Splošne vesti. ) — Naši največji škodljivci so neorganizirani stanovski člani. Oni, ki nso organizirani nikjer, so največji balast z,a stan, ker so ponavadi najbolj indolentTii za vsako stvar, poleg tega pa največji egoisti. Zive na račun zavednih tovarišic in tovarišev in se okoriščajo od pridobitev njihovega dela. Ponavadi samo zabavljajo čez vsako stvar, sodelujejo pa nikjer, pač pa pritečejo prvi k organizaciji ali njenim članom, kadar se jim kaj pripeti ali si ne vedo pomagati ter apelirajo na kolegialnost. V vrste organiziranih članov sejejo raalodušje. Svojim tovarišem puste, da plačujejo članarino in liste, sami pa hočejo imeti le koristi in udobnosti od njihovih žrtev in dela. Boljši je zaveden nasprotnik, kakor neorganiziranec, ker ta je z nezavednostjo le balast celemu stanu. V zadnjem času smo izvedeli, da izrabljajo neorgamizirani člani celo naša zborovanja, si vzamejo prosto in porabijo čas za svoje pri vatne namene. Proti temu moramo sami najodločneje protestirati in nastopiti in resno svarimo dotičnike, da bodo sami odgovorni za posledice, ker nečemo, da bi se zaradi njihove zlorabe nam odvzela udobnost prostega časa za zborovanja. Vobče pa naj nastopa vsakdo brezobzirno proti neoganizirancem kakor so oni brezobzirni do nas. — Uniiikaciša prosvetne zakonodaje v državi. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se takoj prične s temeljitim delcwn na reorganrzaciji celokupne prosvete v držaivi, da se že vendar enkrat izvrši unifikacija prosvetne zakonodaje v naši domovini. Minister je odločil, da se takoj definitivno redigirajo dosedanji izdelani zakonski predlogi, ki jih hoče še tekom prihodnjega zasedanja predložiti narodni skupščini. Ti predlogi so: 1. Zakon o narodnih šolah; 2. zakon o meščanskih šolah; 3. zakon o učiteljišeih; 4. zakon o srednjih šolah; 5. zakon o nižjih in srednjih strokovnih šolah; 6. zakon o univerzah; 7. zakon o glavnem prosvetnem svetu; 8. zakon o državnih arhivih: 9. zakon o državnih tiskarnah; 10. zakoti o višjih pedagoških solah; 11. zakon o visokih trgovskih šolah; 12. zakon o avtorskem pravu; 13. zakon o gledališčih; 14. zakon o umetniških šolah; 15. zakon o muzejih; 16. zakon o kinematografih; 17. zakon o ohranitvi starin, historičnih in umetniških sipomenikov in 18. zalkon o ustanovah. — Učiteiji — poslanci v Narodni skupščini, izvoljeni pri zadnjih volitvah. Dosedaj je bilo 11 učiteljev poslancev v bivši skupščini, sedai jih je 14, in sicer po poročilu »Narodne Prosvete«: A n d r e j K. K u j u n d ž i č , iz Orahovca (akr. prizremski). Marko Petrovič, iz Tetova, — oba radikalal. Petar Dedič.iz Orahovca (okr. prizrenski). Jovan Jovič,iz Vlasotinca (okr. vranjski). Mihajlo Kujundžič. bivši narodni poslanik iz Skoplja. — Vsi trije demokrati. Stevo Obradovič, učitelj v penziji iz Divosela (za oikr. Ličko-krbavski). Samost. demokrat. Za narodne poslanike osim gornjih izabrati su i ovi bivši učitelji: Z a r i j a V a r j a č i č , penzioner iz Palanke. Tešman Nikolič, okr. delovoda iz Niša. Dimitrije Popovič, bivši narodni poslanik iz Vlasotinaca. J o v .a n Čorkovič, bivši narodni poslanik iz Bitolja. Vasa Franičevič, učit. u penziji iz Zaječara. Aleksa Žujovič, iz Male Vrbice, bivši nar. poslanik. Svih šest radikali. Kosta Spasojevič, okr. delovoda iz Prokuplja. Demokrat. David D i m i t r i j e v* i č , knjižar iz Skoplja. Samostojni demokrat. Dakle od svih: aktivnih je učitelja četiri: A. K. Kujundžič, P. Dedič, J. Jovič i M. Petrovič, ostali su bivši učitelji koji su promenili službu, ili su u