strogo katoliški (v Tonetovih sanjah) itd. Stvar je zmaAena skupaj na jako genljiv in "prepričevalen" način in bi delala čast vsakemu jezuitu, ampak človeka, ki pozna delovanje Toneta Grdine ter ve, da je mož koncem koncev vendar le steber in ubogljivo orodje v rokah naše reakcije, ne more prepričati, da bi bil Skapin delal možaku kakšno krivico. Your record speaks against you, Mr. Grdina. Naši prijatelji so pri nas in z nami, ne pri naših sovražnikih in proti nami Ivan Jontez-Podgoričan, 53, , " »I ! • Delavske zahteve ne dobe odziva v kongres« Vse kaže, da bodo načrti v korist delavstvu položeni na bo- Hco diti, kajti ista muzika zveni ši rom kapitalističnega sveta. Korupcija, korupcija in zopet ko- vine ter jih ol»esiti na grbo Jh kiitu in drugim kampeljcem, ki inisjo odločilno besedo pri A. I)., rupcija. In te muzike ne bo ko- da se bodo še oni potili, Lojze p« nec vse dotlej, dokler bomo ime-i sistem, ki temelji na korupciji in ki brez korupcije ne more ob-, stajati. 8 ta strani bi moral mr. Feather pogledati na celo stvar,; <«•*. da Je napadel sodniku Fran potem bi nemara spoznal, kje je reba iskati zdravila korupciji v našem javnem življenju. • • • V Toledu. O., je v teku velika sUvka delavcev pri Klectric Auto-Lite Co. Ker se je kom naj se malce oddahne. • • • Ameriška Domovina z dne 21. mnja se usnja nad l'roletnrcem, k a J, Lauscheta, o katerem sem v svojem poročilu Prosveti o proslavi društva Strugglers poročal, da Je imel na tej proslavi lep govor o dolžnosti naši' mladine do HNPJ, Proletaree Je stvar komentiral, češ. vsi spret- panija odločila ignorirati zalile-!«i »>o«itllc« lepo govore in ker J* ve stavkarJev ter začela obrtji «*». ki bo prihodnjič nedvom-gasiti na vso moč. Zdaj, ko Je no kandidiral k«rt "delav- izvršil tudi umor, je dejal »voje-1 „id pr|jateJi," poslal v Toledojir« mu mojstru: "KakAni lopovi so državno milico s puškami, stroi-j f , tu; dvakrat požig pri nas in zdaj I nlc«mj ¡„ bombami, da "napravi j koristolovsk» zagr»z- sedami. |*ifnaga kompaniji In žiga. I ji zagotovi nemoteno bbraUiva-l Tone Grdina, notorlčno trobi- ksr |mi seveda ne pomeni, da se bo ic Savla prelevil v Pavla ter /sM delovati v smislu n/uVI ustanoviteljev SNPJ. Ali je lo nupad? Kaj še?! HnoMtavna Ugotovitev dejstva! Ce je bil kdo napaden, je bil nuimden Proletaree po zogrizerHfn uredniku A. D., ki skuAa izrabiti »od* nika I^iuachela v svoj |irM prav tako kakor Antona Vebovra in nploh VNak'Hrar, od katerega pričakuje kake direktne ali indi-rek Ine koristi! Kaj bi učili dru-| tolerantnosti, če je pri vas doma ni či*to nič, temveč sam» Washington, D. C. — (FP) — Kongres se že pripravlja na počitnice, čeprav ima prtul seboj več zakonskih načrtov v prid delavski masi, ki Čakajo ugodhe akcije. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je v zvezi s tem podal Izjavo, v kateri poudarja, da l>o kongres, uko odkloni akcijo, pokazal, da se pruv nič ne zmeni za zahteve organiziranega delavstva. Green omenja Wagnerjev načrt, ki določa ustanovitev posebnega vladnega odlbora, ki naj bi preprečeval in izravnaval »t»vke; Wagner-Lewisov osnutek federalnega davka za financiranje brecposelnostnega zavarovanja v državuh j La Follettov načrt javnih del in zakonodajo za skrajšanje delovnega tedna na ao ur. Green se je tudi pridružil železniškim 'bratovščinam, ki zahtevajo akcijo «glede Dillovegu načrta, ki naj bi pojačil oltsto ječi ¿elezniAki zakon. Voditelji bratovščin in urudniki Railroad Employes National Pension Association so se zedinili glede skupnega penzijskega načrta, ki so ga potem predložili kongresu. Ako ibo postal