Narodno gospodarstio. g Gorlce sioer lepo kažejo, ven^ dar, pa jim deloina že škoduje izredna .ˇročina* Na peS6enih zemljah se groz, je tu iu tam pari in v pozno žvep.lanth goricah je žv^eplo vsled siln© vročine požgalo nežuo kožico grozdnib. jagod. iTega še doslej ai bilo opaziti nikdar. Dobro bi bilo, a-ko bi. strokovnjaki preiskali \a. izredui slučaj. Tudi apodnje listje se fleloma suši, posebno §e ima žveplo na sebi. Upajino, da ne nastane iz toga vefija šl^oda za naše \iuograe, ki obetajo letos dhfcro trgaley. V dobrih legah se najde že rde6kast portogizer in tudi pri burgundou je že kaka raelika jagoda. 0 kakovosti pa bo končno določil aesec september. g Neni. Avstrija je due 20. julila t. h. zvišala uvozno carino na vino na 3800 K za hl. Za vsaM liter vina, n\ se proda v Nemško Avstrijo se bo torej plaCevalo 39 nem, avstr. kron ali po naši yaluti približno 8 naših kron. lU.voz vina najbrž tudi ne bo prost, kor se tega branijo neinški vinograclniki i-n vinski tvgovci, boječ se, da bi feiozemsko blago preplavljalo domafti Irg. Tudi vlada ho6c imeti dovoljenje za. uvoz vina v svojih rokah, da zamoio oa ta načiu sklepati ugodae trgovske pogodbe z drugimi državami. Pri sklopanju trgovske pogodbe z NemSko Avstrijo n»j si uaša država zasigura kolikor mogooo ugoden viiiaki iivoz. g Italljanska vlada je s kralievhn Blrezom z dne 12, maja 1&21 določlla, fla morajo nove pokrajine Venecia, fr.rideotina (južno Tiroisko) in Venecia Giula, ^amor. spada tudi iv.še Goriško in Primorsko, plačati za uvoz vina in jgr-o/.dja 6ez slaro mejo v Italijo že proi veljavno italijansko carino. NaSi slovansjn vinogradniki, ki jece pod I- talijauskim jarmom, tega odloka w. bodo pozdravljali. g Zganjelniha in vinicarji. Samostojneži bobnajo v svet razširjcno prosto žganjekuho kot svoi uspeh. Kar je tia tem v resnici dobrega, to so-dosegli poslanci naše stranke v vstrajnim posredovanjem m z odločnimi svojimi zahtevarni. Ko pa so samostojneži vtaknili svoje prste vmes, so celo stvar jjokvarili. Njihov uspeh |e ta, da se jo trošarina na žganje povišala na 80 kron pri litru^ V vinorodnik kraj,ih je bila navada, da je posestnik kaklšen poiovnjak tropin odstopil viničarju ali svojemu dninarjn, da si [e napravil iz njih nekaj žganja za domaco rabo. Po velikanskih uspehih samostojnežev to ne ho več mogoče. Kako naj ubogi vinicar plača stroške pri kotlu, za kurivo, ki je potrebna za žganjekuho, m povrh še 80 K trosarine pri litru žgan ja? Ali ni- to divotfn uspeh od i>a:no_ stojnežev osvotxi»jene žganjekulie': Vi" ničarji in kmotski deiavci, zahvalite •se .saniosto]n«žem za veliko dol-roto, ki so jo vam skazalu Saraostojiu rso celo svoje srce poklonili Jtrčniariain m vmskJm. trgoveem, kako bi &e nai imeii kaj srca za viničarje in deiavcti! S Carlne prostt izvoz živine. 0141 no tievilo živine, poniaujkanje krmo, padanje živinskih oen, zastoj izvoza živino in drugi razlogi so kiueta dovedJi do težavnega, ponekod naravnost obupnega gospodarskega položaja. O teh razmerah je bil obširen razgo^or v nedeljo 31. julija na političneni zborovanju v Braslovčah, kjer sta kinetom dajala pojasnila dr. Hohnjeo in Krajnc. Zbraoi kmetje so v po sebni resoluciii zalitevali, uaj vla-da dovoli oarine prosti izvoz živine. g Nekaj o mesnih cenah. Neka »ospodarska korporaaija je pred par dnevi naslovila na Zadružno