penziji, njih je deset. — Okrajna učiteljska društva prosimo, da nam takoj javijo izvoljene okrajne narodno-prosvetne odseke od svojih društev, da bo iinel odsek že zbran material do prihodnje seje. Odseki naj se takoj konstituirajo in pošl.iejo podatke v zmislu zadnje okrožnice o stanju odrov in ljudskih predavanj v prošlem letu, da bo odsek lahko sestavil poročilo o delovamju v prošlem letu (1924.) za pokrajinsko skupščino. Po možnosti nai okrajni odseki organizirajo tudi že sedaj krajevne narodtio - prosvetne odseke na šolah, ki se enako konstituirajo, kakor okrajni in naj poročajo o tem. Na delo tovarišice in tovariši, z geslom: da Ie orgamizirano prosvetno delo se lahko smatra kot pravo delo! — Narodno-prosvetni odsek Pov. UJU — Ljubljana. — Izvenšolsko delo (Dapis) se še premalo pojmuie. V vsakem kraju, tudi v najrevnejši gorski vasi je izvenšolsko delo možno. Er.ake pravice, enake dolžnosti, zato velja isto za učiteljico, kakor za učitelja. Res si s tem delom navadno nakopiješ sovraštvo duhovščine, pogosto ljuto preganjanje, a to te ne snie raotiti in plašiti, ti si učitelj in tvoja sveta dolžnost je delati za ljudstvo, za šolo in ugled svojega stanu. Plašni zajček ni za učiteljski stan. — Nezdrave razmere (Dopis od nadzorniške strani) lahko imenujemo dejstvo, da ie za eno službeno mesto nad 100 prosilk, za 20 drugih pa nabene. Vse tišči v mesto ali v ncposredno bližino. Tudi r.a kmetih in zapuščenih krajih rabimo učiteljstva. Vsak kraj ima svojo solnčno in senčno stran. Služboval sem v zelo zapuščenih vaseh, a nisem bil za trohico mianj zadovoljen in srečen, kakor sedaj, ko sem na sedežu srezkega poglavarstva. Tisti božji mir, lepo mirno delo tam v hribovski vasi mi je v najlepšem spominu. Ni mi žal, da sem poizkusil samotne, od prometa oddaljene šole in jih priporočam vsakomur, zlasti mlajšim tovarišem(icam). Učitelj naj pozna življenje. Danes se ni treba bati, da bo na hribu ostal. Kdor je delaven in sposoben, bo gotovo upoštevan pri kompetenci. Izredno delavne, sposobne moči je treba spraviti na večrazrednice, da s svojim zgledom in delom kažejo pot drugim. Ako bi se kdo odlikoval z delom šele tik pred kompetenco. seveda ne bo zaleglo dosti. — Na prošnjo Pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice so v letih 1922., 1923. in 1924. priredila vsa šolska vodstva v SloVeniji zbirko pirhov na korist Jugoslovenske Matice. Prejem izkupička pirhov je Matica potrdila z izdajo »Priznanic«. Tudi letos bo Matica naprosila vsa šolska vodstva, da z enako vnemo prirede to zbirko, smatra pa potrebno staviti p. n. učitelijstvu javno vprašanje v pogledu nadaljnjega izdajanja »Priznanic«, ker je od nekaterih šolskih vodstev prejela dopise, v katerih se ji za bodoče odsvetuje izdajanje »Priznanic«, češ, da se to ne izplača in da povsem zadostuje tozadevno pismeno potrdilo. Sicer je Matica izdajala »Priznanice« kot nekaka javna potrdila za prejete zneske, ki naj bi obenem ščitila učiteljstvo pred eventuainimi očitki s strani staršev iti nenaklonjenih oseb. želi pa z ozirom na došle ji dopise čuti mnenja tudi drugih šolskih vodstev. Zato prosi, da posamezna šolska vodstva odgovore na to vprašanje. in ako le mogoče v najkrajšem času, za kar se jitn Jugoslovenska Matica že v naprej zahvaljuje. i — Naš stanovski list. (Dopis.) Kakor tudi drugi listi lahkio beleži lepe uspehe naše UJU, ki si jih je pridobilo. bolje rečeno izvojevalo pri urejevanju učiteljskih, pravno materialnih in šolskih zadev. Vidimo tudi, da ta organizacija še naprej dela za pravično rešitev aktualnih nujnosti omenjene narave, zlasti za ločitev šolske upraive od politične. Priznam. da je zlasti zadnje vprašanje zelo nujno in važno. Vendar mislim. da ni manj nujno vprašanje v^tetje vojnih let tovarišev, ki so morali k vojakom takoi po maturi. a iim je nova uradniška razvrstitev črtala ves čas, prebit v vojni. četudi jim je svoj čas bivši višji šolski svet v Ljubljani to vojno dobo že vštel v službeno dobo za napredovanje. Teh .neštetih vojnih let štejejo nekateri tovariši do 6 (od 1. 