SKUPNI CILJI
V soojem govoru na Sutjeski je predsednik Tito med drugim dejal, da je ta proslava hkrati protest proti novim vojnam. »Žal, tovariši in tovarišice,« je dejal tov. Tito, tkakor smo morali med vso vojno stiskati zobe, ker nam o prvih letih ni bil priznan prispevek, ki smo ga dajali, tako moramo )udi danes stisniti zobe, ko nas obrekujejo, da ne gradimo socializma, temveč baje nekakšen nacionalizem. Da, mi ljubimo svojo državo, mi ljubimo svoje ljudstvo, ker smo o vsej zgodovini mnogo trpeli na tej naši grudi, toda mi nismo ni-kakšni nacionalisti, mi smo socialistična država in gradimo svoje življenje tako, kakor nam to ustreza in kakor najbolje znamo.s
Dalje je predsednik Tito poudaril, da je naša politika miroljubna in da ne sovražimo nobenega naroda na svetu, mi ljubimo ljudi, ljubimo narode, ne ljubimo pa tistih, ki slepe
ljudstvo ali ga pa vodijo po napačni poti. >Želimo sodelovati z vsemi narodi,« je dejal tov. Tito, "in uresničujemo to sodelovanje. Danes lahko povem, da nam je zelo ljubo in da zelo globoko cenimo sodelovanje z Združeno arabsko republiko s predsednikom Naserom na čelu. Imamo tudi najboljše prijateljske odnošaje z veliko Indijo, z Burmo, z Indonezijo ter nekaterimi drugimi državami Azije in Afrike, namreč z državami in narodi, ki se bore s podobnimi težavami, s katerimi se tudi mi borimo, in ki vedo, kaj pomeni mir, ki je tudi zanje neobhoden, da bi se mogli dvigniti iz nerazvitosti in ustvariti lepše in srečnejše življenje svojim narodom. Moram reči, da imamo mnogo prijateljev tudi v drugih državah. Jugoslavija si je pridobila ta svoj kapital s krvjo, ki jo je dala, pridobivala pa je prijatelje ne samo med vojno, temveč tudi po vojni, ker smo na mednarodnem področju zastavljali ves svoj ugled za prijateljsko sodelovanje med narodi. Sistemi so lahko različni, toda ljudje morajo živeti na tej zemeljski krogli, ker ne morejo iti drugam, tudi na luno še ne morejo."
Ob koncu svojega govora je tov. Tito naglasil, da je edina rešitev človeštva aktivna koeksistenca ter dodal: >Tudi na tem mestu lahko rečem, da bomo zgradili socializem in da nas nobene motnje in nobena obrekovanja ne bodo odvrnila z naše poti. Smoročamo osem, da bo imel o Jugoslaviji naj-zoestejšega prijatelja vsakdo, ki se bo obnašal prot njej kot proti državi, ki je o svoji zgodovini, zlasti pa o zadnji vojni, dala ogromne žrtoe za svoje boljše življenje in za mir."
Predsednik Naser je o soojem govoru med drugim poudaril, da goji ljudstvo Združene arabske republike globoko prijateljstvo do Jugoslavije. Dejal je: "Pomen naših skupnih ciljeo je velik ne glede na pogoje in na razlike v kraju in času. Zato smo vedno čutili ob vsaki težavi, na katero smo naleteli, ob vsaki krizi, skozi katero smo šli, da je pomoč, ki nam jo dajete, iskrena in brez oseh drugačnih namenov. To smo čutili tudi ob nacionalizaciji Sueškega prekopa. Vaša podpora je bila povsem iskrena, ker ste dobro vedeli, kaj pomeni borba za svobodo in neodvisnost države. In ko smo naleteli, se srečali z agresijo, smo prav tako občutili vašo nesebično pomoč, moralno, gospodarsko in politično, o okviru delovanja Varnostnega sneta in Združenih narodov. Iz koriščam to priliko, da vam izrekam hvaležnost ljudstva Združene arabske republike."
Potem, ko je označil načela koeksistence in sodelovanja med narodi za tista, za katera se bore narodi po osem svetu, in omenil napore predsednika Tita, premiera Nehruja in svoje za zagotovitev miru, je predsednik Naser dejal: " Dragi prijatelji! V arabskem svetu živimo in se borimo, da bi priborili popolno neodvisnost in jo okrepili. Arabsko ljudstvo, ki se bori za svojo neodvisnost in za svojo enotnost, čuti o globini svojega srca, da ste z njim in da mu dajete podpore na tej njegovi poti o borbi za neodvisnost in svobodo.
Želim, da bi se čedalje bolj krepilo prijateljstvo med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko."
Razširjena seja OK ZKS v Murski Soboti
Člani OK ZKS v Murski Soboti so minulo soboto na 6. razširjeni seji temeljito razpravljali o bodočih nalogah kmetijskega zadružništva s posebnim poudarkom na poglobljene oblike kooperacije ter o delu in nalogah okrajnega in občinskih sindikalnih svetov. Poleg članov OK ZKS so se seje udeležili tudi predstavniki OZZ, kmetijskih poslovnih zvez, zastopniki občinskih političnih forumov in drugi.
To je bilo nepozabno srečanje. Od Vrbnice, Čureva im Predjela se je smehljalo v poletnem soncu v tednu dni zgrajeno mesto — mesto pisanih platnenih streh. Z leve strani so ga varovale strmine Vučeva, za njimi Dragoš sedlo, Maglič in Volnjak, desno nad mestecem pa je stražil strmi Ozren, malo pod njim danes ponižni sovražnik Kosur, ki je skrival v svojem vrhu najnevarnejše sovražno gnezdo tistih dni.
To je Tjentilšte, to je — Sutjeska.
V taboru Počitniške zveze Jugoslavije, ki ga vidimo na naši sliki, so bivali minuli teden v dneh veličastne proslave tudi člani omenjene organizacije iz Pomurja: Marjan Ekart. Ernest Elenšpanger, Julijana Madrič, Jože Olaj, Pavel Pongrac, Bruno Rituper, Slava Štampar, Edvard Uršič, Jože Štivan in Franc Sukič, ki so poslali iz tega zgodovinskega kraja borbene pozdrave uredništvu in vsem braleem našega Usta.
POMURSKI
MURSKA SOBOTA, 10. JULIJA 1958 Leto X — Štev. 27 Cena din 10.-
VESTNIK
G
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
"TUKAJ RADIO M. SOBOTA ...!"
O Se tri tedne in v študiju Radia Murska Sobota bodo poslali v eter prve signale, s katerimi se bo Radio Murska Sobota pridružil mreži relejnih postaj Radia Celje in Koper. Radio Murska Sobota bo oddajal na ljubljanskem valu, poleg tega pa bo imel tedensko tudi dve uri lastnega programa v slovenščini in program za madžarsko narodnostno manjšino.
O Dela v študiju se bližajo zaključku, oddajnik pa so že postavili. Ker bo obsegal domet soboške radijske postaje celotno Pomurje, je razumljivo, da bo to mnogo pripomoglo k še tesnejši povezavi celotnega okrajnega področja. Ob priložnosti svečane otvoritve radijske postaje bomo našo javnost seznanili s podrobnostmi te pridobitve, ki pomeni velik napredek za celotno Pomurje.
SREČANJA IN PROSLAVE
OB DNEVU BORCA V POMURJU
POVSOD SO SLOVESNO PROSLAVILI TUDI 15. OBLETNICO BOJEV NA SUTJESKI — USPEL MNOŽIČNI PATROLNI TEK V SOBOTI — NOVE SPOMINSKE PLOŠČE
V Pomurju so se dostojno pripravili na proslavo dneva borca in 15. obletnice zgodovinske bitke na Sutjeski. Na večer pred praznikom in na sam dan borca je bilo na obeh bregovih Mure več proslav in prireditev. V Murski Soboti je -bila v četrtek zvečer akademija na prostem, njen potek pa je žal onemogočilo neurje. Zbranim Sobočanom je govoril o pomenu obletnice bojev na Sutjeski major JLA Miha Šušteršič.
O Na praznik, na dan borca, so predstavniki obč. LO Murska Sobota sprejeli večjo sknpino otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter jih tudi pogostili. Tega dne je bil tudi množični patrolni tek, v katerem so sodelovale ekipe raznih organizacij iz soboške občine. Najboljše ekipe so bile nagrajene.
O Na praznik, na dan borca, so predstavniki obč. LO Murska Sobota sprejeli večjo skupino otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter jih tndi pogostili. Tega dne je bil tudi množični patrolni tek, v kate-
rem so sodelovale ekipe raznih organizacij iz soboške občine. Najboljše ekipe so bile nagrajene.
Kmalu po 8. uri. ko je mestna godba odigrala državno himno, je ob pričetku tekmovanja
spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK tov. Jože Vild o pomenu dneva borca in zaželel tekmovalcem obilo uspeha. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Letos, ko smo imeli to športno prireditev drugič, je bilo 38 patrulj s 114 udeleženci več kakor lansko leto. Na cilj so prispele vse ekipe. Po končanem tekmovanju je komisija svečano objavila rezultate. Svečanost je bila pripravljena na pobudo občinskega strelskega odbora, s sodelovanjem občinskega odbora ZB in s pomočjo obč. LO M. Sobota ter delovnih kolektivov, ki jim kaže ob tej priložnosti izreči zahvalo za razumevanje. V začetku svečano-
Sestali so se borci • • •
PRETEKLI PETEK, NA DAN BORCA. JE BILO V RADOSLAVCIH PARTIZANSKO SREČANJE. SPET SO SE SREČALI STARI ZNANCI, PRIJATELJI IZ TEŽKIH DNI NAŠE ZGODOVINE. SI STISNILI ROKE, SE POGOVARJALI IN OBUJALI SPOMINE NA PARTIZANSKA LETA.
Zastave na visokih drogovih so bile gostom tega slavja, ki so prihajali od Ljutomera, z Murskega polja, od Bučkovec in s prvih obronkov Slovenskih goric, najbolj zanesljivi kažipot. Kljub temu, da je motila program prireditve bližajoča se nevihta, ki pa je vseeno prešla, je bilo vzdušje na prireditvenem prostoru živahno, prav partizansko...
Program proslave je bil dokaj pester. Ljutomerski pevci so zapeli nekaj partizanskih pesmi, križevski igralci so uprizorili partizansko enodejanko »Mati«, mnogim, ki so v času NOV sodelovali s partizani, so podelili odlikovanja. Za konec pa je nastopil še domači Pavliha v »originalu«, ki je razveselil zbrane s prav po partizansko osoljenimi smešnicami.
V imenu okrajnega odbora Zveze borcev je pozdravil zbrane sekretar okrajnega komiteja tov. JAN ROS. V svojem nagovoru je dejal: — Veliko je pri nas datumov, ki nas posameznike tesno povezujejo s preteklostjo, veliko pa je tudi obletnic, ki so po svoji vsebini in veličini take, da se jih moramo spominjati vsi. Med takimi dnevi je tudi Dan borca, ki ga praznujemo letos še bolj slovesno in s posebnim poudarkom na 15. obletnico velike epopeje na Sutjeski. Za tem je tov. Ros orisal razmere, ki so zavladale s kapitulacijo bivše Jugoslavije in s terorjem, ki so ga pri nas uganjali nemški zavojevalci. — Kaj vse je pri nas počela nemška »kultura«, nam pričajo pregnane in izseljene družine, aretirani, internirani in mučeni v ječah in taboriščih. Pričajo nam grobovi talcep, ustreljenih skupin in posamez-
nikov ter požgani domovi. Vse to samo zato, ker so ljudje Iju-
Tov. Jan Ros: Veliko je tudi obletnic, ki so po svoji veličini take, da se jih moramo spominjati vsik
bili svojo zemljo, materin jezik in ker so se upravičeno odrekali nemškemu nacionalizmu. Toda v našem narodu so živele sile, ki niso trpele Okovov in podjarmljenja. Med nami so živeli ljudje, ki so že pred vojno trpeli zaradi najhujšega preganjanja, ker so hoteli ljudem dobro, ljudje, ki so v tistih najbolj kritičnih časih prevzeli najbolj odgovorne naloge organizatorja boja zoper okupatorja in domače izdajalce..
Če v Pomurju takrat nismo imeli večjih partizanskih akcij — je dejal tov. Ros — tega niso bili krivi ljudje, vzroke zato je treba iskat: v neprimernem terenu, ki ni dopuščal
(Nadaljevanje na 2. strani
s ti je spregovoril sekretar občinskega strelskega odbora tov. Poredoš in pozdravil častne goste: predsednika obč. LO tov. Karla Lutarja, zastopnika JLA majorja Nikolajeviča, sekretarja obč. komiteja ZK tov. Jožeta Vilda, sekretarja obč. odbora SZDL tov. Jožeta Velnarja, predsednika obč. odbora ZB majorja Šušteršiča in ostale predstavnike organizacij, itd.
Nato je pozdravil navzoče major Šušteršič, k: je čestital k 10. obletnici strelske organizacije Slovenije ter izrazil željo, da bi letošnja druga tovrstna prireditev postala tradicionalna. Po razdelitvi priznanj in nagrad najboljšim patruljam so se tekmovalci še dolgo zadržal: skupno z organizatorji in častnimi gosti v prijetnem pogovoru ob obujanju spominov na NOB in petju borbenih pesmi. Rezultate tekmovanja objavljamo v športni ruriki.
O T ljutomerski občini je bila glavna proslava v Radoslav-cih, o kateri poročamo posebej, v Lipi v beltinski občini pa so na dan borca odkrili spominsko ploščo dvema žrtvama fašističnega terorja. Na dan vstaje, 22. julija, pa bedo v Beltincih odkrili spomenik narodnemu heroju Mohorju. Spominsko ploščo so odkrili na dan borca tudi v Pince marofu v spomin na množično internacijo primorskih Slovencev, ki žive v okoliških vaseh.
O V radgonski občini je bilo srečanje partizanskih borcev v Slatini Radencih. Zbranim je govoril o pomenu veličastne epopeje Sutjeske predsednik okrajnega odbora ZB tov. Rudi Rapl — Savo, po kulturnem-sporedu pa je bilo ljudsko rajanje. Hkrati so odkrili v Gor. Radgoni spominsko ploščo Jakobu Vreči in Frančku Pinteriču.