zakon, bo poma-gano zlasti starejAim železničarjem z družinami, ki imujo pred seboj negotovo bodočnost, ker so se pokojninske skeme pri ruznih konvpanijah izjalovile. Predsednik Koosevelt Je tudi prlšeU na dan z novim programom in zahtevo, da ga kongres uveljavi. Program uključuje vladna posojila indutfrljnm, p« pa delavske zakonodaje, kakršno vsebujeta Wsgnerjeva načrta, katera je predsednik načelno odobril. Medtem pa prihajajo v Washington vznemirljiva poročila s industrijske fronte. Policija in miličniki streljajo stavkarje v Alabami, Minnesoti, Texit*u,^l-hiu in drugimi državah, kljub temu odpor proti izkoriščanju narašča. Delavstvo je »pognalo, d» ne more veliko pričakovati od novega "deala" In je šlo v M za »voje pravice, ki zahteva t.r-t ve, ker so oblasti skoro v vseh slučajih na strani poaedujočegi razreda. Ta boj dokazuje, du se delavci ku veda jo dejstva, mugu vzdržali |»>-polno /dru* «e. Zdravniki pripor«*''ujo »»akemu moškemu ln že»i*ki "naj pije d«isti mleka", ker dovaja l»i v ine, k , m i-.tn l»ne /m telo, du m* |Hieutite naj- | ledje. Nun* i te y.duj od avojegu nileiutrjs DohLm-vil ga bo pred u«u vrata —■ udoben/-'-v ar« < o mUin kupovanja. %IIIJ( Mrl NMATlOfff I«* Nr4<»tit/kar»Va «» r*"l»*rl|a, iot«novl)»fi«, 'Ii ifitj* man. atvvria «(»Jot v« »|»M« »a*. H H «ri.» |»rtv», < fckaae Zadeva je bila potem urejena • štirimi, petimi besedami. Soba Je bila prosta, davi je bila stranka odšla. Krčmar se je zdaj razgovo-rii, razburjen je ponavljal, da zahteva od delodajalca le tisto, kar je v njegovi moči, ne pa, kakor toliko drugih stvari, ki se ne dajo do-seči. Njegova ¿ena pa je akomigala z rameni, za vsako ceno je hotela, da Ima tudi ona svoj prav. — Zbogom, jih je prekinil Maheu. Kljub vsemu temu bodo ljudje hodili še zmerom v jamo in dokler bodo hodili, jih bo nekaj, ki bodo pri tem poginili . . . Seveda ti, ki te tri leta ne hodiš več doli, ti si zdaj lahko fant od fare. — Da, zelo sem se popravil, je izjavil Ras-seneur z dopadanjem. Zahvaljujoč se, je Štefan spremil rudarja prav do vrat; a ta je le pokimal, ne da bi rekel besedo, in mladi mož je gledal za njim, ko je trudno stopal navzgor proti koloniji. Gospa Rasseneurjeva, ki je pravkar stregla gostom, ga je prišla prosit, naj za trenotek počaka, da mu pripravi sobo, kjer ae bo mogel umiti. Ali naj ostane? Spet je okleval, težko bi pogrešal prostost širokih cest, in čeprav je trpel pod milim nebom lakoto, Jo je prenašal z veseljem, saj je bil sam svoj gospod. Zdelo se mu je, da je preživel tu teleta, odfrar je prišel ^ viharju na nasip, pa do ur, ki jih je prdbfl pod zemljo na, trebuhu ležeč v črnih rovih. Upiralo se tnu je, ¿a bi začel spet znova, bilo bi napak in pretežko, a njegov človeški ponos ee je upiral, ko je pomislili, da je kakor žival, ki Jo oslepe in potem ubijejo. Medtem ko se je tako sam s sdbo prepiral, so njegove oči blodile preko breZbrežne ravnine in se jele počasi osveščati. Začudil se je, nI si predstavljal takšnega obzorja, ko mu ga je Bonnemort v temnoti pokazal. Pred sabo je natanko videl v kotanji Voreux z lesenimi in opečnimi porfopjl, a katranom opleskano sepa-racijo, s Akrilom krit oder, strojnico In visoki, bledordeči dimnik, vse nakopičeno, smrdljivo. A krog poslopij se je razprostirala četvero-kotna ploskev, ki si je ni mislil tako velike. Kakor jezero črnila se je gromadilo vzgibano valovje premoga, vmes so štrlele kvišku visoke kobile, ki so nosile tir, na drugi strani pa se je spet kopičila zaloga losa, spominjajoča na posekan gozd. Na desnici je zastiral pogled nasip, ogromen kakor barikada orjakov. Starejši del je bil