Dopisi. Iz Velikovca. /. (Šolske stvari. Deželni zbor. Naša občina. Dr. Pavlic, Razpis.) Vsak le količkaj praktičen šolnik ve, da sad šolskega nauka je tem bolji in stanovitnejši, čem bolj ve šolnik svojim učencem vsak predmet naravno pred ok6 postaviti, in tem več potrebnih reči ali potrebnega orodja ima pri roki, s kterim mu je mogoče, vse, kar uči, vidno storiti. Kar se uči brez praktičnega kazanja, lahko se zopet pozabi; izgine kakor pena; kar pa otrok ne le samo sliši, temuč tudi vidi, kar se pred njegovimi očmi godi, to ostane, to se vkorenini v dušo mladega človeka. Da je temu res tako, spoznal je tudi naš deželni zbor, ki je za nakup potrebnega šolskega orodja pri nauku zemljoznanstva, naravoznanstva itd. našim šolam v celi deželi dal 8000 gold. Čeravno je to veliko denarja, vendar vsaki šoli po vsem Koroškem ne doide toliko, kolikor se za nakup vseh najpotrebnejših reči potrebuje, zato morajo k temu tudi občine nekoliko pripomoči. Občina naša je v tej reči se že hvalovredno obnesla. Se posebne hvale pa je vredno to, kar je storil obče spoštovani slovenski rodoljub gosp. dr. Pavlic, predsednik tukajšnjega mestnega šolskega svčta. Kupil je namreč za našo mestno šolo veliko fizikaličnih reči, ktere se dobijo pri Patku v Pragi; naročil je preteklo leto tudi za 10 pridnih slovenskih učencev vse knjige, ktere je izdalo društvo sv. Mohora. Pridnim slovenskim učencem pa ga je tudi volja dati štipendije po 20 gld. Gosp. dr. Pavlic je po tem več storil, kakor marsikdo, ki veliko v6 govoriti o šoli, njeni reformi itd., v djanji se pa za njo še ne zmeni ne. Naj to postopanje dr. Pavlica bode izgled vsem, kterim je mar za šolo in njen napredek! Slava! — Naj še omenim, da je naš deželni zbor ravno razpisal premijo, namreč 400 gold. onemu, kdor do ------ 97 ------ konca avgusta t. 1. izdela najboljšo knjigo o koroški Vojvodini za rabo v ljudskih šolah. Ta knjiga mora vse obseči, kar se tiče zemlje, ljudstva, zgodovine itd. Iz Materije 19. marca. —č— LNaš župan in naša čitalnica.) Bog nam ohrani še mnogo mnogo let izvrstnega našega župana, kajti to je mož, da mu malo takih! Pa saj menda sam skrbi za to, da ga nam burja ne odnese, ker še vedno čakamo na razpis nove občinske volitve. Ali morebiti število njegovih privržencev ni še gotovo? Cujte, kako dalje poje tiček, o kterem so nam nekdaj „Novice" obetale, da „nam bode rane celilu. Naš župan je bil od svojih namestnikov izbran za poslanca k volitvi okrajne komisije za zemljiško cenitev. Vršila se je ta volitev na Volovskem. Bog vedi, kako mu je bilo mogoče, ondi vodo na svoj mlin obrniti tako, da so ga volili v imenovano komisijo! Ves svet, ki ga pozna, se temu čudi, vedoč, da je za to mesto ravno tako sposoben kakor zajec za boben. O poljedelstvu, ne vem, ali toliko zna, da ve, na kakovem drevcu kruhek raste. In ta velecenjeni župan in „cenilni gruntni komisar" se je pred ljudmi, pomenkovaje se o občinskih zadevah, širokoustil, da „bode sebi nasprotne vo-lilce pri šacavanji polja preskrbel za 50 let"! Da, župane! zdaj bodo vsi volilci pred vas na kolena padli ter vas milosti prosili, ali pa vam — glas dali! — Preprostega kaj zarja boste s takimi norčavimi besedami morebiti prestrašili, a razumnega kmeta nikakor ne, ki je dotično postavo z razjasnili vred v „Novicah" bral in poznd opravilstvo okrajne