1914. do 1920.) To vprašanje je tembolj občutno in nujno danes, ko se pri kompetencah na razpisana mesta uveljavlja predvsem princip službene starosti. da ne govorim o znatni materialni razliki, ki presega 200 Din mesečno. racd sedatiio plačo in ono. ki bi jo prizadeti prejemali, ako se iim vojna leta vštejejo. Vojna vis major je zadela dosti držaivljanov različnih slojev; skoro vsak je že na ta ali otni način odškodovan. Odškodovani so celo taki. ki niso mogoče radi gledali postamkai naše države, Bog jim blagosiovi, nisem nevoščljiv. Toda humanitarnost zahteva. naj se odškoduje tudi nas. ki nismo krivi, da nismo nastopili službe takoj po maturi in ki smo se, dosti nas — v čaisu. ko so naši sodobniki izbirali mesta doma. udeleževali kot legicmarji in na drug način bojev proti bivši monarhiji, izstavljajoč svojo eksiistenco ,in eksis>tenco staršev. UJU naj se zavzame, da se čimprej z naknadno uredbo razširi uredba o vštetju vojnih let. veljaivna za Srbijo. tudi na naše kraje. — Dopis. Postava mora biti brezpogojno za vse enaka. V postavo moramo imeti zaupamje. sestavljena mora biti tako jasno, da je samo eno pravično tolmačenje raogoče. To so naše zahteve. to je pogoj z,alupanja in sigurnosti, t. j. temelj državi. Vsled tega mora veljati postava v korist aM breme. Točno izvrševanje postave ni birakratizem, temveč vestnost in nujnal potreba. Kdor pride v nesrečo. naj dobiva pomoč. Prvo pomoč naj da stan. organizacija', večjo pomoč država. Poseben fond za podpore v izrednih slučajih je nuino potreben. Nikdar pa ne smemo zahtevati. niti dopustiti. da se postava krši na katerikoli način. S. — PrijateUem Krasa! »Društvo za raziskavanje jam«, ki je bilo ustanovljeno leta 1910., ki pa je med svetovno vojno prenehalo delovati, je zopet oživelo. Namen društva je, da vsestransko raziskuje podzemske jame z metodami, ki odgovarjajo sodobni višini prirodoslovnih ved. — Naloga, ki si jo stavi društvo, je zelo obširna; kajti skoraj vse prirodoslovne vede so zainteresirane na proučevanju jam. Mnogo problernov se čaka svoje rešitve, med njimi tudi tak;, ki so velike praktične, narodno-gospodarske važnosti. kakor na pr. vprašanje kraške vode. Našo domovino, ki je znana širom sveta kot klasična zemlja kraških pojavov, so proučevali večinoma tujezemski znanstveniki, dočim se je le raalo domačinov zavedalo njene lepote in vrednosti. Ni treba še posebej povaarjati, da zahteva ugled naše znanosti, da' postanemo tudinapolju speleologije (nauka o podzemskih jamah) samostojni. Da si društvo zagotovi znanstveno poalago in da more delovati po smotrenem načrtu. stopilo je v ozke stike s prirodoslovnimi instituti univerze in z muzejem v Ljubljani. Društvo pa bo moglo za^ledovati svoje idealne cilje samo tedaj z uspehom. če se bo moglo opirati na sodelovanje in podporo vseh prijateljcv prirode in posebno Krasa. Zato se obrača do širše javnosti ter vabi vsakogar, ki mu je do povzdige narodne kulture in ljubezni do prirode, da pristopi in s svojo ipodporo pripomore do čim plodnejšega delovanja. — Odbor. — Nov