O lepih proslavah smo dobili poročila tudi iz občin Petrov-ci-Šalovci, iz Vidma ob Ščavnici in od drugod.
Bivali so v mestu platnenih streh ...
Pred dnevi v dolini Sutieske
Spomenica hvaležnosti
Na nedavni proslavi 15-letnice bitke na Sutjeski je Aleksander Rankovič izročil predsedniku Titu spomenico hvaležnosti jugoslovanskih narodov. Partija in Tito sta prvikrat ustvarila v naši zgodovini nezlomljivo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Pod vodstvom tovariša Tita so šli naši narodi na pot demokratičnega socialističnega razvoja in dosegli velike uspehe. Z njim smo se ubranili vseh napadov od zunaj ter utr-diE svobodo in neodvisnost naše socialistične domovine.
S spomenico hvaležnosti so narodi Jugoslavije izrekli v Tjentištu, tem svetlem kraju naše revolucije, hvaležnost svojemu predsedniku za vse, kar je storil in kar dela za njihovo svobodo in neodvisnost, za mir in enakopravno sodelovanje med narodi za sociaezem.
Ko je prevzel od tovariša Aleksandra Rankoviča spomenico hvaležnosti narodov Jugoslavije, je predsednik republike Josip Broz Tito med drugim dejal: »Globoko sem hvaležen našim narodom, ker so mi dali to spomenico, ki jo smatram, kakor sem že rekel, kot priznanje vsem borcem naše narodnoosvobodilne vojske. V svojem imenu in v imenu svojih sodelavcev obljubljam vsem našim narodom s tega kraja, da ne bomo omahovali nikdar in da bomo delali za srečo naših narodov, za katere bomo dali tudi življenje, ako bo potrebno.«
Lani močan porast proizvodnje
Občinski sveti za družbeni plan in finance so izdelali analize o gibanju gospodarstva v lanskem letu.
V beltinski občini je bil predviden letni dohodek v višini 37 milijonov 850- tisoč dinarjev. Ob koncu leta je bil dosežen z 91 odst. Obveznosti ni doseglo gradbeno podjetje, dočim je bil dohodek pri nekaterih drugih podjetjih znatno višji od planiranega. Kmetijske zadruge beltinske občine so dosegle 39? milijonov dinarjev, z družbenim načrtom pa je bilo predvideno 400 milijonov dinarjev prometa.
Kmetijske zadruge v c a n k o v-s k i občini so dosegle lani 178 milijonov dinarjev prometa, pri tem je zaključila cankovska zadruga poslovno leto z izgubo.
Na območju radgonske občine so dosegla zelo dober finančni uspeh vinogradniška posestva. To predvsem zaradi ugodne letine. Vseh sedem kmetijskih zadrug je zabeležilo zadovoljiv finančni rezultat. Kmetijske zadruge so presegle svoje proizvodne plane, vendar so dosegle le minimalen dohodek, saj so nekatere komaj krile 100 odst. plače. Kmetijska zadruga Kapela je zaključila poslovno leto z izgubo.
Pri Gradu so dosegle vse gospodarske organizacije zadovoljiv uspeh.
Gospodarske organizacije v lendavski občini so dosegle čez 2 milijardi 500 milijonov dinarjev dohodka. Na tako visok dohodek je vplivala predvsem Nafta. Pri kmetijskih zadrugah je izkazala ob koncu leta izgubo le kmetijska zadruga Turnišče, ki posluje nezadovoljivo že več let.
Industrijska podjetja ljutomerske občine so dosegla 707 milijonov dinarjev dohodka. Od industrijskih podjetij ni dosegla predvidenega gospodarskega učinka le tovarna usnja. V obrti je bil dosežen dohodek v višini 443 milijonov dinarjev. Kmetijske zadruge so vse — razen KZ Stročjo vas — zaključile poslovno leto zadovoljivo. Od kmetijskih gospodarstev sto dosegli dober uspeh VG Jeruzalem in Ljutomer, z izgubo pa je zaključilo poslovno leto KG Muropolje, ki je delovalo v zelo težkih pogojih. To posestvo je sedaj priključeno kmetijskemu posestvu Beltinci in VG Lju-
tomer, s čimer bodo verjetno doseženi boljši uspehi na zemljiščih, ki jih je imelo to posestvo.
V Martjanski občini so zaključile poslovno leto vse gospodarske organizacije s primernim finanč-nm uspehom. Izgubo je izkazal le mlin Sebeborci. Močno pa so po-rastli pri kmetijskih zadrugah stroški in to kar za 76 % v primerjavi s prejšnjim letom.
Gospodarske organizacije murskosoboške občine so zaključile poslovno leto 1957 razen Agro-merkurja in mlinskega podjetja zadovoljivo. Nekatera podjetja so dosegla ob ugodnih pogojih znatne dohodke ter jih delila kot presežne plače. Občinski zbor proizvajalcev je določil odstotek prispevka sklada podjetij in s tem omejil izplačevanje več kot treh plač nad plačami po tarifnih pravilnikih. Nekatera obrtna podjetja so dosegla lepe uspehe, grajati pa je treba posamezna trgovska podjetja, ki so skrbela preveč za povečanje presežnih plač. premalo pa za sklade.
Sladkorna tovarna
Beli Manastir potrebuje delavce
Kakor vsako leto, tako potrebuje tudi letos sladkorna tovarna v Belem manastiru večje število ukordnih delavcev za kampanjo sladkorne pese. Zaslužek je dober in plača po akordu oziroma tarifnem pravilniku. Hrana bo stala mesečno 3.000 din, razliko krije tovarna sama. Sklepale se bodo posamezne pogodbe. Zato se naj prijavijo vsi interesnti do 1. avgusta 1958 neposredno pri zbiralcu delovne sile tov. Aleksandru Filo v Kuštanovcih štev. 34 ali pa na Posredovalnici za delo v M. Soboti.
V	občini Petrovci- Šalo r-c i je izkazal ob. koncu leta izgubo mlin v Peskovcih, dočim je bil finančni uspeh kmetijskih zadrug zadovoljiv.
V	Videmski občini je bila najslabša kmetijska zadruga Videm, dočim so poslovale ostale KZ zadovoljivo.
„BIL SEM V ODREDU
"BRATSTVA IN ENOTNOSTI..."
Vtisi in doživetja mladinca predvojaške vzgoje Jova Bajagiča iz Kroga s poti po dolini Sutjeske — Rokoval se je s predsednikom Titom in Naserjem — Mladinci iz vseh republik po poteh junaških borcev Sutjeske.
Kot predstavnik mladincev predvojaške vzgoje iz Pomurja se je udeležil skupno z ostalimi slovenskimi mladinci nedavne proslave bojev na Sutjeski tudi tov. Jovo Bajagič. Ko se je vrnil domov, nam je med drugim dejal, da je prispel v Fočo že v nedeljo 29. junija. Bil je v sestavu odreda »Brastvo in enotnost«, v katerem so bili pripadniki predvojaške vzgoje iz vseh republik, Že naslednjega dne so jih razdelili po vodih in odpotovali so z ozkotirno železnico do Miljevine. Tu so izstopili ter odšli 63 km peš po poteh naj-
hujših bojev pred 15. leti. Vodil jih je polkovnik Milič, ki je bil pred petnajstimi leti v teh zgodovinskih bojih komandant brigade. Ves čas hoje preko Mag-Uča itd. jim je polkovnik Milič razlagal potek bojev pred 15 leti in jih seznanjal z vsemi podrobnostmi. Preko Balinovca in Ljubinega groba, kjer so si ogledali še danes vidne bombne lijake in borbene položaje, so prispeli v Milinklade, nato pa pozno zvečer drugega dne v Suho. Tu j,e bil tabor pripadnikov predvojaške vzgoje.
Na svoji poti so našli mnogo
predmetov iz zgodovinskih bojev pred 15 leti: naboje, okostnjak borca, ki je še zmeraj držal puško v rokah, razne dele orožja, nemško čelado itd.
Dne 3. julija popoldne so pričakovali predsednika Tita in Nasera, ki sta prihajala v dolino Sutjeske iz Dubrovnika. Družbo so jim delali pripadniki počitniške zveze, tabornikov in drugi, ki so tamkaj razpeli svoje šotore pod milim nebom. Ko sta se oba državnika pripeljala v odprtem avtomobilu, so jima navzoči zastavili pot in ju navdušeno pozdravljali z vzkliki »Tito — Naser« in drugimi pozdravnimi klici. Tov. Bajagič se je ob tej priložnosti rokoval z obema predsednikoma, ki sta dobro razpoložena in nasmejana odzdravljala iz avtomobila. Čez okrog petnajst minut je njun avtomobil nadaljeval pot proti Tjentištu, vsem ki so ga doživeli, pa bo to srečanje ostalo v nepozabnem spominu.
V noči od četrtka na petek, nam je pripovedoval tov. Bajagič, je drvel proti Tjentištu avtomobil za avtomobilom. Z vseh se je razlegala borbena pesem. Najpogosteje je bilo slišati pesem o narodnem heroju Savi Kovačeviču. Tudi v taboru predvojaške vzgoje so zakurili partizanski ogenj, bivši borci
(Nadaljevanje na 6. strani)
Sestali so se borci • • •
(Nadaljevanje s 1. strani)
večje koncentracije partizanskih enot. Prav v teh krajih, kjer je danes to pomembno slavje, beležimo že prve organizacijske sestanke in prve propagandne akcije in to v letu 1941, ko je bil okupator še na svojem zmagovitem pohodu.
Težko je reči, kdo je v tukajšnjih krajih doprinesel večji delež k naši osvoboditvi: ali tisti, ki se je zaradi uspešnejšega dela zoper okupatorja umaknil v ilegalo, ali tisti, ki je ilegalno sprejemal na počitek in prehrano v svoja stanovanja. Menim, do so bili uspehi odvisni od obeh navedenih faktorjev. Takrat, za časa NOV, smo nakazovali velike perspektive. Ti načrti in obljube so se v mno-gočem uresničile ali pa se uresničujejo. Vsi prav dobro vemo, da je bilo za to uresničitev potrebnih mnogo naporov, ki so bili večkrat zahtevnejši kot maše moči. Takrat, ko smo govorili v obliki obljub, nismo ničesar pretiravali. Partizani, brez sodelovanja čim večjega števila ljudi, ne bi dosegli ničesar. Če je to načelo veljalo takrat, velja v enaki meri tudi danes. Večkrat je slišati besede: »pozabili so na nas« in podobno. V tem tičita dve resnici. Prva je ta, da se res preredko dobivamo in se kot stari znanci raz-govarjamo. Tu smo več krivi mi in to ni povsem prav. Druga resnica pa je ta, da danes ne moremo vsakega kraja in vasi' gospodarsko enako razvijati. Tu imajo glavno besedo ekonomske zakonitosti. Vsak kraj pa ima možnost razvoja ali v kmetijski proizvodnji ali v živinoreji, sadjarstvu, obrtni predelovalni dejavnosti in podobno. Rudnikov ne bomo odpirali tam, kjer ni rude — je poudaril tov. Ros — industrije ne bomo gradili tam, kjer ni surovin in elektrarne me bomo zidali tam, kjer ni vode. Tako vidite, tovariši, so tudi v vsakem našem kraju specifični pogoji za splošen razvoj.
Vsi želimo, da bi čim več pridelali, da bi vzredili čim več dobre živine. To je želja slehernega kmeta. V teh željah smo si enotni vsi — mi, ki govorimo o socializmu, o socialističnih odnosih, o modernem načinu obdelovanja zemlje, kot tisti, ki nas poslušajo — vsi bi radi več in boljše. Le nekoliko preveč je še v nas stare konservativne miselnosti, vse premalo je enotne volje in akcije.
Ob koncu svojega nagovora je tov. Ros dejal, da moramo dosledno prenašati tradicije NOV v sedanji čas. Vse, kar je takrat v tistih težkih časih odlikovalo naše ljudi, ki so v teh letih postali zreli možje in žene, prenašajmo na mladi rod, da bo stopal po naših stopinjah. Taka partizanska srečanja pa bi morali v bodoče organizirati po vseh krajih, kjer žive ljudje, ki so našo osvobodilno borbo podpirali in se aktivno Vključevali vanjo.
-jm
TABOR MED OLJKAMI
Na Debelem rtiču, ki omejuje na severu slikovit koprski zaliv, stoji med nasadi oljk, breskev, češenj in vinogradov tabor glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. V tem svojevrstnem okrevališču se vsako poletje zvrsti v petih izmenah okrog 750 zdravja potrebnih otrok iz vseh krajev Slovenije. Tam, kjer so danes šotori, bodo zgradili v dveh, treh letih moderno mladinsko okre-
vališče, ki bo labko sprejelo hkrati 300 otrok. Akcija, ki jo je letos organiziral Rdeči križ, je prinesla dovolj sredstev, da bodo nemoteno pristopili k izgradnji tega velikega objekta.
*
Med šotori, ki tvorijo pravcato naselje nad strmo obalo, sem srečal znanko, simpatično učiteljico Roziko. Vodič je v zdravstveni koloniji in odgovarja za male varovance iz soboškega okraja. Pozanimal sem se za taborniško življenje otrok
in najprej zvedel, da je nadvse udobno, da imajo odlično hrano, skrbno vodstvo in dobro zdravstveno nego.
»Tako ravnamo z njimi kot s piščančki. Igramo se, hodimo na kopanje, spimo in jemo...« se nasmehne mlada vzgojiteljica.
Sprehajamo se med velikimi šotori. Tu in tam se prikaže izza široke reže šotorskih »vrat« zvedav okrogli obrazek. Popoldanski počitek imajo in zunaj dežuje, zato se jim danes ne mudi pod mračno nebo. Toda na znak za malico se bodo pognali kot vihra pod dva velikanska šotora, kjer imajo obed-nico »za slabo vreme«. Navadno jim pogrnejo mize kar zunaj v prijetm senci.