že «porasel s travo, na drugem koncu pa je tlel že leto in dan v notranjosti ogenj, da je močan dim puščal na bledosivi škrilnati in peščenjakov! površini dolge krvavorjaste proge. Potem pa so se razgrinjala polja, neskončna žitna polju in repišča, gola v tem letnem času, močvirja s «kopo rastjo, le včasi prekinjeno s kako skrivenčeno vrbo, prostrani travniki, ki so bili prepretenl s tenkimi nitmi topolov. Daleč so beli madeži naznačevali mesta: na severu Marchiennes, na jugu Montsou, medtem ko je proti zapadu obrobljala obzorje vijoličasta črta golega drevja. In pod mrkim nebom, v motni svetlobi lirrmkoga popoldneva, se je zdelo, da je vsa črnina Voreuxja, ves leteči premogov prah pokril ravnino, prevlekel drevje, legel na pota In kakor seme padel na zemljo. Štefan Je gledal. Najbolj se je čudil prekopu, kanalizirani strugi reki- Scarpe, ki je j>ono-čl nI videl. Od Voreuxja do Marchiennesa je bil prekop raven 'kakor dve milji dolg trak iz motnega sri&ra, kakor drevored z visokim drevjem, nekoliko dvignjen nad nižino, v ne-skončnoat m tegubljajoč v perspektivi svojih FRIDERIK ENGRLH: zelenih pobočij in blede vode, ki so po njej dr-čali cinObrasti čolni. Blizu rudnika je bilo pristanišče, kjer so stale z vrvmi privezane ladje, ki so jih polnili iz huntov naravnost raz odrov. Nato je napravi prekop koleno in ae pošev vle-gel preko močvirij. In zdelo se je, da je v tem geometričnem toku vode, ki leži kaikor široka cesta, prevažajoča premog in železo, razgaljena vsa duša te gole ravnine. Od prekopa se je Štefanov pogled povrnil h koloniji, postavljeni na planoto; razločil je le njeno rdečo opeko. Ozrl se je spet proti Voreux-ju in se ustavil ob vznožju ilovnate vzpetine na dveh ogromnih skladovnicah opeke, ki so jo kar tu na mestu izdelovali in žgali. Za lesenim plotom je bil odcep družbene železnice, ki je vodila do jame. Menda so se spuščali v jamo poslednji delavci vzdrževalnih partij. En sam železniški voz, ki ao ga porivali možje, je rezko cvilil. Nič več ni bilo neznanega mraka, nerazumljivega ropota, plamtenja nepoznanih zvezd. V daljavi so pcbledeli z zarjo plavži in koksove peči. Zgolj parna črpalka je nenehno sopla z istim glasnim zateglim dihanjem, dihanjem Ijudože-ra, ki ga ni moglo nič nasititi in čigar soparo je zdaj razločil. Štefan se je zdaj hitro odločil. Morda se je nadejal, da bp videl jasne Katarinine oči tam zgoraj pri vhodu v kolonijo. Morda pa je bil bolj dih upora, prihajajoč od Voreuxja. 6am ni vedel. Hotel ae je povrniti dol v rudnik, da bi trpel in se boril. Živo je mislil na ljudi, ki mu je govoril o njih Bonnemort, na tistega pre-objedenega, potuhnjenega boga, ki mu je deset tisoč sestradancev žrtvovalo svojo kri, ne da bi ga poznali. DRUGI DEL I Piolaina, posestvo Gregoirejevih, je ležala dva kilometra vzhodno od Montsouja, ob joisell-ski cesti. To je bila velika četverokotna hiša brez sloga, zgrajena v začetku /preteklega stoletja. Od obširnega zemljišča, ki je sprva pripadalo posestvu, je ostalo le še kakih trideset hektarjev, bilo je obzidano in so ga lahko vzdrževali. Zlasti so hvalili ljudje sadonosnik. in vrt, ki sta slovela po najlepšem sadju in najlepši zelenjavi v vsej okolici. Nu, parka aicer ni bilo, pač pa je bil namestu njega majhen gozd. Star lipov drevored, tri sto metrov dolg listnati obok, ki je segal od železne ograje do predvežnih stopnic, je bil posebnost te gole ravnine, kjer bi -mogel sešteti vsa visoka drevesa od Marchiennesa do Beaugniesa. To jutro so Gregoirejevi vstali ob osmih. Navadno so se zgenili šele uro kasneje, spal{ ao mnogo in z naslado; toda to noč jih je