Sveto Telo.
Radostno ziblje se morje zeleno, žametno morje pšcnice, biseri morje  krasijo nešteti, biseri  —  mak in modrice.
Maku je lice v žarečem škrlatu z vročim plamenom gorelo, tiho pa v haljici modrcponižni stalo modric je krdelo.
Mak razigrano pa vriskal tako je: »Juhihi, kdo se bo z raano ? Mene za kralja vsa njiva priznava, meni poklanja se vdano!«
Toda modrice neslišno in bajno so med seboj govorile. Kaj  so pač neki takrat šepetale? Zdi se  mi,  da so  — molile . . -
Prišla dekletca so, čvrsta in zala, v morjc  zabredla pšenično, pa so modric si dehtecih nabrala, v vence povila jih lično-
Venci so jelove mlaje krasili, koder procesija šla je, blagoslov  Sveto Telo je rosilo, blagoslov tudi na mlaje.
Prišla  nevihta je: venci nad vrati hišo so branili strele. Mak pa je stokal in venel na pol)U, vihre škrlat so mu vzele.
V. V-rt-v-c.