glasbeni Hst. P e v s k o društvo »Ljubljanski Zvon« v L j u b 1 j a n i praznuje letos dvajsetletnico svojega obstoja. Proslaviti in pr.aznovati jo namerava s prirejanjem koncertov v Ljubljani in širom Slovenije, obenem pa se je odločilo odpomoči pomanjkanje izdaj novih zborov, izdajati mesečno revijo za zborovsko glasbo »Z b o r i«, ki bo prinaSala na leto 12 zvezkov novih, še ne abjavljenih ženskih, moških in mešanih zborov. Izdaja bo v začetku skromna, imela o^bliko kvarta, in bo lieno, razločno litografirana na lepem, trpežnem papirju. Urejeval jo bo naš pevovodja Zorko Prelov e c. Letna naročnina za »Zbore«, katero bo treba plačati v naprej, ho^znašala le 20 Din. Zanjo bo dobil naročnik najmani 12 novih zborovskih skladb, katerih pom-noževanje in litoigrafiranje glasov bo najstrožje prepovedano; prvič zato, ker je zadnji čas, da se naši zbori nauče peti iz partitur, drugič pa zato, ker bo cena posameznemu izvodu tako nizka, da si bo vsak zbor notni materijal lahko nabavil za vse pevce. Tudi bo izvajanje v »Zborih« objavljenih skladb dovoljeno le društvom, ki so odkupila posamezne partiture. Našo namero bomo pa lahko izvršili le tedaj, če se oglasi dovolj stalnih naročnikov. Januarska in februarska številka prinašata J- Ravnika moškizbor »Solnce v zen i t u« in E. Adamiča m e š a n i z b o r »Z r e 1 o ž i t o«, katera takoj po vpošiljatvi naročnine naročniki dobe. »Zbore« naročajte po dopisnici na naslov: pevsko društvo »Ljubljanski Zvori« v Ljubljani, Narodni diom. Učiteljstvu in šolskim vodstvom list toplo priporočamo v naročilo. — Kmetijstvo, učni predmet v ljudskih šolah. Kmetijsko ministrstvo ie predložilo ministrstvu prosvete spomenico, naj bi se kmetijstvo uvedlo kot učni predmet v iosnovnih šolah. Šolskim vrtom naj bi se posvečala večja pozornost in naj bi se tudi primerno zvišal kredit za vzdrževanje šolskih vrtov. — Kaj je prav? Z novim letom so dobili nekateri uradi štampilje z novim imenovanjem, tako n. pr. namesto: okrajni šolski svet Maribor, su zdaj imenuje: srezki poglavar, prosvetni referat, Maribor, desni (ali levi) breg. Dvomimo pa o pravilnosti tega naslova, kajti Siasom odločbe o oblastnih prdsvetnih oddelkih z dne 24. julija 1924 U. 1., št. 75/24 bi se po našem mnenju moralo pravilno glasiti: Županiiska uprava, prosvetni oddelek.odsek za srednji m strokovni (ali osnovni) Pouk' Maribor, desni (ah levi) breg. Besedi »Veliki župan« ali »Srezki (Pog-lavar« poimenita vendar osebi in ne urad, s katerim občujemo in katerima ta dva gospoda na5eljujeta. — Še eno: Ker okrajnih šolskih svetov ni več, ugasnejo tudi mandati nekdanjih Slanov te korporacije (razun predstojnika politicne oblasti in šolskega nadzornika), in sicer: zastopnika cerkve, zastopnika uči.eljstva in petih 51anov okrajnega zastopa. Ugasnejo pa tudi mandati takozvanih krajnih šolskih ogledov, ki jih ie poslal bivši okrajni šolski svet v krajnega. Naj se stvar pojasni! — Izšel je Splošni register k letnikom I.—VI. Uradnega lista od dr. Ogrisa. Cena Registru je po povzetju 35 Din, sičer 30 Din. Naro5a se pri dr. Albinu Ogrrsu v Ljubljani, Ciril-Metodova ulica štev. 19. — Nameščenje (Dopis od nadzorniške strani) je bilo, je in bo vedno težavna zadeva. Ako jih prosi sto za eno mesto, je gotovo 99 užaljenih. Vsakdo je sebi najbližji in ie uverjen, da je bil najprii-nernejši prosilec. Za vsakega se naidejo tehtni razlogi, za prvega službena leta, za drugega rodbinske razmere, za tretjega kvalifikacija itd. Uvaževati pa je vse te pogoje kot skupnost ter še posebej