cele komisije in njenih udov. Mar mislite, da kot „komisar šacila" imaste kraljevsko oblast, darove in kazni deliti med vam udane ali nasprotne volilce? Vzemite raji klarinet v roke in piskajte si tužno pesmico: „oj! da — županstvo ne trpi na vekomaj!" — Pravila prihodnje naše čitalnice so se deželni vladi v Trstu v potrjenje predložila. Na-djamo se najboljšega vspeha tega narodnega gojištva. „Novice" bodo ob svojem času naznanile, kje se je k pristopu oglasiti, in kedaj se bode čitalnica slovesno odprla. Iz Šenčurja 14. sušca. — Povejte nam v6 resnicoljubne „Novice", je li res, da ženske, ktere žele dobiti najdencev na rejo, ne potrebujejo več dovoljenja in priporočila od svoje duhovščine za to, marveč jim že zadostuje priporočilo od same okrajne gosposke? Naš okrajni glavar v Kranji je že nekaj let prav lahkomiselno, rekel bi, brezvestno, dajal in še daje dovoljenja že vsaki baburi, da so prav pridno hodile ali v Trst ali pa v Ljubljano po „špitalarje" (najdence), in čem bolj mu je duhovščina odsvetovala to, tem hujše je on jej nasprotoval v tej zadevi, rekši: „farji nimajo čisto nič opraviti s to rečjo". Ako bi bili mi duhovni Vogtovih misli, ki trdi in uči, da so ljudje le nekoliko boljši opični zarod, o nesrečnih najdencih še besedice ne bi spregovorili; al ker mi verujemo, da ima vsak človek po božji podobi vstvarjeno neumerjočo dušo in je namenjen za nekaj veliko bolj imenitnega, kakor pa da bi enako drugim živalim konečno crknivši se stegnil za vselej: zato nam ne more nikdo zameriti, ako želimo in tirjamo, naj bi take zapuščene sirote v roke prišle dobrim, pametnim in krščanskim ženskam, ktere naj bi jih kot svoje lastne otroke ljubile, jih za vredne ude človeštva in pa za nebesa gojile. Zdaj naj pa povem, kako se je takim revčekom v naši okolici godilo in se jim še godi. Ko so babnice izvedele, da se za to človeško ba-rantijo prav lahko dobi dovoljenje pri okrajni gosposki brez sitnih domačih duhovnov, segle so po tacih otro-čajih, kakor po tržaških figah, porabivši za to „kuj>-čijo" še cel6 možake. Napotil se je enkrat — tako pripovedujejo — možak dolgoprstnež, kije zarad tatvine ----- 98 ----- že večkrat bil v preiskavi in tudi zasluženo kaznovan, v Trst in je donesel troje taeih revčekov v košu kakor kakove mlade mucke ali domače zajčke. Drugi je donesel dva v bisagi, kakor kaka dva morska prešička. Neka grdogleda baba je posebno pridno zahajala v Trst po najdence in jih je izročevala drugim po dva forinta in te spet drugim tako, da čez mesec dni je otroče, sam večni Bog vedi, v kakovi roki bivalo. Kakovim baburam so te uboge sirotke v pest prišle, hočem nektere z imenom povedati: Katra Sunkarca, bajtarica na Viševku, jih je imela 9; Katra Sajevka, gostinja, ktera, vpisana med župnijske beračune, je dobivala miloščino, jih je imela 65 Mica Bulovka, bajtarica 5; in čujte, dobila je cel6 slepa beračica na Visokem Mica Ur h 3, in da bi se sčasoma še dekleta tega „kšefta" privadile, dobilo je dekle Mica Živovka 3 v odgojo; da! dobila jih je cel6 ženska, ktera se je, tako rekoč, okoli potepala, kar hočem pozneje natanjčneje povedati. Kako se je tem sirotkam godilo, ki so takim ženskam v odgojo izročene bile, pričajo najbolj mrtvaške bukve, v kterih sem najdei zapisano, da je v naši fari v zadnjih petih letih 30 tacih siromačkov umrlo, in