vznemirila nevihta. Gospod Gregoire je Išel takoj .pogledat, ali ni povzročil veter kaj «kode, medtem pa je prišla njegova soproga v copatah in flanelasti halji dol v kuhinjo. Bila je majhna,..debela, imela je že kakih osem in petdeset let, a je kljub temu ostal njen okrogli obraz poddben začudenemu obrazu čeče pod blesteče belimi lasmi. — Melanija, je dejala kuharici, ali bi naredili zjutraj kolačke, ko je testo že pripravljeno. Gospodična ne bo vstala prej nego čez pol ure, pa bi jih jedla s čokolado ... Oh, to bo presenečenje ! Kuharica, stara drobna ženica, ki je bila že trideset let pri hiši, se je zasmejala. — Ren je, imenitno presenečenje . . . V štedilniku gori, pečica je najbrže topla; Honorina ml bo pa malo pomagala. (Dalja prihodnjič.) »IX >V| Barbarstvo in civilizacija % (Prevedel Cerkvenik Angelo.) (Dalje ) Vsi dotedanji zarodki razredov so bili v sveti s produkcijo ter so delili pri proizvajanju udeležene ljudi na voditelje in proizvajalce ali na proizvajalce v manjšem ali večjem obsegu. Zdaj pa nastopi prvit* raired, ki ni pri proitvajanj u sploh udeležen, pa si v glavnem oavoji vodstvo nad vso produkcijo ter si i roitvajalee ekonomiko podvr-<. Ta razred ae napravi za nerodnega posrednika mc*cte v periodi civilizar i je, da ira vsi cenijo, in ved no ImiIj korenito obvladuje produkcijo, dokler naposled sam ne produ« ira lastnega proizvoda l»eriodične kriie. Na stopnji, o kateri govorimo, ni imel mladi trgovski stan niti pojma o velikih stvareh, ki "so ga čakale, toda stan se je oblikoval, postajal je neobhodno potreben; to je |>ač zadostovalo. Hkratu z nastajanjem trgovskega stanu se je začel uvajati tudi kovan denar, kovan novec, ter z njim novo sredstvo za obvladanje pro-duccnta in njegove produkcije po ncproduoentu. Odkrili so blago vsega blaga, ki vsebuje v sebi skrito vse ostalo blago, odkrili so čarobno sredstvo, ki se more jtoljubno spremeniti v vsako požcljenja vredno ter zaže-Ijeno stvar. Kdorkoli je to sredstvo (namreč: denar) imel, je vladal produkcijskemu svetu! In kdo ga je imel največ? Trgovec! V njegovih rokah je bil kult denarja siguren. Skrbel je, da je postalo vsakomur očitno, kako neobhodno potrebno je. da poklekne vse blago, zatorej tudi ve*k proizvajalec blaga v prah pred denarjem. Praktično j,, do. k**o\al. da ao bile vae druge ob-like botfaat\a aamo in zgolj vi-6m v primeri s \telešrnj«m tak-Ifteg» bogastva. Nikdar pozneje se ni denarna moč očitovala tako pr\ insko ntukročeno in na- silno kakor v svojih mladih letih. Po kupovanju blaga z denarjem je prišel na vrsto denarni predjom, s tem obresti ter oderuštvo. Nobena poznejša zakonodaja ni tako neusmiljeno izročala dolžnika oderuškemu upniku kakor staroatenska in starorimska zakonodaja; obe pa sta nastali spontano kot uobtta-jeno pravo — zgolj pod ekonomskim pritiskom. Poleg bogastva z blagom in s sužnji, poleg denarnega bogastva je prišlo na vrsto še bogastvo s posestjo zemljišča. Posestno pravo posameznikov na zemljišča, ki so jima bila prvotno prepuščena od rodu ali plemena, ae Je zdaj tako utrdilo, da je poatalo dedno. V poslednjem čaau ao v glavnem stremeli, da bi se ben-tilne zadruge odpovedale pravicam na zemljišče, ki jih je vkle-pala v spone. Spon so se rešili—kmalu pa so ae rešili (udi te novega posestva. Popolno, svobodno lastništvo zemlje ni pomenilo samo motnosti neprikrajšane in neomejene umesti zemljišča, mar-več tudi motnost prodaje zemljišča. Dokler Je bila zemlja last gentilne zadruge, ni mogel posameznik zemlje prodajati. Ko se je pa novi lastnik zemljišča končno znebil spon nadlastništva rodu in- plemena, je