upoštevati sposobnost in delavnost in pretehtati, kdo bo bo'1'j prizadet, ako ne dobi. — II. književna tombola. S številkami, izžreban_mi do 22. februarja so bili zadeti vsi dobitki za kvaterne. Z izžrebanjem zadnjh dveh številk, t. j. 74 in 42 je bilo celo zadetih več kvatem, kakor pa je še ipreostalo dobitkov izza predzadnjega žrebanja. Zato se je vršilo za dobitke med vsemi pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice vposlanimi tablicami podrobno žrebanje. Dobitki so se po pošti t>dposlali imejiteljem izžrebanih tablic, kdor pa dobitka ne prejtne, naj smatra to kot znaik, da njegova tablica ni bila izžrebana in igra za njega naprej pokrajinski odbor. — II. književna tombola. Do 22. fe- bruarja so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74 in 42. S temi številkami so bili zadeti vsi dobi.ki za arnbe, terne in kvaterne. Daines so bile za 5i_ikvino izžrebane sledeče številke; 57 (petdesetsedem), 62 (šestdesetdva), 27 (dvajsetsedem), 54 (petdesetštiri), 75 (sedemdesetpet) in 33 (tridesettri). Kdor je s temi in prejšnjimi številkami zadel činkvin (pet števHk v eni vrsti), naj pošlje svojo tabllico najkasneje do 7. mairca pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljano. — Pozor! Kupi se 3. številka »Ljubljanskega Zvona« — letnik 1881., prodasta se Pa letnika 1884. in 1885. (elegantno vezana). Naznanila spreiema naše uredništvo. —z—. — Stritarjevlh spisov 3. zvezek iš5e in dobro plača Karel Pfibil, Maribor, Gosp. ul. 56/111. — Prosim za priobcitev. Vse tovariše, ki so maturirali leta 1905., posebno one še iz bivše Štajerske, prosim, da pošljejo v teku tedrna svoje naslove na upraviteljstvo -šole na Breznici p. Žirovnica. Izvanredan lek protiv svih vrsta reumatizma. Posle ovoga groznoga rata naš narod mnogo pati od reumatizma, a rnniogi ne znaju da se sada ta bolest lako i brzo dade izlečiti lekom »RadioBalsaraica« Dr. Rahlejeva. Još u Rusiji posvetio se Dr. Rahlejev izu5avanju toga leka, te je njegov dugogodišnji rad urodio zaslužnim plodom. Pre dve godine, ispitujuči svoj lek u SLovenačkoj, postigno je Dr. Rahlejev izvanredne rezultate, tako da je danas njegov lek priznat, je kao jedino i najbolje sredstvo pnotiv svih vrsta reumatizma. O njegovoj lekovitosti najbolje svedoče potvrde profesora i lekara kao i zahvaina pisma izlečenih bolesnika. Radio - Balsamioa veoma brzo deluje i ne ostavlja nikakvih tragova na koži a i srcu apsolutno nije škodljiv. Sa dve do tri boce RadioBa!samica izleči Se i najstariji reumatizam. Lek se izraduje i dobija u laboratoriji Radio-Balsamica Dr. Rahleleva u Beogradu, Kosovska ul. 43. Imenovanja in napredovanja. —i Napredovanja. Pomaknjeni so v 1. grupio II. kategorije: Ema Zencovich, učiteUica v Trbovljah - Vodah; Antonija Betriani-Virk, u5iteljica v Ko5eviu; Josip Žagar, učitelj risanja na državni ginnnaziji v Mariboru. — V 2. grupo II. kategorije: Josip Tori, ucitelj v Trbovljah-Vodah; Ivan Mihler, učitelj na Vrhniki; Ferdinand -Ferluga, učitelj v Koroški Beli; Alojzija Triller, učitdjica v Ljubljani; Marjja Sajovic, učiteljica v Železnikih: Julija Semolič - Luschiitzkv, učiteljica v Suhoru; Marija Kumelj-Bulc, učitelijica v Novem mestu; Julija Kromar, u5iteljica v Brežicah; Marija Lebar-Lipovšek, uciteljica v Hrastniku; Marija Franke-Kotnik, uoiteljica v Dobrničah; Olga Medved-Jonke, učiteljica v Kočevju; Leopoldina Kump, u5iteljica ženskih ročnih del na državnem ženskem u5iteljišcu v Ljubljani; Leopold Šalda, šoteki upravitelj pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; Marija