»Da, sonce, voda, zrak in — kalorije ... Tako zdravimo naše otroke«, mi je prijazno pojasnila Tila Kerstein, priljubljena upravnica okrevališča. »Pri hrani ne poznamo omejitev in vsak je, kolikor more.«
Zares, nič ne kaže. da se zbirajo na Debelem rtiču oslabeli otroci, ki so prišli na morje po zdravje. Iz slednjega kotička veje prešerna razposajenost. Odlični klimatski pogoji, sonce, morje in kalorije so opravili svoje. Ko bodo čez nekaj dni odhajali na domove, bo medicinska sestra primerjala težo otrok ter zabeležila razliko od prihoda do konca letovanja. Ni malo primerov, da znaša ta razlika dva, tri ali celo več kilogramov. In še ena posebnost: če zdravnik, ki redno nadzoruje zdravstveno stanje otrok, ugotovi, da temu ali onemu otroku klima nadvse ustreza, podaljša takim pacientom«,biva nje v okrevališču še za eno izmeno.
Dokaj razveseljiva je tudi skrb uprave za vzgojo otrok. Številni vzgojitelji vzorno vodijo svoje skupine, učijo otroke lepega vedenja in, kar naravnost preseneča — vsak vzgojitelj skrbno beleži v svoj dnevnik psihološka in pedagoška za-pažanja in posebne lastnosti otrok. Zares zamisel, ki zasluži pohvalo in posnemanje, saj se našim pedagogom nikjer ne nudi taka idealna priložnost za spoznavanje najglobljih kotičkov otrokove duševnosti, kot v tem sproščenem, neposrednem stiku v naravi.
Torej dvojna korist. Ni težko ugotoviti, da se ogromna sredstva, ki jih ljudska oblast nalaga v to okrevališče, visoko obrestujejo.
Bb
Naš zunanjepolitični pregled
Brioni v ospredju zanimanju
Te dni so Brioni v središča pozornosti svetovne javnosti, saj se je tu zbralo mnogo tujih novinarjev. Izmenjava mišljenj državnikov ZAR in Jugoslavije ima velik pomen in sodijo, da bodo rezultati teh razgovorov izredno pomemben doprinos h krepitvi že zdaj odličnih medsebojnih odnosov in naporov za popuščanje mednarodne napetosti. Osnova za te razgovore je neodvisna izvenblokov-ska politika obeh držav.
V torek je prispel na Brione grški minister zunanjih zadev Evange-los Averof. Minister zunanjih zadev Grčije je prispel v našo državo zaradi skupnih razgovorov z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem in ministrom zunanjih zadev ZAR Mahmndom Favzijem. Kakor znano, vežejo ZAR, Grčijo in Jugoslavijo prijateljske vezi in plodo-nosno sodelovanje. Tudi to srečanje bo nedvomno prispevalo nadaljnji korak k še boljšim odnosom ZAR, Grčije in Jugoslavije ter okrepitvi miru.
PESIMIZEM IN OPTIMIZEM
OKROG ŽENEVE
Kakor kaže, konferenca za nadzorstvo nad jedrskimi poskusi v Ženevi ni brez pomena, kakor so to napovedovali nekateri črnogledi opazovalci. Tega mnenja so tudi na evropskem sedežu OZN, tembolj, ker je to prvo srečanje med Vzhodom in Zahodom po daljšem presledku. Kar zadeva rezultate sedanje konference strokovnjakov, pri kateri je vzbudila pozornost grupiranje delegacij na Vzhod in Zahod, so mnenja deljena. Nekateri še zmeraj sodijo, da je konferenca že od samega za-
četka obsojena na neuspeh in da so vlade poslale svoje znanstvenike v Ženevo samo zato, da bi proučili, do kolikšne stopnje znanosti in tehnologije je prišla nasprotna stran. Po sodbi drugih, sporazuma ne bodo dosegli, dokler ZDA ne bodo končale serijo svojih atomskih poskusov na Tihem oceanu in dokler ne bodo prepričane, da so dosegle takšen napredek v razvoju jedrskega orožja, da lahko privolijo v ustavitev poskusov. Tretji zopet sodijo, da bi utegnila zavreti sklenitev sporazuma Francija, dokler ne bi postala članica »atomskega kluba.«
UPANJE V USPEŠEN
SESTANEK NAJVIŠJIH
PREDSTAVNIKOV
Po vesteh iz Londona pa obstajajo vsi upi za uspešen sestanek najvišjih predstavnikov. Kakor piše »Times«, kaže barometer razpoloženja za takšno konferenco težnjo dviganja. List dalje izraža upanje, da bo skoraj pripravljena pot za dosego sporazuma o prenehanju jedrskih poskusov. Medtem so namreč v ZDA spremenili MacMahonov zakon in tako obstaja verjetnost, da bo Velika Britanija dobila ameriške tajne iri-formacije o jedrskih bombah. Poudarjajo tudi, da Dulles proučuje sestavo novegn zahodnega načrta o razgovorih s Sovjetsko zvezo za prenehanje jedrskih poskusov izolirane od ostalih aspektov razorožitve. »Daily Telegraph« je zapisal, da so o tem razpravljali tudi v Atlantskem paktu in da je razpoloženje ugodno. Edina zapreka bi, kot že rečeno, lahko prišla od Francije. Med Dul-lesom in De Gaullom ni bil dosežen
noben sporazum, vendar je to vprašanje še odprto za razgovore med De Gaullom in predsednikom Eisen-howerom.
Vprašanje je tudi, ali bo od poteka konference v Ženevi odvisno reagiranje ZDA in drugih zapadnih držav na zadnjo poslanico premiera Hruščovn predsedniku ZDA Eisenho-weru. Hruščev je — kot znano — predlagal Eisenhoweru, naj vojni in drugi eksperti začnejo z razgovori o problemu preprečitve nenadnih napadov.
LIBANONSKI VOZEL
NERAZVOZLJAN?
V Libanonu streli na barikadah še niso povsem utihnili, vendar je vedno bolj jasno, da gre zn zgolj notranjo krizo. Ta se kaže sedaj v notranjih sporih, v osebni rivaliteti. Sami mednarodni opazovalci so dognali, da o množičnem tihotapljenju ljudi in orožja v deželo ni govora. To je posredno priznala tudi libanonska vlada, ko je začela namesto zahodne intervencije zdaj le še pomoč varnostnih sil OZN. OZN pa tudi o tem noče nič slišati. Kaže, da bodo morali Libanonci sami poravnati svoje spore le vpričo tujih oglednikov.
Britanska vlada pa še vedno smatra — po besedah predstavnika Fo-reign Officea — da obstaja tuje vmešavanje v notranje zadeve Libanona. Iz istega vira se je zvedelo, češ da v poročilu komisije opazovalcev ni potrditve, da ni infiltracije v Libanonu, temveč da gre zgolj za ugotovitev, da opazovalci kaj takega niso opazili med svojim bivanjem v Libanonu. Predstavnik Foreign Officea pa je hkrati zanikal vesti, češ da britanska letala sodelujejo v operacijah vladnih sil v Libananu proti upornikom-
NEZADOVOLJSTVO V GRČIJI
Grška vlada je zavrnila britanski načrt za ureditev ciprskega vpraša-
nja, a vrat ni zaprla za seboj. Zdaj je stvor spet v obdobju diplomatskih obravnav. Kakšno stališče bo zavzela grška vlada v teh pogajanjih, še ni podrobno znano, gotovo pa je, da bo odklonila tristransko konferenco, ki i jo je predlagal Macmillan v svojem pismu grškemu in turškemu ministrskemu predsedniku. Znano je, da Grčija odklanja sleherno misel na morebitno razdelitev otoka na dva ali celo tri dele, pa četudi bi šlo samo za upravno razdeltev otoka na grški in turški del.
Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je grški zunanji minister Averof pred odhodom v Jugoslavijo sprejel britanskega odpravnika poslov v Ateni in se z njim razgovarjal o sedanjih incidentih na Cipru. Ob tej priložnosti ni bil predan britanskemu ministrstvu noben protest v pismeni obliki. Britanska vlada doslej tudi ni dobila nobnega turškega predloga glede naslednjega sestanka treh držav o Cipru.
DE GAULLE PREBIL LED
NEZAUPANJA
Komaj se je De Gaulle vrnil iz Alžirije, kjer je imel tokrat opravka z zarotniškimi generali, muhastimi politiki in tudi z župani, ki jih je sedanja francoska samovoljna oblast odstavila, ga je v Parizu že čakal razgovor z Dullesom o vsem, kar skrbi Francijo in zanima Ameriko. De Gaulle, o katerem so še pred nekaj tedni govorili in pisali, da bo skušal krmariti izven Atlantske zveze, se je torej zatekel k najmočnejšemu atlantskemu zavezniku po pomoč.
Kaže. da je De Gaullu uspelo odstraniti bojazen Amerike in Velike Britanije, da bo vodil politiko, ki bo škodovala zahodnemu svetu. Posledica tega je že spremenjen odnos do De Gaulla, kateremu bosta dve najpomembnejši zahodni vladi nudili vso podporo, kot kaže celo denarno.
POMURSKI VESTNIK, 10. julija 1958
2
ZADOVOLJIVA BILANCA LETOŠNJE PREDSEZONE:
Vedno več gostov v Radencih
Redko katero zdravilišče v svetu ima toliko različnih možnosti za individualno zdravljenje raznih bolezni, ki se lahko uspešno zdravijo s kopanjem in pitjem mineralne vode, kakor je to primer v Radencih. Zato je dotok gostov v to zdravilišče tudi vsako leto večji. Z letošnjo predsezono so bili kar zadovoljni, če izvzamemo vreme, ki je kazilo gostom razpoloženje.
Pogled na
Medtem, ko je bilo lani do tega časa okrog 3200 nočnin in nekaj nad 500 gostov, so zabeležili letos že čez 4300 nočnin in 984 gostov. Tudi število inozemskih gostov je naraslo. Do sedaj se je v Radencih zdravilo že nad 100 tujcev. Od teh je bilo največ Avstrijcev, sledijo gostje iz Italije, Nemčije, Grčije in USA. Konec junija je bi-
lo tu 210 gostov, v glavni sezoni pa kaže, da bo vse zasedeno. Na razpolago imajo 300 do 350 ležišč. Mnogo ljudi stanuje izven zdraviliških objektov, v zasebnih vilah in hišah. V zdravilišče prihaja največ socialnih zavarovancev iz Slovenije. Je pa tudi precej privatnih gostov. Dnevna oskrba znaša od 750 do 900 dinarjev, lahko pa se vzame Judi samo pol penziona.
Kopališče je zdaj odprto tudi
zdravilišče
popoldne do 16. ure. Že nekaj časa so odprte tudi mineralne kopeli, ki so cenejše in ki so priporočljive posebno za težje srčne bolnike, ker te kopeli ne vsebujejo toliko ogljikove kisline. V obratu so tudi prhe. Zdravilišče ima sedaj že tudi izgotovljene načrte za ureditev nekaterih objektov za zimsko sezono. Te dni bodo odprli ku-
hinjo in točilnico v dietični restavraciji. Za razvedrilo je gostom na razpolago kavarna z barom in glasbo. Dalje so tu še kino in knjižnica ter igrišče za tenis in balinanje. Vendar si želijo gostje za razvedrilo več zabavnega programa ter raznih kulturnih in športnih prireditev.
Razen rednih gostov vidimo tu posebno ob nedeljah razne skupine izletnikov. V zadnjih dneh so si ogledali zdravilišče: skupina hmeljarjev, visokošolci-zgodovinarji, kmetijske zadruge iz Celja, Vojnika, Rogaške Slatine itd. MORDA bi kazalo, da bi ob nedeljah redni gostje ss kopanjem »počivali«, da bi bile kopeli bolj na razpolago za izletnike.	IKA
HUMORESKA
TELEFON
Direktorja Cepca se je telefon tako priljubil, da je nekega dne po kosila adaril pred ženo po mizi: »V stanovanje bom dal napeljati telefon!« Žena ga je osuplo pogledala. Kljub temu. da je videla v telefonu nepotreben izdatek, ni upala ugovarjati, kajti, kadar je mož z udarcem po mizi potrdil svoj sklep, je bila s tem končana vsaka razprava.
Naslednjega dne so prišli telefonisti. Odrli so steno, da je ženo kar zazeblo v srce. Napeljali so žice in čez dva dni je stal na moževi nočni omarici ličen telefonček. Še tisti dan je dal direktor Cepec v časopis oglas, v katerem je poslovnim prijateljem naznanil, da ga odslej lahko kličejo tudi na dom, na to in to številko.
Od tistega dne v stanovanju direktorja Cepca ni bilo več miru. Telefon je brnel od jutra do veče-
ra, Cepec pa je skakal iz sobe v kuhinjo, iz kuhinj^ v sobo. Tovariš direktor, nujno, pridite takojl Tovariš Cepec to, tovariš Cepec ono, tovariš Cepec sem, tovariš Cepec tja.
Nekega dne je moral direktor odpotovati. Odpotovati tako nemudoma, da ni niti utegnil v podjetju sporočiti, da ga ne bo na spregled.
Že ob sedmih zjutraj je začel brneti telefon. Cepčeva žena, kljub trdnemu sklepu, da se ne bo niti dotaknila te preklete naprave, se tokrat ni mogla vzdržati. Že ob prvem klicu je dvignila slušalko. »Dobro jutro, Jaka!« je zagostolelo na drugem koncu žice. »Kako to, da me sinoči nisi počakal na domenjenem kraju?« Cepčevko je dvignilo kot da ji je kdo potisnil šilo v zadnjo plat. Za oktavo nižje kot običajno je za-krakala v slušalko: »Prekleta kok-
lja. pusti me že vendar pri miru, saj sem te sit kot pokvarjenega ričeta.« Na drugem koncu žice je nekaj neusmiljeno zaškrtalo . . Za tem so klicale še Lenka, Urška, Sonja, Pepca in še in še. Cepčeva žena pa jih je obkladala s takimi, da je najbrž marsikateri padla slušalka pod mizo.
Zvečer, ko se je nič slabega sluteč “vrnil direktor Cepec, je dobil najprej brez vsakega komentarja krožnik v glavo, še preden je prišel do sape. mu je žena že naštela vse Lenke, Sonje, Urške in Pepce.