potrgal tudi N«ii, ki ao ga do tedaj neraz-drutljivo spajale i lemljo. Kaj je to pomenilo, mu je raajaanil denar, ki se je odkril hkratu z ustanovitvijo privatnega zemljiškega lastništva. Zemljiftče je postalo blago, ki ae je lahko prodalo ali zastavilo. Komaj se je uvedlo zemljiško lastništvo—že se je iznašla hipotek»! (glej A-tene!). Kakor sta heterizem in prostitucija eledila tik za petami monogamiji, tako je sledila tik za petami zemljiškemu lastništvu hipoteka. Hoteli ste imeti popolno, svobodno zemljiško lastništvo, no torej, zdaj ga imate— tu l'as voulu, Georges Dan din! Tako ao se začela trgovska tržišča naglo Širiti, hkratu pa je napredovalo denaratvo in oderuštvo, zemljiško lastništvo in hipoteke, koncentracija in centralizacija bogastva v rokah maloštevilnega razreda, hkratu pa so množice postajale zmeraj bolj revne in stopnjevala se je množica revežev. Nova denarna ari stokracija je končno odrinila v ozadje staro plemensko aristokracijo, kolikor ae od vsega po-četka ni ž njo krila (v Atenah, v Rimu, pri iNemcih). Poleg te ločitve svobodnjakov v razrede na osnovi bogastva, se je prav posebno v Grčiji neznansko pomnožilo število sužnjev. Suženjsko prisilno delo je ustvarilo temelj, na katerem se je zgradila nadstavba vse družbe. Poglejmo, kaj je naredil ta družabni preobrat iz gentilne (plemenske) uredbe! Nasproti novim elementom, ki so zrasli brez njenega sodelovanje, je bi la brez moči. Njen namen je bil, da bi prebivali člani enega rodu ali vsaj enega plemena skupaj na istem ozemlju, da bi na tem ozemlju izključno sami prebivali. To je že davno prenehalo. Povsod so živeli rodovi in plemena križem kražem, povsod so prebivali sužnji, varovanci, tujci, pomešani z meščani. Stalnost prebivanja v istem kraju, ki se je utrdila nekako proti koncu sred nje stopnje barbarstva, se je ponovno razdrmala zaradi spre menljivosti prebivališča, ki so jo povzročile trgovina, spremen Ijivost zaslužka in spreminjanje aemljiškega lastništva. Člani gentilnih korporacij se niso mogli več sestajati, da bi razpravljali o skupnih zadevah; aamo za nevažne stvari, kakor n. pr. za verske svečanosti, so še skromno skrbeli. Razen potreb in koristi, ki so jih morale varovati gentilne korporacije, so se zaradi preobrata pridobitnih razmer ter iz tega nastale spremembe družabne razčlembe pojavile nove potrebe in nove koristi, ki niso bile staremu gentil-nemu redu samo tuje, marveč so mu v vsakem pogledu celo nasprotovale. Koristi rokodelskih skupin, ki so nastale zaradi delitve dela, posebne potrebe mesta v nasprotju z deželo — vse to je zahtevalo ustvaritev novih organov: vsako izmed teh skupin pa so tvorili pripadniki različnih rodov, fratrij in plemen, da, celo tujci. Ti organi so se morali zato tvoriti izven okvira gentilne u* redbe, poleg nje ter proti njej. Pa tudi v vsaki gentilni korporacij i se je očitoval spor interesov, ki je dosegel svoj vrhunec v združenju bogatašev In reve žev, oderuhov in dolžnikov — v istem rodu in istem plemenu.— K temu je prišla še množica novega, gentilnim zadrugam tujega prebivalstva; U je utegnila, kakor n. pr. v Rimu, postati na deželi pomembna aila, ki pa je bila premnogoštevilna, da bi se mogla postopno spojiti s sorodnimi rodovi in plemeni. Gentilne zadruge so bile nasproti tej množici zaprte, povlaščene korporacije ; prvotna samorasla demokracija se je izprevrgla v strupeno aristokracijo. — Saj je gentilna uredba koreninila v družbi, ki ni poanala nikakršnih notranjih nasprotstev ter je tudi takšni družbi ustregla. Edina moč, s katero je razpolagala, je bilo javno mnenje. Tedaj pa je naatala družba, ki