Šalamun, u5iteljica v Ptuju; Avgusta Janežič, učiteljica v Šoštanju; Hilda Dobriha-Sadnik, učiteljica v Št. Pavlu pri Preboldu. V 1. grupo III. kategorije učiteljice žeinskih ročnih de'l: TerezijSa Doganoc v Velikih La_5ah; Karolina Zehrer v Mostah; Cecilija Skubic v Ljubljani in Nežka Mejac-Kanduč v Motniku. V 4. grupo II. kategorije: Avgust Lulik, učitelj v Ribnici. V 5. grupo II. kategorije: Katinka Rihar, učiteljica v Zabukovju s 100/- položajne pla5e. — Prizadete opozarjamo, da se izvrši i'Zpla5il.o šele tedaj, ko dospe uradni akt oziroma ukaz na knjigovodstvo. Toliko, da ne bo nepotrebnih urgenc. —i Imenovanja v šolski službi. Za šolskega upravitelja v Kalobju je imenovan Karo! Hribernik, dosedaj šofeki upravitelj v Ljube5ni, za šolskega upravitelja v Špitali5u pri Motniku Peter Loparntk, doslej učitelj v Polzeli; za stalno učiteljico v Št. Vidu nad Ljubljano Marija Jelenc, doslej učiteljica v Kropi. Učiteljski pravnik. —§ Ali se računa 15% povišica tudi v pokojnino? O tem vpraišanju prinasa beogradska »Pravda« z dne 8. decembra slede5a razmotrivanja: Čl. 31. zakona o civilnih državnih uslužbencih pravi: »Po dovršitvi najvišje stopnje osnovne pla5e pripada uslužbencu za ves 5as njegovega nadaljnega službovanjai njegova najvišja osnovna plača, povečana za 15%. Tia povišica se vra5una v pokojnino le onim. ki imajo 35 let službe, ako specialni zakoni ne odrejajo druga5e. — Ker so bili upokojeni nekateri državni uslužbenci s 35-letno službeno dobo, računajoč v to dobo tudi službo v vojni dvokratno, se je pojavilo vpra§anje. ali se jim sme všteti 15% povišica tudi v pokojninske prejemke. — Glavna kotrola, ki ima po 51. 156. zakona o državnih uslužbencih in po 51. 253. finančnega zakona za leto 1924./25. pravico. da kontrolira rešitve o pokojninah, odnosno da vlaga proti rešitvain priziv, ako so nepravilne in na državno škodo, ni skozi daljšo dobo zavračala rešitev. s katerim se je priznaivala upokojencem s 35-letno službo 15% povišica za pokojnino. Zadnji čas je pa izpremenila svoje prejšnje naziranje in je vlagala na take rešitve prizive na državni svet in sedaj si je usvojila stališ5e. da gre ta 'povišica-za pokojnino le onim državinim uslužbencem. ki imajo 35 let efektivne službe. — To stališ5e glavne kontrole je iz slede5ih razlogov nepravilno: Glasom drugega odstavkai 51. 134. zakona o državnih uslužbencih »imajo na polno penzijo državni uslužbeinci pravico po dovršenih 35 letih službe«. Tukaj ni rečeno, kako je treba ra5unati teh 35 let. aili se šteje le efektivno trajanje. ali se raSunaio vsa leta, ki se splošno računa.o v penzi}o. Glavna kontrola je zastopala preje stališ5e. da se računago v to dobo tudi dvojna le-ta vojne službe. in tudi državni svet je tega mnenja. ker se istotako ra5unajo tudi aktivnim oficirjem vojna leta dvakratno. To stališce je tudi povsem praviln©, ker bi bil v naspro.nem primeru drugi odstavek 51. 139. nesmiseln. Ako se ta; dva odstavka vzporedujeta, je popofoioma iasno. da ie treba všteti v penzijo tudi dvojna leta vojne službe. To se še jasnejši vidi iz drugega ods.avka 51. 239., ki govori o zakonitih službetiih letih.« Tako govori tudi 51. 140. o »službenih letih«. Toda po 51. 241. »se račtma za odrejanje perijodičnih stopeni asnovne plače efektivno trajanje draavne službe«. kakor se tudi v 2. odstavku tega člena izrecno naglašajo »efektivna službena leto«. Tudi v prvem oidstavku 51. 137. se govori o »aktivni službi«. Iz tega je jasno. da ie v onih primerih. za katere je odredil zakonodajalec efaktivno trajanje službe, to tudi povsod izrečno poudaril. V 51. 