Še tisti večer je napisal direktor Cepec dvoje pisem: telefonski centrali, ki naj mu takoj naslednji dan odklopi telefon, in časopisu, ki naj mu objavi s polkrepkim tiskom obvestilo, v katerem obvešča vse poslovne prijatelje in znance, da nima več telefona.	Juš
DVIG PROIZVODNJE V ŽIVINOREJI IN POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI PREDELOVALNE INDUSTRIJE
Več novih mlekarskih obratov
SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA JE RAZPRAVLJAL O RAJONIZACIJI ŽIVINOREJE - OSNUTEK RAJONIZACIJE NI PREDVIDEL POVEČANJA ZMOGLJIVOSTI MLEKARSKE INDUSTRIJE, KI JE V POMURJU V RAZVOJU - V MLEČNO VZREJNI RAJON ZA GOVEDOREJO STA VKLJUČENI TUDI APASKA IN LENDAVSKA KOTLINA — DODATI BO TREBA ŠE VRSTO GOSPODARSKIH UTEMELJITEV, KI SE MORAJO UJEMATI S STROKOVNIMI ANALIZAMI
Pred tednom je svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO razpravljal o rajonizaciji živinoreje v Pomurju. O osnutku rajonizacije je poročal inž. Zadravec, 'ki je pripravil ta osnutek za v ta namen izvoljeno komisijo. Kot je bilo razvidno iz osnutka, bi se naj Pomurje delilo pri govedoreji v mlečno vzrejni rajon in rajon za pitanje, med tem ko izrazito mlečnega rajona, ki je v okoliših velikih potrošnik središč, v Pomurju nimamo. Pri prašičjere-ji je razdeljeno Pomurje na vzrejni rajon, ki se ujema z enakim pri govedoreji za pitanje. Vse Pomurje pa je označeno kot izrazito perutninarski rajon, del Prlekije s središčem nekako v Križevcih pa je rajon za vzrejo ljutomerskega kasača.
O Ker imamo v Pomurju mlekarsko industrijo, je razumljivo, da so razpravljali predvsem o govedoreji, ki ima, kot kaže, zagovornike dveh stališč. Eni zagovarjajo pospešitev pitanja, češ da se to najbolj izplača — torej razširitev rajona za pitanje, medtem ko zahtevajo drugi širjenje predelovalne industrije, odnosno povečanje zmogljivosti mlekarske industrije.
Omutek rajonizacije živinoreje, katerega je predložil v razpravo svetu za kmetijstvo inž. Zadravec, je zasnovan na zmogljivosti tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti in mlekarne v Ljutomeru. Pri slednji je upoštevana povečana zmogljivost z rekonstrukcijo. Ta osnova utemeljuje predlagani mlečno vzrejni rajon, ki obsega ravnino ob Muri od apaške do lendavske kotline. Goričko v celoti in ščavniški predel okraja naj bi predstavljala rajon za pitanje, predvsem Goričko, ki je perspektivno sadjarski rajon, med tem, ko je ščavniško področje še predmet razprave, dokler ne bo rešeno vprašanje rajonizacije v ptujskem in mariborskem okraju, ki še tudi ni trdno določena.
Takšne meje mlečno vzrejnega rajona so utemeljene, v kolikor gre za preskrbo prebivalstva Pomnrja in zagotovitev snrovin sedanjim kapacitetam mlekarske industrije. Toda odločitev za takšne meje mlečno vzrejnega rajona ne predvidi nadaljnjega razvoja mlekarske predelovalne industrije. Ker pa je smoter rajonizacije perspektivno določanje razvoja živinoreje in torej tudi razvoja ustrezne industrije, ki je pogojena z živinorejo, je svet za kmetijstvo in gozdarstvo menil, da
je vsekakor potrebno predvideti v sklada z odločitvijo specializacije živinorejske proizvodnje po okoliših tudi povečanje zmogljivosti predelovalne industrije, ki je tudi pogoj napredka, odnosno najbolj ekonomičnega izkoriščanja surovin, ki jih daje živinoreja. To pa je za gospodarstvo Pomurja zelo važno.
Da se ne bi rajonizacija spremenila v nekak administrativni ukrep, ki bi celo povečal stroške s preusmeritvijo proizvodnje v nekaterih predelih pokrajine, se je svet za kmetijstvo in gozdarstvo odločil za to, da predvsem lendavsko kotlino, ki je tradicionalno mlekarska (že z ozirom na strukturo gospodarstev, torej pogoje drobnih proizvajalcev) in tudi apaška kotlina, ki nagiba v proizvodnjo mleka, priključi mlečno vzrejnemn rajonu s pogojem, da bo zagotovljeno povečanje zmogljivosti mlekarske industrije. Pogoji so torej novi mlekarski obrati obstoječih podjetij.
Vsekakor proizvodnja v živinoreji ne bo prenesla stalnejših admini strativnih posegov v določanju cen, zato ker bo odločala tudi v rajonizaciji živinoreje gospodarska utemeljitev proizvodnje, pri čemer ima pomen tudi bližina in oddaljenost od potrošnih in industrijskih središč (centrov za predelavo). Po vsem tem tudi meje rajonov ne bodo mogle strogo ustrezati administrativnim me-
jam, odnosno onim, ki so začrtane na zemljevidu, zlasti še ne v kratkem, ko je potrebno rešiti še vrsto povsem strokovnih nalog, ki so trenutno še vedno bolj študijskega kot akcijskega značaja. Manjka še predvsem vrsta rentabilnostnih računov, ki bodo gotovo osnova živahnih razprav, v katerih lahko pričakujemo različna gledišča v odnosu na vprašanje, kaj bo najbolj gospodarsko.
Po sklepu sveta za kmetisjstvo in gozdarstvo bosta izdelala inž. Zadravec in inž. Deškovič dopolnjen osnutek rajonizacije živinoreje ter ga bosta opremila tudi z vsemi potrebnimi izračuni, od povečanja proizvodnje v mlekarstvu, mesu, do krmne baze, smeri osemenjevanja, tržnih viškov, zmogljivosti in potreb trga itd. To velja zlasti za govedorejo, medtem ko v ostalih rajonih ne bo sprememb.
-or
Otvoritev novega mosta v Vadarclh
Pred kratkim je bila v Va-darcih slavnostna otvoritev novega mosta preko vaškega potoka. Pionirji osnovne šole so pripravili pester program, slavnostni govor pa je imel predsednik krajevnega odbora tov. Koloman Merklin. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik ObLO Grad tov. Alojz Flegar. V krajšam govoru je prikazal pomen mosta za vaščane in jih pohvalil v njihovi prizadevnosti in požrtvovalnosti pri prostovoljnem delu, ki so ga opravili pri mostu.
Ideja o zgraditvi mosta je že stara. Izvira iz časov, ko je bil sedež ObLO še v Bodoncih. Tudi sedanji ObLO pri Gradu se je za gradnjo močno zavzel, nudil sredstva, vaščani sami pa polno dobre volje in ideja je postala stvarnost. Želja je, da bi most služil svojemu namenu, ObLO Grad pa za razumevanje vse priznanje!
Škoda po neurju s točo
V teh dneh so bili po vseh večjih krajih radgonske občine zbori volilvcev. Na njih so razpravljali o delu splošnih kmetijskih zadrug ter o problemih kmetijstva in zadružništva. Občinski ljudski odborniki so tolmačili nekatere odredbe občinskega ljudskega odbora s področja kmetijstva, predvsem o zatiranju raznih škodljivcev. Občani so dalje razpravljali mnogo o krajevnih problemih.
kakor o cestah, o vzdrževanju komunalnih objektov itd. Ponekod so imeli tudi dopolnilne volitve v krajevne odbore.
Po zunanjepolitičnem pregledu, ki so ga dali občinski ljudski odborniki, so razpravljali še o nekaterih posebno perečih vprašanjih. Predvsem o zadnjem petkovem neurju s točo. ki je ponekod uničila mnogo-obetajoč pridelek na poljih in vinogradih od 50 do 75 odst.
Prvo zasedaje skupščine socialnega zavarovanja
Te dni je bilo v Radgoni prvo zasedanje skupščine podružnice socialnega zavarovanja. Po poročilu o dosedanjem delu skupščine in izvršilnega odbora, so volili novi odbor in predsednika ter imenovali razne komisije. Razpravljali so o poslovniku podružnice, ki so ga na koncu tudi sprejeli ter o tistem delu statuta okrajnega zavoda, ki se nanaša na pristojnost skupščine podružnice, iz-
vršilnega odbora in upravnika podružnice.
Da se bo delo zdravstvene službe zboljšalo, bodo morale zdravstvene postaje bolj odločno zavračati razne namišljene bolnike in posvetiti večjo skrb zavarovancem-bolnikom. Zdravniki se bodo morali osvoboditi raznega administrativnega poslovanja in se v polni meri posvetiti bolnikom.
Ika.
Gosi v Prekmurju
(Foto Kološa)
O Že pred tremi leti sem se zavzemal za dvoletno specializirano šolo v Rakičanu, namesto enoletne splošne kmetijske šole. Že takrat se je kazala potreba po kadru, ki bi bil sposo-bene predvsem v kmetijskih zadrugah usmerjati in voditi proizvodnjo, pa tudi ravnati z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji. Iz leta v leto večja vlaganja sredstev za dvig kmetijske
Piše: inž. FRANC SKLEDAR
proizvodnje nujno zahtevajo na drugi strani vse večje število sposobnega strokovnega kadra. Pomanjkanje takega kadra je posebno očitno sedaj, ko zadruga stvarno dobiva tisto vlogo, katera ji pripada, to je organiziranje vse večje kmetijske proizvodnje, predvsem na podlagi pogodbenega sodelovanja med kmečkimi proizvajalci in zadrugo.
Bilo bi napačno trditi, da dosedanja splošna kmetijska šola v Rakičana ni odigrala pozitivne vloge pri dviga kmetijske proizvodnje. Večina absolventov te šole tudi aktivno dela in se zavzema za čim hitrejši dvig naše zaostale kmetijske proizvodnje. Toda z ustanavljanjem in krepitvijo kmetijsko gospodarskih šol pa je ta šola vedno bolj
M N E N J A IN POGLEDI
Dvoletna kmet. šola v Rakičanu
in bolj izgubljala na svojem pomena. Razen tega kader, ki je prihajal iz te šole, zaradi splošnosti šole ni bil takoj kos nalogam, ki jih zahteva višja kmetijska proizvodnja. Bil je tudi večinoma premlad in se zaradi tega ni mogel takoj vključiti v aktivno delo v zadrugi. Pa tadi sam naziv polkvalificiranega delavca, ki si ga je učenec pridobil v splošno kmetijski šoli, ni bil vabljiv za vstop v šolo.
Zaradi vsega tega je preusmeritev te šole v dvoletno specializirano šolo nnjna. Na ta način bodo zadruge lahko dobivale kader, ki ga potrebujejo pri dvigu kmetijske proizvodnje, saj bo ta nova šola dajala poljedelce, ki bodo sposobni organizirati poljedelsko proizvodnjo v za-drngi in ki bodo znali ravnati tndi z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji. Tak kader bo dobrodošel tudi socialističnim kmetijskim obratom, katerim prav tako še primanjkuje kvalificirnanih delavcev.
Nova specializirana šola pa bo morala imeti v svojem programu več praktičnega dela, kot ga je imela splošna kmetijska šola, kjer je v večji meri prevladovala teorija. Da bo pouk čim nazornejši, bodo mo-
rali biti predavatelji vključeni v proizvodnjo, da bodo odgovarjali za panogo, katero predavajo. Da bo delo šole in posestva teklo nemoteno, bo potrebno tndi enotno vodstvo šole in posestva. Sola naj ostane proračunska ustanova, posestvo pa po mišljenja Sveta za kmetijstvo in
gozdarstvo OLO in podružnice društva kmetijskih inženirjev in tehnikov podjetje. Posestvo bo na vsak način moralo biti še naprej rentabilno, ker bo edino na ta način učencem resnično služilo kot vzoren nčni objekt. Da bo pa lahko posestvo aktivno, bo moralo gospodariti
po najsodobnejših strokovnih pridobitvah in dognanjih, moralo bo še aadalje specializirati in mehanizirati proizvodnjo, pridelovati čim več semenskega blaga in plemenskega materiala in sploh prednjačiti v veliki in ceneni proizvodnji in biti vzgled ožji in širši okolici, kako se uaj napredneje gospodari. Ker bo proizvodnja specializirana, bo potrebno izločiti nekaj površin, kjer bi se pridelovale, seveda v manjšem obsega, tndi ostale kulture, samo kot nčni pripomoček.
Na drngi strani pa ima posestvo kot podjetje velike prednosti, ker ostane delavsko samoupravljanje, ta za našo družbo tako velika pridobitev in močan garant uspešnega gospodarjenja.
Da lahko dela šolsko posestvo kot podjetje, potrjujejo'dosedanje izkušnje. Posestvo gospodari sedaj kot podjetje, toda vseeno so učenci lahko odnašali v preteklih letih samo dobre izkušnje, kako je potrebno gospodariti. Posestvo je imelo vsa leta najrazličnejše poizkuse. Naj omenim samo letošnje leto: v Sloveniji so samo trije zvezni poskusi v poljedelstvu, od tega eden v Pšati, dva pa v Rakičanu in sicer eden s pšenico na 30 ha in eden s koruzo na 30 ha. Za te poskuse so postavljene zelo visoke norme: pri italijanskih sortah pšenice
70 q, pri domači pšenici 50 q in ri koruzi 100 q zrnja na ha. o predvidevanjih naših in tujih strokovnjakov bi pri pšenici uspeli gotovo 80%, kolikor je tudi postavljeni minimum. Zal je toča preprečila poskus, saj so pšenice v Rakičanu uničene 60—80%. Da bi preizkusili, 'koliko je moč največ pridelati po hektarju pšenice in koruze, posestvo tekmuje za rekordne donose z 2 ha pšenice in 2 ha koruze. Toda tudi to pšenico je toča uničila. Nadalje tekmuje posestvo s 100 kravami za rekordno mlečnost in sicer za 9000 litrov mleka po eneon krmnem ha. Vse te poskuse izvaja posestvo skupaj s kmetijskim institutom kot strokovnim sodelavcem. Razen tega ima posestvo še dva manjša poskusa, od tega enega mednarodnega.