se je morala pod teto življenjskih pogojev razdvojiti na razreda svobodnjakov in sutnjev, na bogataš«-, ki so izkoriščali, ter reveže, ki so bili izkoriščani, naatala Je družba. ki ne samo. da ni mogl« teh nasprotstev zopet poravnati, marveč jih je vedno bolj ostrila. Takšna družba je mogla obstajati bodisi v večnem odkritem medsebojnem boju teh razredov, bodisi pod vlado tretje sile, ki je, zavzemajoč dozdevno nad- razredno stališče, ta medsebojni odkriti razredni boj tlačila ter dopuščala, da se je 'bojeval kvečjemu na gospodarskem polju v takozvani zakoniti obliki. Gen-tilna uredba se je preživela. Delitev dela in posledica te delitve: delitev družbe na razrede jo je razdejala. Nadomestila jo je država. Glavne tri oblike, v katere se je država na razvalinah gentilne uredbe izoblikovala, smo že prej posamezno premotrili. Atene nam kažejo najčistejšo, klasično obliko: tukaj je nastala država naravnost in poglavitno iz razrednih nasprotstev, ki so se razvila v okviru gentilne (plemenske) družbe. V Rimu se je razvila gentilna družba v nedostopno aristokracijo, ki je živela sredi mnogoštevilnega, od nje ločenega, brezpravnega, toda z dolžnostmi Obremenjenega pleb-sa (preprostega ljudstva); zmaga plebsa je razdejala staro ro-dovinsko uredbo ter zgradila na njenih razvalinah državo, v kateri sta prav kmalu vtonila gentilna aristokracija in plebs. Pri nemških zmagovalcih rimskega cesarstva se je naposled izcimila država na ta način, da so si o-svojili velika tuja ozemlja, ki jih gentilna uredba s svojimi sredstvi ni mogla obvladati. Ker ni ta osvojitev povzročila niti resnejšega boja s starim prebivalstvom niti naprednejše delitve dela, ker je bila stopnja gospodarskega razvoja pri premagancih skoraj enaka kakor pri zmagovalcih ter je zato stara gospodarska osnova še dalje živela, se je gentilna uredba izživljala še dolga stoletja v spremenjeni, teritorialni obliki kot pokrajinska uredba; še več: pri poznejših plemenita-ških in patricijskih rodovih, da celo pri kmetskih rodovih, kakor n. pr. v pokrajini Dithimarschen (pokrajina nekdanje kneževine Holstein.—Pri p. prevajalca), se je začasno do neke meje celo po- 5J*% Driua *^ znanjih ,ii ¿J nJio resnica narav*. ^a razuma", «el. marveč je ^ »ame na določeni r*z "Ji: ^'Mepri^ je ta družba zapletu v Ijivo protislovje . J ^ je razdvojil^ Uiva nasprotstva ki ia re več brzdati. Da J sprotstva, da ne bi £ sprotnimi razrednimi febe in družbe v bre boju ugonobili, je m va potrebna moč ki spordušiti tergavkler je "reda". Država« rodila iz družbe, toda se je nad njo in se &mei bolj od nje odtujeval, (Dalje prihodnji Dvojni honora — Jaz pišem podli« bivam 50 par od vrsti -^Jaz pa pišem pol* ' in dobim tri me« članek. Iz sodne praks Štiričlanski senat. « tant: Obtoženec ima p Drugi votant: Tožit« d i prav. Tretji votant: Todi gospod kolega, oba ven« reta imeti prav. Predsednik senata: mate prav. SLOVENSKA NAR0I PORNA JEDN( izdaja svoje publika« posebno list Prosveta ter potrebno agitad društev in članstva in gando svojih idej. N ne za propagando dr pornih organizacij, ganizacija ima običaj glasilo. Torej agitator In naznanila drugih organizacij in njih dr se ne pošiljajo listu MLEKO NAPRAVILO RAZ Gornja slika ne predstavlja enega starejšega in enega mlajšega psa. Dani je neverjetno, je vendar resnično, da sta omenjena psa dvojdka. Razlika pri njih je bila samo ta, da so manjšega hranili samo s kuhano hrano, kruhom, nekoliko mesa, dočim so velikemu psu poleg tega dajali Še mleka. Kakor za pse, velja iato tudi za otroke. Katerim manjka i nejo »eatradani .in staha otroci »o M-Htradsni,