sicer nekterim po dva, eni cel6 3 na leto. Domača duhovščina videvši vse to in le preveč prepričana, da s& svojimi ugovori in prošnjami pri okrajni gosposki ničesar ne premore, se obrne poslednjič v tej zadevi do okrajnega zdravnika v Cerklje in on do oskrbništva hiše Tržaških najdencev, mu razodene marsikaj ter prosi, naj previdnejše ravna pri oddaji tacih sirotek, in uslišan je bil; kajti v kratkem času je slavno oskrb-ništvo oklicalo po časnikih, da v Kranjski in Litijski okraj nobenega najdenca več oddalo ne bo, — s tem je očitno „poslavila" ta dva okraja! Mislil bi človek, da to „javno počastenje" je kaj zmodrilo našega okrajnega poglavarja in bo vsled tega previdnejše in marljivejše ravnal o tej za Človeštvo tako imenitni zadevi; al kaj še? nič manj kot to! Po svoji stari medvedji navadi renčeč: „farji nimajo nič pri tej reči, nimajo nič ž njo opraviti", je vsaki ženski, ali jo je poznal ali ne, ročno dajal privoljenje, da je smela hoditi v belo Ljubljano po kakega rejenčeka, kterim se pa nič boljše ni godilo kot Tržaškim. V potrjenje tega samo dva izgleda. 2. novembra minulega leta prines6 iz Srednje vasi umrlega en mesec starega Ljubljanskega najdenčeka pokopat. Vprašana rednica: kaj je otročaju bilo, da je tako kmalu umrlo, odgovori: „E vidijo, je bilo tako kiljevo; vsaj sem precej okregala moža, zakaj mi je tacega otroka iz Ljubljane prinesel; to ne more dolgo živeti, in glejte umrlo je." No mati — jej pravim — vsaj vem, da boste pa kmalu po druzega stopili, izberite se vi samo kaj boljšega, kaj zdravejšega. ,,E kaj se bom s tem ukvarjala — je djala — bom raji vse na miru pustila." Prav pametno, mati — jej pritrdim — vsaj vam tega ni potreba in vi tudi niste za to. — Al čujte! 18. decembra mi pride že druzega tacega mrlička oznanit. Spet jo vprašam: kaj je otroku bilo, da je tako naglo umrl? Odgovori mi: „Gospod! prav zdrava in ljubeznjiva deklica je bila, al sinoči jo je kar naenkrat zvilo in po njej je bilo." Mati, povejte mi odkritosrčno, ste li vi kedaj to deklico dojili? „E jej! kako? vsaj ved6..." — Vi ste morivka — jej sežem v besedo; — mar mislite, da bodo taki otročiči že močnik z vami jedli ali zelje, krompir in drugo. In zapisal sem v njeno zavezno pismo kolikor se še spominjam, sledeče besede: „Ako si želi slavno oskrb-ništvo ljubljanskih najdencev hitro znebiti tacih sirot-kov in jim kmalu v večnost pomagati, naj jih le pridno takim od g. Derbiča priporočenim ženskam izročuje." O taki priliki, kedar kdo nagloma umrje — se vL — je včasih treba in je cel6 dolžnost oznaniti to gosposki, da po svoji previdnosti potem ukaže zdravnikom preiskati mrtvega; al s tem je le redkoma kaj doseženo. To je storil enkrat moj čestiti tovarš, ko je slišal strupene jezike obrekovati, da je odgojiteljica otroka preveč s krompirjem nabudljala ter s tem ga zadušila. Vsled oznanila dojde komisija, raztelesi mrtvega otroka in po preiskavi zapiše: „an stimmritzen-krampf" za vzrok nagle smrti. Ako bi bil jaz takrat nazoč, bil bi jim svetoval raji zapisati: ,,an der Ent-wischung der Seele", kakor je zapisoval neki star duhovnik v mrtvaške bukve, kedar za gotovo ni vedel, kakove smrti je kdo umrl. — Al pustivši take šale na strani naj povem še drug izgled. 