O Vse to kaže, da posestvo organizirano kot podjetje služi kot vzoren učni objekt in kot vzgled uspešnega in naprednega gospodarjenja po najsodobnejših metodah. Zaradi tega bo potrebno pri reorganizaciji edino postaviti enotno vodstvo šole in posestva, predavatelje vključiti v proizvodnjo in šolo preusmeriti v dvoletno specializirano poljedelsko šolo in za tako šolo izdelati dober nčni program.
Pri praktičnem pouku na kmetijsko-gospodarski šoli
POMURSKI VESTNIK, 10. julija 1958
3
VELIKO VADIJU -

znak neuravnovešene proizvodnje
PONEKOD DOBIČEK, PREMIJE IN ŠE ZASLUŽEK V NADURNEM DELU, DRUGOD NADURNO DELO BREZ USTREZNEGA PLAČILA - BOLJE ORGANIZIRATI DELO!
Po podatkih sveta za delo OLO je 24 gospodarskih organizacij razpolagalo lani s 136 milijoni din sredstev za prosto razpolaganje, od česar so dale v sklade 31 % V 13 gospodarskih organizacijah različnih strok je vodeči kader, ki predstavlja 3—4 % vseh zaposlenih, pobral kar 43 % vseh sredstev, izplačanih na račun premij. V 21 gospodarskih organizacijah je vodilni kader (3— 4 % zaposlenih) dvignil 4,3 % vseh sredstev, namenjenih za plače nad plačami. Enako kvalificirani računovodje v 28 gospodarskih organizacijah, so prejeli pri delitvi dohodka zneske, med katerimi je razlika tudi do 160.000 din.
Osebni dohodki zaposlenih v gospodarskih organizacijah pa so se zviševali tndi z nadurnim delom, ki vedno ni bilo nujno, niti opravičljivo. Nadure so v stalnem porastu ob istočasnem padanju efektivnih ur. Od leta 1955 do letošnjega leta, torej v treh letih je število efektivnih ur padlo za 13 %, medtem ko se je povečalo število nadur za nekaj več kot 100 %. Ob tem naj ugotovimo, da je pri nas nenehni problem zaposlitve dela potrebnih in voljnih ljudi, ki bi lahko nadomestili nadurno delo z rednim delom z izjemo delovnih mest, ki izkazujejo pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra.
Analiza nadur nam kaže torej predvsem mnogo notranje organizacijske slabosti posameznih gospodarskih organizacij. Značilno je, da
so neupravičeno narastle nadure lani in da je zabeležen porast zlasti v drugem polletju. Kakor se je bližal konec leta, tako je naraščalo tudi število nadur. V decembru je število nadur preseglo 4 %. To pomeni, da v prvem polletju ni bilo zadostne skrbi za izpolnitev proizvodnega plana. Lani ni bilo niti pomanjkanja surovin niti energije, kar je v prejšnjih letih opravičevalo nadure.
Lani so opekarne Križevci imele 4,4 % nadur nad okrajnim povprečjem, opekarne v Lendavi 4%, opekarne Ljutomer 5,5 %, Mura 3,3%, Mlinsko podjetje 5,5 %, Valjčni mlin
v Lendavi 3,3 %, Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti 7,6 %, Tovarna mlečnega prahu 9 % itd. Lani je v Sloveniji naredil posamezni zaposleni delavec povprečno 10 nadur, pri nas pa opekarna Ljutomer 124,8, Mlinsko podjetje 168,8, Valjčni mlin 230,5, Tovarna mesnih izdelkov 170,7, Tovarna mlečnega prahu 237 itd. Pri tem je zanimivo ugotoviti, da so marsikje deležni nadurnega dela le nekateri delavci, torej ozek krog zaposlenih. Razen tega nadure znatno podražujejo storitve. Ob tem pa je potrebno
poudariti, da je ngotovila inšpekcija dela, da nekatere gospodarske organizacije izvršenih nadur niti ne registrirajo in jih torej ne plačajo! Torej bo treba vprašanje nadur še zaostrovati in kontrolirati po inšpekciji dela. To zlasti glede primerov iz stare prakse, ko dovoljujejo delavcem, da pridejo toliko pozneje na delo, kolikor nadur so naredili prejšnji dan ali prejšnje dni, odnosno, da lahko zalo izostanejo tudi po ves dan z dela. Torej je potrebno še uveljaviti Zakon o delovnih razmerjih!
DVAKRAT NA TEDEN
ali: polževa pol poste v Sp. Ivaničih
O kakšni hitri dostavi prebivalci poštnega okoliša Spodnji Ivamjci nikakor ne morejo govoriti. Pri njih je dostava še na isti stopnji, kot je bila v začetkih našega stoletja. Pismonoša jih obišče samo dvakrat tedensko! In tako ni redek primer, da kdo dobi enkrat po štiri Slovenske poročevalce, Kmečki glas. Pomurski vestnik, pa še morda kakšno revijo. Če pa pismonoša zboli za dan ali
dva, pa dobe pošto kar za ves teden nazaj.
Ali ima potem sploh veselje brati štiri do pet dni stare časopise? Ali ima sploh smisel, da se seznanja s tako starimi novicami? Mislim, da ne! Ali se na primer lahko ravna po navodilih protiperonosporne službe, ki pride zlasti v poštev v teh krajih? Ne, ker dobi navodila prepozno, pri peronospori pa ni odločilen morda en teden, ampak en sam dan — in če ta
dan zamudiš, je lahko izgubljen ves pridelek, vinogradnik pa lahko potem zaman pričakuje plačila za svoj trud.
Razen tega pa tudi kmečke ljudi zanimajo dnevne novice in vse, kar se dogaja po svetu. Marsikdo se je že potožil pismonoši, da bi se naročil na ta ali oni časopis, pa se noče ravno zaradi dostave, kajti starih časopisov noče brati. Moramo pa se zavedati, da je časopis eden najvažnejših usmerjevalcev našega človeka in v marsikaterem primeru dober svetovalec. Časopis je tudi tisti, ki naj pomaga usmerjati in dvigati naše socialistično kmetijstvo. Skrajni čas je že, da se poštna direkcija loti tega problema in ga čim-prej reši, vsaj tako, da bo dostava trikrat tedensko. Za ilustracijo naj navedem še to, da se pošta v Ljubljani bori. da bi uvedla dostavo dvakrat dnevno, v Spodnjih Ivanjcih pa je dvakrat tedensko.
»Žrtev« je tudi Miha Breznik, pismonoša v Spodnjih Ivanjcih, ki obišče vsako hišo poštnega okoliša Spodnji Ivanjci dvakrat tedensko. Njegova služba ni lahka, zlasti če bi se držal časa, ki mu ga je poštna direkcija odmerila za dostavo v posamezne vasi, kar pa je sploh nemogoče. Kako naj dostavi pošto 85. hišnim, številkam na relaciji 8km v pičlih 55 minutah, kolikor so mu jih odmerili, ali drugje spet za dostavo k 47. hišam v 40 minutah, zlasti še, če upoštevamo, da je to na podeželju. Kaj pravite?
F. K.
Skoraj ni dneva, da ne bi obiskali Pomurske tiskarne pionirj: iz te ali one šole. Z začudenjem si ogledujejo stroje, v katerih je skrit nagajivi tiskarski škrat. Naš posnetek kaže pionirje ljutomerske osemletke, ki so s: pred nedavnim ogledali tiskarno.
Ob zaključku šolskega leta so priredili v mnogih šolah razstave ročnih del učencev. Med take razstave sodi tudi razstava ročnilj del v beltinski šoli.
Lep zaključek šolskegalleta
V beltinskem otroškem vrtcu so te dni lepo zaključili šolsko leto in sicer z zaključno prireditvijo za otroke in matere in s pogostitvijo otrok. Žal jim je nagajalo vreme, tako , da niso mogli naši najmlajši slovesnost opraviti na prostem. Za otroke, ki letos zapuščajo stolčke v vrtcu, je vodstvo vrtca pripravilo še posebno slovesnost. Obdarovali so jih s šolskimi potrebščinami. Slovo od vzgojiteljev je bilo veselo in žalostno hkrati. Veže jih nekaj let skupnega življenja, privadili so se drug na drugega. Teta »Pia« jim bo ostala za vedno v spominu, kakor je bilo videti iz poslovilnih govorov in zahval.
Poštarji so naši dobri vsakdanji znanci. Sodeč po nasmehu ima pismonoša Bračko v Radencih manj težav kot njegov poklicni tovariš v Sp. Ivanjcih
SODNA KRONIKA
Franjo Bratiščak iz Čakovca, Prilaz JLA, je na cesti v Sta-rinovi vasi zaradi malomarnega opravljanja svojega vozila povzročil prometno nesrečo ter škodo v znesku 65.000 din na nasproti prihajajočem vozilu. Ker je z malomarno vožnjo ogrožal javni promet na cesti in s tem spravil v nevarnost premoženje precejšnje vrednosti, ga je sodišče obsodilo na 1 mesec zapora pogojno za dobo 1 leta.
Valent Šestan iz Čakovca, Novakova ul. št. 18, je povzročil prometno nesrečo, ko je vozil skozi vas Noršinci. Ker je s tovornim avtomobilom vozil po skrajni levi strani ceste, je povzročil, da se je v zadnjo stran tovornjaka zaletel rešilni avto, last Zdravstvenega doma v Ljutomeru. Na rešilnem avtomobilu je nastala škoda za Okrog 20.000 din. Iz istih razlogov kakor Bratiščak je bil tudi Valent Šestan obsojen na 25 dni zapora pogojno za dobo 1 leta.
*
Zaiadi nezakonitega lova so bili obsojeni: Jožef Pogračič iz Stare ceste 66 na 2000 din denarne kazni pogojno za dobo 2 let, Danijel Blagovič in Viktor Sever, oba iz Stročje vasi na 4000 din denarne kazni, ter Stanislav Cvetko iz Bunčan št. 40 na 5000 din denarne kazni pogojno za dobo 2 let.
*
Stefan Šarkezi iz Doklcžovja št. 122 si je v Odrancih prilastil aktovko z zračno tlačilko in otroško odejo, ki je bila na kolesu, last Franca Časarja. Za to dejanje je bil pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti obsojen na 1 mesec zapora. Ker pa je bil Stefan Šarkezi pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti že prej obsojen zaradi tatvine kolesa, ki ga je v Odrancih vzel Poldetn Zorku, na 5 mesecev zapora in ker je bil tudi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru obsojen na 5 mesece in
Matija Fekonja iz Melinec, ki živi sedaj v Ljubljani, je v Ižakovcih z žepnim nožem zabodel Martina Majea in mu s tem povzročil na zunanji strani desne roke 10 cm dolgo, močno zevajočo rano. Okrajno sodišče v Murski Soboti ga je za to dejanje obsodilo na 2 meseca zapora, ker pa sodišče pričakuje, da se bo Fekonja v bodoče vzdrževal koz-nicih dejanj, mu je izrečeno kazen odložilo za dobo dveh let pod pogojem, da v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja. Martinn
Majcn pa mora Matija Fekonja plačati odškodnino v znesku 5000 din. *
Viktor Cipot iz Lukačevec št. 9 je v Mlajtincih z železnim ključem udaril po glavi in z rokami pretepel Jožeta Sakiča in mu povzročil številne telesne poškodbe. Obsojen je bil na 1 mesec zapora, pri čemer mn je sodišče izvršitev kazni odložilo pogojno za dobo dveh let.
Ladislav Sebek, aranžer iz Murske Sobote si je v poslovalnici »Prekmurski magazin« v Bodoncih prilastil od blaga, ki mu ga je poslovodja trgovine zaupni za ureditev izložbenega okna. razno žensko blago, moško srajco, nogavice, ženske naglavne rute in robčke v skupni vrednosti blizu 7000 din. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece zapora pogojno za dve leti.
Dober program ob slabi izvedbi
Občinski komite LMS Beltinci se je zadnje čase precej uveljavil. Za zdaj velja za najboljšega v Pomurju. Dokaj dobro so se tudi utrdile osnovne organizacije LMS.
Pred dnevi je občinski komite LMS — aktiv mladih zadružnikov — priredil »Dan kmečke mladine« beltinske občine oziroma mladine Pomurja. Mladinci v občini so pokazali precej zanimanja, na sporedu je bila vrsta prireditev: šahovske tekme, odbojkarski turnir, turnir v malem rokometu.
Skrbno je bila pripravljena v soboto zvečer akademija. Najbolj so se odrezali fantje in dekleta iz Crensovec, še posebej pa »Veseli četvorčki« — muzikanti. Dobro sta opravila svoj posel tudi Pišta in Štef.
Do tu bi bilo vse v redu (razen udeležbe 40 gledalcev na akademiji). Na sam dan kmečke mladine je bilo napovedano več tekmovanj: tekmovanje koscev, žanjic. demonstracije s traktorji, priključki in s kombanjem ter ocena goveje živine in perutnine, pa tudi razne športne prireditve. Od vseh teh napo-
vedanih tekmovanj ni bilo nobenega! Iz enostavnega razloga, ker ni bilo tekmovalcev, ki bi morali priti iz vseh občin Pomurja. Prišli so le iz Radgone.
Nekaj je pa le bilo! Veselo rajanje v zadružnem domu ob dobri kapljici. Zal: slaba tolažba...
Hajduk Janošik na odra
Člani sindikalne podružnice križevskih opekarn se doslej niso toliko ukvarjali s kulturno-prosvetnim delom. Zaradi tega pa so zadnje čase toliko bolj delavni. Pred nedavnim so uprizorili češko ljudsko igro »Hajduk Janošik«. V glavnih vlogah so nastopili Siivo Novak kot hajduk Janošik, grofa šan-dorja je igral Tonček Rajh, Anko Marica Kolmaničeva, mater pa Marta Aleksičeva. Kljub teinu, da so nekateri nastopili prvič, so odigrali svoje vloge zelo dobro. Temu dokaz je tudi številna udeležba prt vseh dosedanjih uprizoritvah. Nič slabši niso bili igralci, ki so odigrali ostale vloge.