zvezo dopi&, v katereui se čudi raznierouia nizkim oenam niesa v Mariboru. V. dopisu se omenja, da imaio tamkaj živiuozdravnika,, ki ščiti s spretnim določevanju cen za živo težo — mesarje. Ker je razlika med cenami za živo težo iu cenami pri razprodaji in«sa v ti&tem kraiu n, pr. sledeca: 15—18 K za vole (živa težaj in 10—12 K za krave In teleta, pri razproda|i mesa pa: 22 K (povprečno) za telecje in krav|e ineso, za volovsko pa 26 K (prednji del) in 28 K (zadnji del se jim dozdevajo tamkajSDjie oene mesu v priineri z mariborskimi cenarni visoke; Radi tega Je omenjeno društvo zaprosilo za informaoije, kakšno odraero uporablja mariborsko tržno nadzorstvo pri določevanju cen za prodajo živine. Tržni strokovnjak nam je poslal na vprašanje tozedevno obvestilo, iz katerega posn^emamo, da se živinske cene, katere razglašuje mestni veterinarni urad v Mariboru, ugotovijo vsak s&imski dan neposredno pri tebtanju. Gene so izyirna (avtentrčne) ker se vsako stranko vpraša pri tehtanju., komu in za koliko ceno je bila žival prodaaa, Kar se tice živinozdravnikov, ie resž da nekaterL š^itijo mesarje, ker se bojijo zamere in so od niih odvisni. Tudi najpravilnejša odmera čds;toaiiesne teže Se ni merodajna podlaga za ugotovitev mesnih oen, ker si mesar dolocr mesno oono še-le p4'i izsekavanjUi Vsle*tega nimajo poizkusna klanjatistega uspeha, kakor se ]e prvotno pri čakovalo. g Sejmsko porofillo. Na svinjski sejem v. Mariboru dne 29. juHJa t. 1., &e je priceljalo 121 š6etinarjev in ena koza. Čene so bile sledefie: plemenske svinje 1 kg žive težo 20 K, polpitane svinje za zalčol 20 H, mlnai prašici 08 tednov stari komad od 110 do 300 K. mladi nraSifii Ho 8 mesce stari konmi od 400 do 500 E, mladi firašiči do ['« leta stari komad od G00 do 700 K. — Radi tropične vročine iii bilo skoro nič kupcev. g V poročilo Hmelj. druStva ?.a Slovfenijo o stanjn hraeljsidK nav««iC.ow 2aleo (Saviniska dolina) koncem juPJ* 1921. Bojazen, Izregena % našam zadnjem poroCilu, se je žalibog urasm5ila; oeli meseo julij smo ostali skoraj Upgz deža in sedaj imamo že <&a< l^ dni tropično vročino, katera sic*?. 1osedaj ni bistveno ovirala preliod cvetia y kobule pri golding-bmeliu in tvoritev ovetja pri poznem hmelju; totnu jo pa nujno potrebuo, 3a so zemlja v najkrajSem Casu temeljito premoči, icei bi drugače kobule ne dosegle norraalne velikosti. .O.biraDje golding-bmelia se bod^ Jetos vržilo pravocasno in si- cer mod 10. in 15, avgustom. Upanje na srednje dobro Ietirio se torej dosedaj ni poslabšalo. t Udom llmelj. društva za Slovonijo! Društveno yodstvo je tudfi lelos lzposlovalo za hmeljske obiralce svo jih udov polcvično voznino na progah Maribor glavni kolodvor—Zagorje, — ?vlaribor glaiaii kolodvo*'---\ ulired-Ma- renberic — Zidanmost—Brežioe. če se izkažejo z legitimaciiami Hmeljskpga društva, katere veJjajo od dne 1. 8. do o0. 9. t. L Vsaka legitimacija veljaza poljubuo število obiralcev ene skupme n velia tudi za vožnjo nazaj. Legiii- macije morajo imeti tudi pefiat in pod- pis župana one občine, v kateri stanujejo obiralci. Valuta. To besedo sliSimo po voini akoraj vsaki daa in treba je, da se z njo aekoliko seznauimo, posebuo, ker tvcii sedaj naše najvažnejše gospodarsko vr» prašanje. od katerega je odvisno dviganje in padanje naših oen, Kaj pomeni beseda ^valuta",? Va¦•> iuta fiomeni toliko kakor. Mdenar^u tu** kor imamo:. amerikanski, italijanski Jrancoski. neniiškj, čehoslovaški, angleški denaj itd., tako imamo: aoier-.