31. zakona ne govori zakonodajalec nikjer o efektivneim trajanju službe, temveč samo o 35-letni službeni dobi. — Upajmo, da si državni svet ne bo prisvojil sedanjega naziranja glavne kontrole. temveč da bo zavra5al njene prizive proti priznanju 15%' povišice za penzijo. —§15% se šteje pri 32 letih v penzijo. Kakor poroča »Narodna Prosveta« v 12. številki z dne 26. februarja 1925, je Državni svet odlo5il, da se ima 15% za učitelje in učiteljice računati v penzijo po 32 službetiih letih. Odloka ne navaja. —§ Brezplačno zdravljenje uradnikov. Člen 112. uradniškega zakona daje državnim uslužbeticem pravico do brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah. Osrednja komisija za azvrševanje uradniškega zakona je ipodala svoje mnenje. da so tudi ortapedijski zavodi in državni sanatoriji. kakor tudi državne bolnice ustanove. ki jih misli člen 112. Zalo se bodo sprejemali v te zavode razen oseb, katerira so v prvi vrsti namenj^ni. tudi državni uslužbenci. upokojenci in 51ani njih rodbin. kolikor bo prostora v teh zavodih. —§ Upoštevattie osnovnih in meščanskih šol za uvrstitev po službeni pragmatiki državnih uslužbencev. Z odlokom 12.397. od 8. marca 1924 je ministrstvo prosvete. na skupno prizadevanje Pdkr. odbora UJNŽ. Osrednje zveze javnih nameš5encev. Poštne zveze in Društva strokovnih u5iteljev za me§5anske šole odredilo: 1. Da so višje ljudske šole v Hrvatski in Slavoniji glede sprejemanja v državno službo enakopravne z nižjo srednjo šolo; 2. da imajo meščanske šole 5in in karakter nižje gimnazije (to se je nanašalo na trirazredne in štiriraizredne meš5anske šole). Ta odlok je ministrstvo za promet poslalo vsern oblastnira direkcijam pod štev. 5299 od 24. marca 1924 <G. D. št. 9836 od 27. marca 1924) in smo ga objavili v celoti v »Jugoslov. železni5arju« štev. 8. od 15 aprila 1924. Kasneje pa je ministrstvo za prosveto pod štev. O. N. 28.230 od 2. julija 1924 glede mešcanskih šol izdalo sledečo odločbo: ' »V zvezi z odlokom O. N. št. 19.213 od 4. maja 1921 in na osnovi mnenja glavnega prosvetnega sveta S. Br. 177« od 11. marca t. 1. je izvolil g. minister prosvete s svojim odlokom O. N. štev. 11.896 od 2. julija t. 1. odlo5iti: Da je 4razredna meščainska šola v zadevah uradniškega čina enakoveljavna dovršeni štirirazredni sredngi šoli — gimnaziji. — Podpis.« Ker pa so bile s to odločbo kršene zakonite pravice absolventov trirazrednih mešSanskih šol. je ministrstvo prosvete kasneje izdalo sledeSo odloSbo: »Gospod minister prosvete je z odlokotn O. N. štev. 64.352 z dne 27. novembra 1924 v zvezi s prejšnjim odlokom O. N. štev. 28.230 z dne 2. julija 1924 odredil: Da je odpustno iz,pri5evalo javnih trirazrednih meš5anskih šol v Dalmaciji i'n Sloveniji. katere so obstojale do leta ¦1922., enakovredno spri5evalo 5ez 4. razred meščanske šole ter da odgovarja spri5evalu »strokovne šole s predpisanim zaključnim izpitora« v srnislu zadnjega stavka 51 6. žakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbemcih z dne 31. julija 1923. — Podpis.