Dosle j so gostovali v Bučkov-cih, na Cvenu, pri Tomažu ter ob priliki otvoritve gasilskega doma v Lukavcih. Najprej so seveda nastopih doma v Križevcih. Gostovati nameravajo še pri Kapeli in v Veržeju.
Za 29. november bodo pripravili v okviru sindikalne podružnice primerno proslavo s kulturnim programom. Igralci želijo do takrat naštudirati "Mi-klovo Zalo".
Aktivnost križevskih opekar-jev je treba vsekakor pohvaliti, saj so za igro žrtvovali mnogo prostega časa. Zasluga, da so nudili igralci križevske opekarne gledalcem lepo odigrano odrsko delo, pa gre tudi Ivanki Došlerjevi, ki je igro režirala.
DAROVI
V našem Zelenem kraju ljudje marsikaj šušljajo, kot je že to navada, če se zgodi kaj posebnega ali pa tudi ne: naj mi nihče ne zameri, če zapišem, da se je v zadnjem času močno razplamtela besedna bitka okrog naše šole.
Razumljivo, staršem res ne more biti vseeno, kakšna spričevala bodo prinesli domov njihovi kratkohlačniki ob zaključku pouka; sam po sebi je tudi razumljiv ojoj, če so v spričevalu slabe ocene, cveki, kakor že temu pravimo v šolskem žargonu. Toda tokrat ljudje govorijo o nečem drugem: o obdarovanju razrednika Petra Peresnika.
Nimajo ljudje iz našega Zelenega kraja kdovekaj proti takoimenovanemu kolektivnemu obdarovanju, ki ga je bil deležen Peter Peresnik ob zaključku šolskega leta, ko se je v svečano okrašeni učilnici zbralo staro in mlado, da skupaj proslavi za otroški svet tako pomemben dogodek. Nekateri očetje so sicer pravih, da nekoč vsega tega ni bilo, pa zategadelj tudi sedaj ni potrebno, saj se spričevala ne dehjo za darove. V teh primerih so potem mamice, ki imajo več smisla za bvaležnostne izraze, pobrskale po svojih torbicah in »odrajtale« potreben delež za skupno darilo. V nekaterih bajtarskih in delavskih družinah, kjer denar skopni že koj po prvem, so celo težko našli zadnje beliče, da otrok ni prišel brez denarja med svoje vrstnike, ki so bili prej sklenili (1). da je treba nakupiti nekaj cigaret in morda še
kaj drugega za razrednika Petra Peresnika.
Toda kot vse kaže, tudi kolektivno darilo ni zadostovalo, kajti petičnejši so se hoteli postaviti še s svojim posebnim deležem v obliki buteljk, polkilogramskih vrečk s slad-
kimi bonboni (še sreča, da ima Peter Peresnik otroke, kaj bi sicer z bonboni) in drugimi rečmi, ki so skupaj sestavljale kar lepo zbirko dobrot za Petrovo gospodinjstvo. Kdor more. ta pač more — in ta more še
prav posebno ve, kolikšno hvaležnost je treba izkazati razredniku Petru Peresniku za vse tisto, kar je posredoval njihovim malim ljubljenčkom skozi vse šolsko leto pri natezanju okrog matematike, slovnice, spisja ... Drugi, ki tega ne zmorejo, seveda tudi ne znajo pravilno ceniti velikega stanovskega poslanstva razrednika Petra Peresnika.
Čeprav se je šolsko leto že končalo, se v našem Zelenem kraju še vedno ni polegla burja. Ljudje se sprašujejo, ali ni morda tako obdarovanje, četudi v obliki kolektivne volje, stimulacija za nove kadre v učiteljskih vrstah, ko se okrog govori, da šolniki v resnici niso najbolje plačani. Kako bomo sicer še dobili v naše učilnice nove prosve-tarje? V naši sredini, torej v samem Zelenem kraju, pa se je celo našel nekdo, ki je od nekod privlekel teorijo o manjvrednostnem kompleksu. Temu naj bi baje zapadli otroci vseh nepetičnežev, ki se niso znašli, da hi za svojega razrednika Petra Peresnika odrinili še kaj posebej, poleg kolektivnega darila; namigujejo celo na možnosti, da se bo ta diferenciacija morda poznala v prihodnjem šolskem letu tudi pri učnih uspehih posameznikov.
Bilo bj res prav, če bi na taka ah podobna vprašanja odgovoril tudi Peter Peresnik, če ne drugače, čisto s pedagoškega stališča. Mi. prebivalci Zelenega kraja, bi mu bili za tako uslugo zelo hvaležni.
L. P
POMURSKI VESTNIK. 10. julija 1958
4
20 dni zapora, mn je Okrajno sodišče v Murski Soboti izreklo enotno kazen 7 mesecev in 15 dni zapora. V tem času se bo Stefan Šarkezi verjetno le spametoval in bo v bodoče tuje stvari pustil pri miru.
SIMPTOMI
Zaključni računi gospodarskih organizacij za preteklo leto so pokazali vrsto značilnosti. Ugotavljali so, da so se organi samoupravljanja v večini podjetij krepkeje potegovali za svoje pravice in dolžnosti, ki jim gredo pri gospodarjenju. Vsaj delno lahko ob tej ugotovitvi pripišemo 26 odst. povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1956 prav iniciativi delavskih svetov.
V posameznih primerih je realizacija proizvodnih načrtov podjetij po vrednosti proizvodnje boljša od realizacije plana družbenega proizvoda, kar je pripisati povečanju materialnih stroškov in uslug. Najbolj očitno se kaže to v gostinstvu, gradbeništvu in v industriji. Znano pa je, da so materialni in režijski stroški neposredno vezani na podražitev izdelkov. Po tej poti torej ni mogoče pričakovati pozitivnih posledic konkurence v cenah na tržišču.
O stanju v gospodarskih organizacijah so razpravljali med letom tudi občinski zbori proizvajalcev. Kazno je, da so v nekaterih primerih vplivali na boljši razvoj gospodarstva na svojem območju.
Ena izmed značilnih pomanjkljivosti, ki jih je opaziti pri manjših obrtnih delavnicah, predvsem pri kmetijskih zadrugah, je neurejeno knjigovodstvo. Od tod izvira v mnogih primerih tudi neuspešno poslovanje. Te pomanjkljivosti bo treba odpraviti posebno v kmetijskih zadrugah, kjer povzročajo poleg gospodarske tudi politično škodo.
Uspehi podjetja "Kroj" v Murski Soboti
Od 182 tisoč na 17 milijonov
Ob ustanovitvi je marsikdo prerokoval soboškemu obrtnemu podjetju »Kroj« kratko življenje .Občinski ljudski odbor je dal podjetju 182 tisoč dinarjev. To so bila vsa sredstva, ki so jih imeli na razpolago ob ustanovitvi. Danes, po treh letih napo rov in uspehov, znaša vrednost osnovnih sredstev podjetja »Kroje blizu 17 milijonov dinarjev.
O Pri Kroju menijo, da bi se morala vsa večja podjetja v Pomurju posluževati takega sodelovanja kot je bilo med Krojem in soboško »Muro«. Mura je namreč posodila podjetju Kroj 6 šivalnih strojev. To je bila osnova za nadaljnji razvoj novoustanovljenega podjetja »Kroj«.
Do letos so delali pri Kroju v zelo neprimernih prostorih. Zato je kolektiv sklenil, da zgradi novo stavbo in tako omogoči povečanje proizvodnje. Pred nedavnim je bila ta obratna zgradba dozidana. Stala je blizu 15 milijonov dinarjev. Lastnih sredstev so porabili za novogradnjo 8 milijonov, ostalo pa so prejeli od občinskega investicijskega sklada kot posojilo.
O Perspektivni načrt razvoja podjetja predvideva ustanovitev več manjših delavnic po podeželju. Doslej imajo take delavnice že v Petrovcih in pri Vidmu ob Ščavnici.
V samem matičnem podjetju so od leta 1955 razširili proizvodnjo na konfekcijo, uvajajo
šiviljski obrat, tapetništvo. Razen tega imajo v podjetju tudi oddelek, kjer šivajo strankam po meri. Računajo še na kemično čistilnico, za kar pa bo potrebno precej sredstev, ki jih Kroj sam ne bo zmogel. Brez dvoma pa je kemična čistilnica
v Murski Soboti nujno potrebna.
Pri novogradnji je pomagal kolektiv tudi s prostovoljnim delom. S tem je med drugim pokazal voljo in željo, da svoje podjetje še vsestransko okrepi.
Pionirji v Šalincih in Krištancih so uprizorili letos kar dve igrici: »Lenuha požeruha« in »Oko za dedka«. Ker niso imeli na razpolago odra, so imeli vaje kar na dvorišču. Pa je kljub temu šlo. Gledalci so bili zadovoljni, nič manj pa pionirji sami. Upajmo, da bo jeseni, ko se bodo spet odprla šolska vrata, presenetili domačine z novo igrico.
Zdravstvena
Nedelja, 13. julija 1958.
Dr. Štefan Vučak, stanuje v Ulici Alija Kardoša.
Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Nočna dežurna služba od 14. do 20. julija 1958.
Dr. Nikolaj Lanščak. stanuje na Lendavski cesti št. 7.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 1. do 5. julija 1958.
Katarina Rajnar z Kroga, tretjič; Marija Smodiš iz Petanjec, tretjič; Koloman Podlesek iz šalamenec, Irma Fujs, Jožef Fujs, oba iz Pre-danovec; Marija Kovačič, Jožefa Bo-rovič, obe iz Kroga; Emilija Drvarič iz Lemerja, vsi drugič; Jožef Ba-lek iz Neradnovec, Jakob Petovar iz Dobrave, Emil Bauer od Grada, Jakob Satler iz M. Sobote, Janez Ku-toš, Geza Slivnjak, oba iz Vaneče, Jožefa Meglič, Terezija Zankoč, Kristina Gomboc, Julijana Bodanec in Jakob škrilec, vsi iz Kroga.
Iščemo dva uslužbenca — za-stopnika za področje Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru.
Plača po Zakonu o javnih uslužbencih oz. dogovoru.
DOZ Murska Sobota
Tedenski koledar
Nedelja, 13. julija — Dragan Ponedeljek. 14. julija — Franc Torek, 15. julija — Vladimir Sreda, 16. julija — Dan tank. JLA Četrtek, 17. julija — Aleš Petek, 18. julija — Miroslav Sobota, 19. julija — Vincenc
MURSKA SOBOTA — od 11. do 13. julija ameriški barvni film: »Nežni akordi«; 15. do 17. julija francoski barvni film: »Bel Ami«.
GORNJA RADGONA — od 12. do 13. julija ameriški barvni film: »Le -potica za milijon dolarjev; od 16. do 17. julija ameriški barvni film: »Na gladki površini«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU od 12. do 13. julija sovjetski umetni film: »Otelo«; 16. julija nemški film: »Ljubavni zanos«.
VERŽEJ — 11. in 12. julija ameriški film: »Ne kot tujec«.
CEPINCI — 13. »julija »Tajne indi-janke«.
PRIJETEN ODDIH OB MORJU
Taborjenje mladincev Društva prijateljev mladine našega okraja
Kopamo se dvakrat na dan: dopoldne in popoldne. Naša želja je, da bi ob koncu, ko bomo odšli domov, vsi znali plavati. Nekaj časa odpade na igre in zabave, navadno zvečer po večerji ali pa popoldne, če je oblačilo in se ne gremo kopat. Sem lahko štejemo tudi harmonikarja Rudija, ki nam pogosto zaigra za ples. Imamo tudi radioamaterja, ki skrbi, da nam tudi radijski sprejemnik včasih kaj sporoči in zaigra. Potem je še neicaj veseljakov, ki skrbijo za dobro voljo. Njihove šale razveseljujejo ves tabor.
Z našimi vodniki se dobro razumemo. Dobri so, prijazni in ne občutimo nobene razlike med’ njimi in seboj. »Tu smo vsi enaki«, radi poudarjajo. Radi se pošalijo, zlasti vodja tabora tov. Bežan, katerega šale ne usahnejo ne zjutraj in ne zvečer.	Olga
Projektivni biro Murska Sobota
proda OSEBNI AVTOMOBIL
»ADLER J UNIOR« tipe 39 v voznem stanju.
Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, ustanove in podjetja.
Reflektanti naj se prijavijo v Projektivnem biroju do 20. jul.
Rezultati množičnega patrolnega teka
Kakor poročamo na drugem mestu, je bil v Soboti na Dan borca množični patrolni tek, v katerem »o sodelovale ekipe raznih organizacij iz soboške občine. Doseženi rezultati so naslednji:
ROJSTVA IN SMRTI od 28. junija do 5. julija 1958 Rodile so: Irma Nemec iz Tešano-vec, dečka; Rozalija Banotai z Dolge vasi, dečka; Irena Papič iz Suhega vrha, deklico; Vera Zver iz Lipe, deklico; Regina Jošar iz Petrovec, deklico; Brigita Benko iz Lendave, dečka; Marija Počič iz Cikečke vasi, dečka; Katarina Plevel iz Murske Sobote, deklico, in Marija Olas iz Križevec, deklico.
Umrli so: Ida Berke iz Salovec, stara 22 let; Ana Buzeti z Bakovec, stara 86 let; Franc Bračko iz Kapelskega vrha, star 38 let, in Davorin Šoštarič iz Murske Sobote, star 33 let.
Tekači r- 3 km: 1. SD Mura 9:25,0 n 165 krogov (Jože Kovač 65 krogov, Stefan Nemeš 54 in Janez Kovač 46 krogov), 2. SD »Boris Kidriče 11:20,0 in 145 krogov (Aleksander Mikec 58, Teodor Radulovič 55 in Polde Cinič 32 krogov), 3. SD Kovinar 11:43,0 in 149 krogov (Elemer Daje 57, Stefan Stefunčec 54 in Franc Zavec 28 krogov).
Najboljši strelci: 1. Jože Kovač SD Mura 65 krogov, 2. Stefan Stefančec SD Kovinar 64 krogov, 3. Karel Turner SD Trgovec, 64 krogov.