« kansko, italijansko, čehoslovaško itftj valuto, Ako prideta Nemeo ali Ifalijan kupoiat našo živino, ne moriia tuka; plačevati s svojim nemškim ali itali -* •aoiskini denarjem, s svojo va^.uio, au> pas: si morata najprej svoj deaa- zu oienjati pri aieiijaluici ali kakl banki i.a njuš jugoslovanski denar. Istotako ne moi-eju naši trgovci v AmeriKi. Italiji ali na Cehosiivftškeui In v NimSUi ElatJevati naroCo?j blagp / nasim jugoslovauskim dena^ jje:, z našo \aluto, anipak si morajo naS de? nar Ui..iprej zamenjati za ameril;f;,nsko italijarsko, čehoslovaško ali nemško valuto Ako trgovci svoj denar izseiit ujejo za taj denar, pravjjo, #a kop.u^ jejo iujo valuto. Denar vsaka dižava je torej na svetovnem trgu gcM^oei, ki se kupuje in prodaja, kakor ysakD dnn go blajiO. iu kakor se izpreinlnjaio cene blapu. tako se izpremlnjajo !udi co^ ne danarju — valuti. Amerikanski dolac se je Jru;i! na pr. meseca avgusta lanskega leta 7.a 0(i K, to se pravi, da sem moc.d dali za en amerikanski dolar 06 našili K « Danes moram dati za njega 172 kron, Iz tega se razvidi, da je dolar v oeni posko^U oziroma da je naš douar od avgus j) t. 1. paffel napram doaijaza 106 K. To pa je hudo, kajti za blago, ki stane v Ameriki 1 dolar, moram pia6ati sedaj 172 K, med tem, ko sero Se lansko leto dobil isto blago za 6*. K <, L4ko se torej naš denar gbslabša, ako naša valuta pada, potem se oene blagu zvišajo in sicer tembolj, Sflmffoli naša valuta pada. Ali drug primer! Italijansko liro smo dobili mesca avgusta 1920 za K 4.50, danes stane 7.50 K. Meter piatna, ki ftane v Italiji 3 lire, smo do bili lansko leto za 13.50 K, letos pai moramo dati za isto blago 22.50 K< Isto razmerje je pri kavi, rižu, slad-« korju itd» Padanje .naše valute povzroča — draginjo, dviganje našo va(?ile pa znifc>nje cen vsemu blagu, ki pnde i? inoz«mstva- Ako bi se n. pr, nafitt valuta ysled dobrega gospodarstva y, državi, vsled miru in zadovolinosti —• vseh njenih' prebivalcev, vsled Rridne* j^a dela vseh slojev in dobrih letin — vsled umnega varCevanja in dobre .nr Dcezliibne nolranje uprave tako dvijj« nila, da bi dosegla isto stopnjo ka^or, italijanska lira, to se pravi, da bi za 1 iiro j.la«5ali tudi samo 1 K, potem v>i dobili tJsti meter platna po 3 llre zs 3 K. floda na te blažene čase Se ni misliti, posebno dokler bodo vladals m pri nas take razmere, kakor sadaj. — Ker naR.x valuta nepveneKoma pada, — v 3aflnjiE 14 dneh" je gadla za vefi kakon za pol švicarskega Iranka -• se bodo cene zopet začelo dvigMi. Zd^.1 p_a u!egne kdo vprašati:- kaj j.a je vzrok, da naša valuta tako p»« da? Teh vzrokov je veC, hfi'važnr,l:j »»a Je menda ta, ker se ]e sprojela iKtava. ki ne zadovoljuje veftine aloso*skega in Ktvatskega naroda. Tujci^a to i.o verujejo v gospodarsko moč nage državo in se izogibljejo naSoga dauarja. Pravijo, da je to — ne/drarr valuta. Tudi razdirabio delovanje uar giM sarrjostojuežev med ljudstvom ne u zdravlf-. naše valule. t g Vretlnost denarja. Aiueriški dolar stane 173i4—175 našili kron. Za 10(1 fc.vstrijskih kron je plafiati 1»— 1!) 'n pol, za 100 oehoslovaških kron pa 230 nažib, za 100 nemških mark 218. do 220 in za 100 laških lir 745—758 juj/oslovanskih kron.