« SpriSevala 5ez tretji razred mešSanske šole se smatrajo torei za enakopravna s spri5evali čez nižjo srednjo šolo oziroma štirirazredno meščansko šolo le tistim, ki so trirazredno me_5ansko šdo dovršili najkasneje v letu 1922. Do takrat so namre5 trirazredne meščanske šole obsegale učno snov nižje srednje šole. Četrti (nastavni) razred meŠ5anskih šol pa je obsegal prilično učno snov pete realke. Po le.u 1922. :pa smatra ministrstvo za prosveto. da se je u5ni na5rt meščanskih šd spremenil tako, da uona snov trirazrednih meš5anskih šol ni ve5 enakovredna s snovjo nižje srednje šole. temveč da ustreza tej snovi po letu 1922. u5na snov štirirazredne meš5anske šole. Glede osemralzrednih osnovnih šol v Sloveniji je ministrstvo prosvete izdalo sledeoo odločbo: »Odlukom Br. 3896 od 29. januara 1925 odlučujem, da su z.a razvrstavanje u kategorijama i grupama 5inovni5kog z^kona osam raizreda osamrazrednih osnovnih škola u Sloveniji jednakopravni sa gradjanskim školaina za sve, koji su ovakvot školu svršili do 31. oktobra 1924. — Podpis.« (Jugosl. želez.«). —§ Odločbe državnega sveta. 1. Ob priliki nekega konkretnega primera v katerem ie neki minister izdal nov sklep in s katerim je svoj prejšnji skleip izpretnenil, je postavil državni svet tezo, da je samo sodiš5em prepovedano vračati se na svoje sklepe. Za administrativne oblasti velja načelo, da smejo svoje sklepe izpreminjati, ako to zahtevajo javni interesi in ako se s tem ne kršijo že pridobljene pravice. (Od_o5ba z dne 19. XI. 1924, št. 34.334). 2. Pri uradnikih, katerim gre v smislu 51. 7. zakona o državnih uslužbencih 10% povišanje rednih prejemkov, se mora vzeti kot temelj za računanje pokojnine za 10% povišana osnovna in položajna plača, a ne tudi povišana stanarina, temveč jim gre le redna stanarina glasom 51 138. zakona. (Odločba z dne 20. XI. 1924, št. 36.342). Književnost in umetnost. PrlporoCamo vse spodaj navedene knjlg« v nabavo uCitelJstvu in Solam, posebno pa lolarsklm, vs«m javnim Ijudskim In druStvenlm ter uiiteljsklm-strokovnlm knjilricam. Vse tu navedcne knjfge se nare2ajo tudl lahko potom UCiteljske knjigarn« v LJublJanl, Frantiikanska ullca, itev. 6. Ocene. —k Zadruga »Delavsko-kmečka Matica« je izdala dve lični, na dobrem papirju in z modernimi platnicami knjižici, in sicer: Maksim Gorkij »D e v e t i j a n ua r«, 5rtica, ki slika 1905. leto v Rusiji, ko je pop Gapen peljal delavstvo pred carske pala5e in kjer so demonstrante sprejele kroglje in kozaške sablje. Knjigo krasita tudi dve sliki v tekstu. Cena je 7.50 Din. Dobiva se v založništvu in v vseh knjigarnah. Druga knjižica je Dr. Koralnik »Z ap r t a v r a t a«, enodejanka, v kateri se drastično slikajo indijske kaste in Brahmistioni vzgled na posmrtno živlienje ter borbe najbolj zavrženih, ki so brez kaste, za 51ove5anske pravice. V tej knjigi je tudi govor indijskega modreca Svami Vivokanca »Bog in 51ovek«. Knjiga stane 7.50 Din in se dobiva -v založništvu in po vseh knjigarnah. —k »Človek z bombami«, pesniška zbirka Antona Podbevška. Izdala in založiia Štefanija Ravnikar - Podbevškova. Tiskala tiskarna »Merkur« v Ljubljani. — Izšla je pravkar prva pesniška zbirka Antona Podbevška, o kateri so že na dolgo in široko razpravljali in poudarjali, da ni še nobeno slovensko delo zbudilo toliko pozornosti. Kajti v razli5nih revijah in časopisih je izšlo neštelo ocen. pozitivnih in negativnih. Sedaj, ko ie »Človek z bombami« tiskan, je pri5akovati, da bodo znova za5eli razpravljati o tem velezanimivem delu. »Človeku z bombami« je priložen prospekt, iz katerega ie razvidno, s kakšnimi težavami se je moral boriti Podbevšek, ko je pri5el nastopati, posebno pa še tedaj, ko je hotel knjigo izdati. V prospektu obljublja tudi že svojo drugo delo, in sicer filozofsko z naslcvom »I t a 1 i j a n ski Tutankamen«. »Človek z bombami« je tiskan na elegantnem papirju, ima rde5e platnice, je velikega formata, kakršnega je »Dom in Svet« ter opremljen z avtorjevo sliko in njegovim podpisom. Dobiva se v vseh ljubljanskih knjigarnah.