Najboljše ekipe v teku: 1. SD Grafičar 16:06,0 (Gorza, Milenkovič in Norčič).
Najboljša ekipa v streljanju: 1. SD Mura 165 krogov (Jože Kovač, Stefan Nemeš in Janez Kovač). Sodelovalo je 13 ekip in 39 tekmovalcev.
Kolesarji — 7 kilometrov: 1. SD Sobota 14:35,0 in 57 krogov (Ladislav Zorec 33, Štefan Obal 24 in Štefan Rituper 0), 2. SD Obrtnik 14:04,0 in 72 krogov (Stanko zver 27, Stanko Majal 26 in Stefan Sapač 19, 3. SD Grafičar 15:10,0 in 54 krogov (Ivan Kavaš 20, Ludvik Flisar 18 in Drago Šiftar 16).
Najboljši strelci: 1. in 2. — Mirko Bitenc SD »Boris Kidrič« in Ladislav Zavec SD Sobota 33 krogov in 3. Stanko Zver SD Obrtnik 27 krogov.
Najboljše moštvo v kolesarjenju: 1. SD Sobota 19:20,0 (Zavec, Obal in Rituper).
Najboljše moštvo v streljanju: 1.
SD Obrtnik 72 krogov (Zver, Majal in Sapač).
Mopedisti — 14 km: 1. AMD I. 18:01,0 in 44 krogov (Jože Govednik, Miro Ciželj in Stane Videčnik), 2. AMD II. 23:48,0 in 72 krogov (Rudolf Horvat, Igor Plantarič in Ernest Cvetko). 3. AMD III. 42:22 (Lojze Valenčič, Horvat in Novak). Najboljši strelci: 1. Horvat AMD II. 27 krogov,
2.	I. Plantarič AMD H. 24 krogov in
3.	Ernest Cvetko AMD II. 21 krogov. Najboljši čas so dosegli: 1. AMD I. 22:25,0. Najboljši strelci: 1. AMD II. 72 krogov.
Motoristi — 14 km: 1. UROJ 18:01,0 in 27 krogov (Tone Šlebir, Ludvik Pleteršek in Zoltan Šiftar, 2. AMD I. 20:06,0 n 1 krog (Stane ligo, Bogo Ingodič in Ernest Bagola), 3. AMD II. 20:42,0 in 7 krogov (Ludvik Vlaj, Karel Horvat in Geza Černjavič).
Najboljši strelci: 1. Tone Šlibir UROJ 16 krogov, 2. Ludvik Pletršek UROJ 11 krogov, 3. Milan Horvat 7 krogov.
Pionirji — 1.5 km: 1. Osnovna šola V. 3:57,0 in 61 krogov (Franjo Topolovec 30, Jani Maleš 20 in Stefun Flisar 1), 2. Osnovna šola VI. 3:27,0 in 51 krogov (Janez Janežič 17, Janez Martinuzi 23 in Joži Rader 11), 3. Osnovna šola II. 5:48,0 in 44 krogov (Jože Velnnr 2, Peter Kolmanič 26 in Mihael Hari 16).
Skupno je sodelovalo 44 patrulj in 132 tekmovalcev, kar je v primerjavi z lanskim letom prirastka za 3 moštev in 114 tekmovalcev. Gledalcev je bilo okrog 800.
Cirkularka na žagi v Lucovi je zgrabila za levo roko 43-letnega Karla Horvata in inu jo močno poškodovala.
S koso se je vrezal v levo nogo pod kolenom 5-letni Anton Kohek iz Melinec in dobil hudo rano.
S češnje je padla približno 6 metrov globoko 10-letna Nada Novak, dijakinja iz Šafarskega, in si zlomila obe roki v zapestju.
Pri igranju s sekiro si je odsekal košček palca na desni roki 6-letni Mirko Rožman iz Kunove pri Ivanj-cih.
Ko jc nesel na hrbtu travo 67-let-ni Viljem Kozic iz Peskovec, jo pribežale za njim krava in ga podrla. Pri padcu si je nalomil kolk.
Hnde poškodbe na prsnem koša in na desni rami je dobil 44- letni Jožef Križan iz Plešivice pri Ivanjkov-cih, ko se je prevrnila prikolica Unimoga in je iz nje padel nn trda tla.
S kolesa je padel 9-letni Franc Knplen iz Rakičana in si zlomil desno nogo pod kolenom.
Z motorja je padla 37-letna Ema Mrkoja iz D. Bistrice in si močno poškodovala obe nogi.
Z dva metra visokega zida je padel 54-letni zidar Rudolf Sparaš iz Vidonec in si poškodoval desno stegno.
Z mlatilnice je padla 13-letna Anica Jančaj od Grada in se po obrazu močno poškodovala.
Obe roki in obraz si je hudo poškodoval 47-letni Janez Ošlaj iz M. Sobote, ko je padel z motorja.
V goricah je padel 5-letni Jožef Horvat iz Trnja in si zlomil desno nogo pod kolenom.
VREMENSKA NAPOVED od 11. do 20. julija Okrog 15. julija krajevne, ali kratkotrajne nevihtne padavine, v ostalem lepo poletno vreme.
Nogometni turnir v Lendavi
V počastitev Dneva rudarjev je bil v dneh 3. in 4. julija nogometni turnir pod. pokroviteljstvom Proizvodnje nafte. Na turnirju sta sodelovala dva predstavnika iz Pomurja Nafta in Sobota in dva iz Medjimurja — Sloga (Čakovec) in Rudar iz Murskega Središča.
Prvi dan se je Sobota pomerila z Rudarjem iz M. Središča in z boljšo igro v drugem polčasu z rezultatom 5:1 premagala borbeno enajstorico Rudarja, ki je igrala zelo požrtvovalno. V drugem srečanju je domača Nafta kljub vodstvu 2:1 v drugem polčasu izgubila srečanje z rezultatom 3:2 v korist Sloge iz Čakovca.
Drugi dan turnirja so ljubitelji nogometa v Lendavi pričakovali z velikim zanimanjem. V dežju, ki je ves čas padal, sta se najprej pomerili enajstorici Nafte in Rudarja. Na veliko presenečenje so gosti z borbenejšo igro zasluženo premagali do mačo Nafto z visokim rezultatom 4:1. Domači so popolnoma odpovedali in je sreča, da niso doživeli še večjega poraza.
Ko sta pritekla na igrišče finalista Sobota in Sloga, se je prikazalo sonce. Teren je bil zelo ugoden za igro in kazalo je, da se bo razvila prava borba za točke na zelenem polja.
Sloga je takoj v začetku uredila svoje vrste in s hitrimi prodori večkrat ogrožala vrata Sobote. Borbenejši Cakovčani so zasluženo v prvem delo igre dvakrat zatresli mrežo Sobote. V drugem polčasu se je pojavil v moštvu Sobote nenadomestljiv Zelko, ki je kmalu povezal vrste svoje enajstorice. ki je sedaj zaigrala kot prerojena. V 12. minuti
je Mutjašec zmanjšal razliko na 2:1. Sobota je po tem golu začela diktirati hiter tempo, ki ga gostje kljub požrtvovalnosti niso izdržali. Plod koristne igre Sobote sta bila gola v 29. in 30. minuti, ki sta jih dosegla Scčko in Matjnšcc. Sobota je do konca igre še večkrat resno ogrožala vrata Sloge, vendar je rezultat ostal nespremenjen. Z zmago je moštvo Sobote osvojilo prvo mesto in prehodni pokal sindikalne podružnice Proizvodnje nafte.
Tabela udeležencev turnirja izgleda takole:
Sobota	2	2	0	0	8:3	4
Slogu (Čakovec)	2	1	0	1	5:5	2
Rudar	(Središče)	2	10	1	5:6	2
Nafta	2	0	0	2	3:7	0
POMURSKI VESTNIK
Izdaja časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Murski Soboti - -Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 —
—	Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev. Naroč. za inozemstvo 1000 din -v Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račnn pri Komunalni banki, M. Sobota, številka 605—70
1-365
—	Tisk Pomorske tiskarne v
Morski Soboti
Za takojšnji nastop sprejmemo verziranega trgovskega
POSLOVODJO
za. našo poslovalnico v Ženav-ljah. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje preskrbljeno tudi za oženjenega. Ponudbe nasloviti na: Trgovsko podjetje »KRKA« Gornji Petrovci.
Na podlagi 125. in 126. člena uredbe o izvrševanju proračunov in račuuovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Ur. list FLRJ štev. 35/55) v zvezi z 30. členom uredbe o cestnih skladih (Ur. list FLRJ štev. 19/56) Uprava za ceste OLO Murska Sobota razpisuje drugo
OFERTALNO LICITACIJO
zn prevzem izdelave — dobave:
1.	3 kom snežnih plugov s predračunsko vrednostjo din 88.350 po komudu, ali skupaj din 265.050.
2.	50 kom cestarskih samokolnic s predračunsko vrednostjo din 2.920 po komadu, ali skupaj din/ 146.000.
Zu izdelavo snežnih plugov in samokolnic oskrbi investitor ves les, razen ojesa in vage pri plugih, in les za kolo od samokolnic, katerega da prevzemnik. Ravno tako da prevzemnik vso potrebno železje in okovje glasom tehničnih pogojev in načrta in je ta material vkalkuliran v ceni izdelave snežnega pluga ali samokolnice. Rok izdelave je po sklenitvi pogodbe.
Vse ostale tehnične pogoje glede izdelave snežnih plugov in samokolnic, kakor tudi na vpogled načrte o izdelavi, interesenti lahko dobijo na upravi za ceste OLO M. Sobota — Lendavska 22, dne 15/7-58 od 8. do 12. ure. Pravico udeležiti se javne licitacije imajo gospodarske organizacije v okviru svoje dejavnosti in zasebni obrtni ‘ obrati za dela in storitve, ki ustrezajo njihovi osnovni dejavnosti in zmogljivosti.
Pismene ponudbe, upoštevajoč ofertalno-zniževalno licitacijo na predračunski znesek po komadu snežnega pluga ali samokolnice, ločeno za vsak izdelek posebej, z navedbo točnega zneska, za katerega je prevzemnik-interesent pripravljeni prevzeti izdelavo, je v zapečatenih kovertah pod vidno klavzulo na prvi strani kuverte »PONUDBA«, po pošti dostaviti, ali osebno predati na upravi za ceste najpozneje do 17/7-1958 zjutraj do 8. ure.
OLO — uprava za ceste Murska Sobota
CENE MALIH OGLASOV:
Beseda 10 din, med dve črti beseda 20 din. Zenitbeni oglasi beseda 30 din. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 din.
OPOZORILO!
Vsa obvestila in male oglase bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kako drngo informocijo, naj prilo-žjjo za odgovor znamko za 15 din.
V	nasprotnem primera ne bomo odgovarjali. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajamo! Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
Prodam
SPALNICO ugodno prodam. Krekova ulica št. 7, Murska Sobota. DIESEL MOTOR 6,5 KS prodam. Karel Huber, Gornji Slaveči 89, p. Kuzma.	M-622
HIŠO Z VINOGRADOM, sadovnja kom, njivo in gozdom, prodam. Vprašati: Nemec. Grabrovnik 102. Strigova.	M-624
KUHALNIK NA DVE PLOŠČI, malo rabljen, prodam. Štefana Kovača 4, Murska Sobota.	M-629
V	OBČINI STANETINCI pri Hrastje Mota se proda MLAD GOZD v izmeri 4,34 ha na neposredni bližini ceste Hrastje Mota—Videm ob Ščavnici. Vpraša se pri Josipu UV-bančiču, Ptuj. Ljutomerska c. 25.
UTO 10 X 5 m z starimi svinjaki prodam v nedeljo, 13. julija, ob
2.	uri popoldne. Štefana Kovača c.
3,	Mnrska Sobota.	M-632
OSEBNI AVTOMOBIL, znamke Opel
01iinpyia, štirisedežni, v voznem stanju za din 300.000, prodamo. Naslov v oglasnem oddelku. KNJIŽNE OMARE, pisalno mizo, hladilnik na led, črn moški zimski plašč, prodamo. Murska Sobota, Grajska ulica 4.	M-630
KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Jože Šabjan. kovač. Rakičan 122.	M-623
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Halmoš, Slomškova 8, Mnrska Sobota.	M-625
NAPROŠAMO VSAKOGAR, ki bi videl ali kakorkoli vedel v zvezi z izgubljenim (ukradenim) fotoaparatom znamke »Agfa-Silete«, da to javi proti lepi nagradi oglasnemu oddelku »Pomurskega vestnika«. Tajnost zajamčena. M-62? TRGOVSKI POSLOVODJA mešane stroke z dolgoletno prakso išče službo v M. Soboti z dnem 1. sep-tebra 1958. Prevzel bi tudi mesto skladiščnika. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Nekaznovan«.	M-631
PECARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Karol Zuman, pečar, Ljutomer. Ormoška 27.	M-642
ZAHVALA
Ob težki izgubi ljubljenega moža, očeta, sina in brata
DAVORINA ŠOŠTARIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so gn spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko krasnega cvetja in z nami sočustvovali.
Posebno se zahvaljujemo godbi in sind. pevskemu zboru tovarne perila »Mura« za žalostinke in govornikom tov. Štublu, tov. Dr. Borovšaku in tov. Preisu za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Cilka, otroka Jelkica in Stanko, mama in sestra Jelka ter ostalo sorodstvo. Murska Sobota, Maribor, Svetozarevo.
PRISPEL JE MATERIAL VII. KONGRESA ZKJ
Interesentom je na razpolago v knjigarni in papirnici CZP Pomurski tisk »Dobra knjiga«. Cena v polplatno vezani knjigi 500 din, v polusnje 900 din. Naročila sprejema knjigarna do 15. julija 1958.
ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto RAGU NO VODJE
Pogoji: Ekonomska srednja šola, z nekaj let prakse. Plača po uredbi, položajna plača po pravilniku ZD.
KMETIJSKE ZADREGE POZOR!
Obveščamo Vas. da so bloki »POTRDILO O PLAČANI SKOC-NINI« gotovi. Radi omejene naklade dostavite naročila čimpreje
»POMURSKI TISK« KNJIGOVEZNICA LJUTOMER.
POMURSKI VESTNIK. 10. julija 1958
5
Življenje v taboru teče dz dneva v dan enako — piše v dopisu, ki smo ga te dni prejeli. Šveda so tudi izjeme in to takrat, ko gremo kam na izlet ali pa je slabo vreme, ki nas prisili k spremembi dnevnega programa. Toda čeprav je dan enak dnevu, ni v taboru nikomur dolgčas. Nasprotno, časa nam še primanjkuje.
Največ je seveda kopanja.
Udeleženec slavne bitke na Sutjeski, podpolkovnik Milan PRIZMIČ, pripoveduje o zmagoviti trnovi poti pred petnajstimi leti in o ponovnem srečanju s svojimi tovariši, ki so prišli v Tjentište, da bi proslavili 15-letnico velike zmage na bojni poljani, ki je zapečatila usodo krutih zavojevalcev
Podpolkovnik Milan Prizmič se je te dni vrnil s proslave 15-letnice bitke na Sutjeski. Zeleni pejsaži okrog Sutjeske so se kopali v sončnih žarkih in v slavnostnem razpoloženju zbrane množice bi malone pozabil, da se pozimi spremenijo ti zeleni pejsaži v snežno pustinjo. In pred petnajstimi leti . . .?
»V peti sovražni ofenzivi sem bil v III. dalmatinski brigadi,« je pripovedoval tovariš Milan našemu sodelavcu pred odhodom na Tjentište. »Naša brigada je zadrževala sovražnika na reki Čeotini. Takrat sem bil prvič ranjen v levo roko. Bolnišnice ni bilo. Ranjenci smo se morali boriti in nositi orožje kakor
ostali borci. Ostal sem v tej brigadi do prehoda čez reko Pivo. Tu sem bil kot komisar četo drugič ranjen in odšel sem v centralno bolnišnico. V eni koloni1 smo stopali rame ob ramenu ranjenci in tovariši, ki so bolehali za pegavcem. Od vsega mi je najbolj ostal v spominu borbeni polet in vzdržljivost naših enot.
Naš pohod se je nadaljeval po krajih, kjer ni bilo nobene hrane. Hranili smo se z mesom konj, ki so jih ubile sovražne bombe. To je bila naša edina hrana in še to smo uživali surovo, ker nismo smeli kuriti ognjev. Dim bi nas izdal krvoločnemu sovražniku . . .
da o umiku ni hotel niti slišati. Oči so mu žarele v ognjenem zanosu prekaljenega partizanskega borca. Naposled ga je še enkrat zadelo sredi junaškega čela. Sam sem bil tretjič ranjen pri prehodu reke Mi-ljevine . . .
V najtežjih trenutkih . . .
Iz dneva v dan smo bili izpostavljeni napadom sovražnega letalstva. Smrt je neizprosno redčila naše vrste. Po drevju so viseli kosi človeškega mesa. To so bili najtežji trenutki v življenju. Hrane ni bilo nobene. Ranjenci, ki so lahko hodili, so pulili iz zemlje travo. Tudi
tisti z nosil so se sklanjali in segali s slabotnimi rokami po travi. Nekateri so se popeli na drevesa, si natrgali polna naročja vej ter jedli bukovo listje. Najbolj slastna je bila trava »crijemuša«, ki ima okus po česnu. Mnogi so se je najedli do sitega in ko so se napili vode, se niso mogli več ganiti. Rad bi jim bil pomagal, toda sam sem bil potreben pomoči. . .
. . . Ko sem se pozneje vračal preko Zelengore na pohod za osvoboditev Srbije, sem naletel na ostanke ognja in okostnjake onemoglih borcev Sutjeske. Luknja v lobanji njihovega čela je pričala, da je spregovorila zadnjo besedo sovražna krogla. Nekateri okostnjaki so sloneli ob deblih zelenih bukev. Ce se jih je kaj dotaknilo, so se na mah spremenili v prah. To je bila pravcata kostnica med zelenimi bukvami . . .«
*
»Težko je govoriti o vtisih tega ponovnega srečanja z bojnimi tovariši,« je povedni tov. Prizmič po vrnitvi iz Tjentišta, »ki smo se zdesetkani postrojih v stari sestav bivših čet, bataljonov in brigad kot nekoč v boju. Z bolečino v srcu smo se spominjali mnogih padlih tovarišev, katerih like- smo hudo pogrešali v naših vrstah. Ponovno srečanje z našim vrhovnim komandantom pa bi težko izrazil z besedami. Doživel sem že več srečanj z njim, toda tega pregleda brigad ne bom pozabil nikoli. Tovariš Tito je po-ledal vsakega borca ostro in krati toplo v oči, da sem nehote dobil vtis, da si hoče vtis-
niti lik slednjega med nami posebej v spomin ...
... Najbolj veličastno je delovala na preživele borce kostnica oz. grobnica, ki s svojo preprostjostjo prepričljivo simbolizira prelito kri za svobodo. Tam sem srečal tudi svojo soborko, hrabro Marijo, ki je nemo strmela v ta živi spomenik hrabrosti in trpljenja. Poklical sem jo. Nemo se je zazrla vame in vsa se je tresla. Razumel sem jo, kot sem razumel vse tiste, ki so se s stisnjenimi zobmi pridružili temu molčečemu sprevodu ...
... Govor maršala Tita, ki je silno deloval na vse prisotne, smo spremljali z isto pozornostjo in z isto ljubeznijo kot pred petnajstimi leti, ko smo na istem mestu sprejeli njegov poziv na brezupni boj. Ganljiv je bil pogled na mlade udeležence velike proslave, ki so imeli polne oči solza. Skoraj nerodno mi je bilo, ko so nas povsod spremljali občudujoči pogledi številnih udeležencev, kot da smo bitja z nekega drugega sveta. Čutili smo kot nikoli doslej, kako je naše ljudstvo enotno in kako ceni ter spoštuje herojsko borbo svojih proleterskih brigad.«
Podpolkovnik Milan Prizmič
V ognjenem zanosu . . .
...Dobro se spominjam prehoda je preko Sutjeske. Ranjenci smo bili razdeljeni na ešalone. Ko smo prebredli valove ledeno mrzle reke, so Nemci napadli ešalon ranjencev, ki ki pa so zavrnili napad pobesnelih fašistov. Spominjam se starejšega enorokega Črnogorca, ki je prevzel poveljstvo nad ešalonom ranjenih in vsem na čelu jurišal na fašiste . .
. . . Stopali smo po pobočju Zelengore. Pred nami je neka kolona razsula po tleh ječmen. Ranjenci smo ga pobirali s tal, zrno za zrnom — kakor kure. In tedaj so Nemci napadli. štirideset ranjenih partizanov
premagalo Nemce, ki jih je bilo nad trideset. Po zmagi smo nadaljevali svojo trnovo pot. . .
... Z menoj je bil v četi vojak, ki je prišel k nam iz biokovskega odreda. Nemara je bil z otoka Brača. Ime mu je bilo Anton. Naša četa je krila umik. Anton je s svojo strojnico sejal smrt med sovražne vrste. Umikali smo se, toda Antona ni bilo za nami. Njegova strojnica je še naprej pela svojo smrtonosno pesem. Vrnil sem se in ga našel ranjenega v obe nogi, zato se tudi ni mogel umakniti hkrati z nami. S tovarišem sva ga hotela dvigniti, to-
Dokler bo tekla Sutjeska...
Zgodovinski posnetek iz V. ofenzive: tovariša Tito in Ivan Ribar
Stari tovariši v dolini Sutjeske
VRNIL JE SVOJ DOLG
Med udeleženci pomenkov ob partizanskem ognju na obali Sutjeske so opazili novinarji tudi predsednika Tita in njegovega gosta Naserja. Med odmorom programa je prišel k tovarišu Tilu Branko Pavlovič, borec spremljevalnega bataljona Vrhovnega štaba in mu predal svojo knjigo »Povratek«. Ko je sprejel knjigo, ga je predsednik Tito vprašal, če mu namerava vrniti steklenico žganja, ki mu jo dolguje. Branko Pavlovič se je sklonil in dvignil iz zemlje' steklenico žganja ter jo izročil predsedniku. Tako je Branko Pavlovič vrnil svoj dolg predsedniku Titu — dolg iz 1. 1943.
Kako je postal Branko Pavlovič dolžnik tov. Tita? Po peti ofenzivi, iproti koncu meseca avgusta 1943, ko je v Petrovem polju Slavko Rodič, komandant petega krajiškega korpusa, poslal tov. Titu dve steklenici žganja. Tov. Tito je eno izmed obeh steklenic izročil kurirju z besedami:
— Odnesi to predsedniku.
Tov. Tito je seveda mislil na predsednika AVNOJ tov. Ivana Ribara. Ker pa so nadeli Branku Pavloviču priimek »predsednik«, se je kurir zmotil in odnesel steklenico žganja njemu in ne tov. Ivanu Ribani.
Malo pozneje, ko sta se tovariša Tito in Ribar srečala, je vrhovni komandant vprašal predsednika AVNOJ, če je do-
bil žganje, ki mu ga je poslal. Seveda je tov. Tito, ko je slišal odgovor, takoj poklical kurirja, ki je povedal, da je izročil steklenico Branku Pavloviču. »Predsednik« je popil žganje s svojimi tovariši.
Lani je Branko Pavlovič objavil znano knjigo iz partizanskega življenja »O nas ...«. Izvod te knjige je poslal tov. Titu. Pozneje, ko sta se srečala ob neki priložnosti v Jugoslovan-
skem dramskem gledališču v Beogradu, je tov. Tito vprašal »predsednika,«, zakaj v svoji knjigi ni opisal primera z žganjem. Branko Pavlovič mu je tedaj obljubil, da bo ta primer opisal v drugi knjigi, ki jo pripravlja in da se mu bo ob prvi priložnosti oddolžil za žganje. To priložnost je izrabil v dolini Sutjeske, ob oživljanju spominov med prasketanjem partizanskih ognjev...
Bil sem v odredu Bratstva in enotnosti
(Nadaljevanje z 2. strani) pa so med sporedom pripovedovali zgodbe iz zgodovinskih dni pred petnajstimi leti.
Proti jutru se je valila proti Tjentištu pisana množica ljudstva. Staro in mlado je hitelo na mesto zborovanja. Ko so prispeli na mesto proslave, so vsi zopet zagledali predsednika Tita in Nasera. Preživeli borci s Sutjeske so se postrojih pred tribuno in zbrana množica jih je viharno pozdravila. Med njimi so bili tudi invalidi Tudi ostale organizacije in zbrana množica so zavzeli svoja mesta. V ozadju za tribuno se je v soncu lesketal grob narodnega heroja Save Kovačeviča, levo od tribune pa so bili vidni še drugi grobovi padlih borcev Sutjeske. Ves slavnostni prostor je bil slavnostno okrašen z zelenjem
in zastavami, transparenti itd.
Po zborovanju, k; je poteklo v najsvečanejšem vzdušju, je bilo na sporedu ljudsko rajanje. Kola so se vrstila drugo za drugim in od vsepovsod so donele borbene pesni. Predsednika Tito in Naser sta odpo.ovala nazaj v Dubrovnik šele pozno popoldne. Pripadniki odreda predvojaške vzgoje »Bratstvo in enotnost« so ju zopet pričakali pred taborom in jim veselo-vzklikali v slovo.
Pred odhodom jim je komandant odreda polkovnik Milič izrekel priznanje za vzdržljivost na naporni poti preko Magliža oziroma poteh pete ofenzive, se od vsakega posebej poslovil ter izrazil željo, naj bi krepili in razvijali prav takšno bratstvo-in enotnost kakor partizani na Sutjeski pred 15 leti-
MRKI
100. Miličniki so se previdno približali bunkerju. Z njimi sta bila Tonek in Franček. Tedaj je komandir ukazal otrokoma, naj ostaneta na varnem v ozadju. Skrila sta se za mogočen hrast in pogledovala za njimi. Neslišno so se plazili dalje. Brzostrelke so imeli pripravljene na strel. Tedaj se je prikobacal iz bunkerja Sloki. »Roke kvišku!« Rezko povelje je tako presenetilo možakarja, da ni utegnil pomisliti na pištolo za pasom. Poslušno je dvignil roke. »juhuuu!« je zavrisnil Tonek pri hrastu. Njegov vzklik je slišal Dolgi in se prikazal na vhodu. V desnici je stiskal pištolo. Na slepo je sprožil proti dečku, a že je ves prestrašen izpustil orožje.
101. Miličniki so obkrožili uklenjena ujetnika. Prepadla sta stala med njimi in trepetala od strahu. Njunega junaštva je v trenutku zmanjkalo. »Poglejta, kaj sta naredila! Ničvredneža!« je siknil komandir in se sklanjal nad Toneka. Deček je stokal od bolečine. Iz rane na roki mu je tekla kri. »Zelo boli?« je vprašal komandir in mu obvezal rano. »Saj bo bolje, ne jokaj. Krogla te je samo oprasnila, čeprav te je tale ničvrednež hotel ubiti. Dolgi je vzjrepetal ob njegovem pogledu. »Pištola se je sama sprožila,« je lagal. »Bolje bi bilo, da bi se ti sam sprožil na luno.« Potem je vprašal: »Kaj sta iskala tu?« Ujetnika sta molčala in povešala poglede.
102. Komandir je Dolgemu ukazal, naj se vrne v bunker. Ujetnik je bil prepričan, da se mu je približala zadnja ura.. »Prosim, pustite me živeti! Napravite z menoj, kar hočete, le ne ubijte me.« »Kdo ti kaj hoče!« je rekel komandir. »Samo zvezo boš vzpostavil s tilstimi, ki so te poslali sem. Povedal jim boš, da je vse v najlepšem redu. Za vama prav gotovo namerava priti še kdo.« Dolgi je govoril v oddajnik, kakor so mu naročili. »Prav. Počakajte nas ob reki ob desetih ponoči. Postavite zasedo,« so mu odgovorili. Komandir je odvedel Dolgega k Slokemu. Tedaj se je oglasil Tonek: »Bili so trije, še edem mora biti nekje.«
POMURSKI VESTNIK, 10. julija 1958
6
KOSTNICA MED ZELENJEM
rise: Ladislav Danci