13. decembra minulega leta prines6 iz Huj mrtvega otroka Franco Sturm, ljubljanskega najdenca, na pokop v Šenčur, kterega je imela Lenka Bukovnikova v odgojenji, ženska brez stalnega stanovanja. Ko pogledam v zavezno pismo, vidim zapisano, da je tega otroka prevzela v Ljubljani Marija Stare iz Srednje vasi hiš. št. 13., ktere pa s tem imenom v celi vasi, najmanj, pa na 13. št. ne ne najdem. Prepisano in v odgojo izročeno je bilo kasneje to dete v Ljubljani 25. svečana 1869. leta sub pag. 114. Prot.-Nr. 79. z dovoljenjem okrajnega glavarstva v Kranj i 24. svečana ravno t. 1. št. 540 Lenki Bu-kovnikovi, ženski, od ktere ve hudobni svet marsikaj povedati in jezične babe so celo trdile, daje imela svojega lastnega otroka na izreji ter za-nj plačo dobivala. Ali je to resnica, jaz za gotovo ne vem, ker nisem bil pri porodu; al vsaj tega nikakor ne morem zapopasti se svojo slabo pametjo, kako si je upalo c. k. okrajno glavarstvo dovoliti, da se je pripisalo in oddalo ubogo dete v odgojo ženski, ktera brez stanovitnega stanovanja je kmalu tu, kmalu kje drugod bivala in še sama^ni kaj prida jesti imela. Se to in uno bi lahko povedal, pa zadosti naj bo. Rečem samo še: Gospodje! ravnajte previdno, pametno in vestno, in nikar ne izročujte ubozih in zapuščenih otročičev vsaki baburi in potepenki v odgojo. Našim poslancem pa bodi priporočeno, kedar se snidejo v deželni zbor, naj na vso moč delajo na to, da se brž hiša najdencev v Ljubljani odpravi, ali pa če še ostane, da pri oddaji najdencev in zapuščenih sirotkov na iz-rejo, morajo ženske tudi od svojega domačega župnika (fajmoštra) priporočilo in dovoljenje za to imeti. Simon Robič, duh. pom. Dostavek vrednista. „Novice" so pred tremi leti iz okrožnice, ki jo je deželni odbor kranjski 15. okt. 1867. leta pod štev. 3283. poslal vsem županom, povedale našim bralcem, kako ravnati pri dajanji nezakonskih otr6k v rejo na kmete. Iz te okrožnice se razvidi, da c. kr. okrajni glavar kranjski napak ravna? ako samolasten daje omenjene pooblastnice. Naj v dokaz temu posnamemo iz gori imenovane okrožnice nekoliko vrstic. Tako se glasi: „Na vprašanje neke županije zastran dajanja otrok na rejo iz ljubljanske najdeniš-nice, to je, iz hiše, kjer se rodijo nezakonski otroci, se deželnemu odboru potrebno zdi, razjasniti to stvar vsem županijam, da vejo, kako in kaj, in da poznajo postave." „Ravnateljstvo najdenišnice ljubljanske sme po postavah od 16. sušca 1827. leta, štev. 4893, od 31. decembra 1852. leta, štev. 12.989., in od 31. avgusta 1861. leta le tedaj najdence dajati v rejo na kmete, ako se rednik ali rednica izpričata s spričalom svojega župana in fajmoštra, da sta zmožna in sposobna, najdenca pošteno izrejati; ako bi se pa ta ali uni branil tako spričalo brez dostojnega vzroka redniku ali rednici dati, ima c. k. okrajna gosp6ska oblast, namesti župana ali pa namesti fajmoštra sama za-se podpisati ----- 99----- tak certifikat. Po tem takem tedaj ne sme ravnateljstvo najdenišnice nikoli otroka brez certifikata županovega in fajmoštrovega ali v gori rečenem primerljeji saj brez certifikata c. k. okrajne gosposke dati v rejo na kmete." Iz Planine. Občina Begunje ima po zadnjem popisu 150 hiš, 1097 prebivalcev, med temi 535 moških, 562 žensk, 695 samskih, 344 oženjenih, 16 vdovcev, 42 vdov, več kakor 80 let ste stari 2. Domačih je na Hrvaškem 42 moških, v Trstu pa 16 žensk. Iz Rojane. Naša čitalnica napravi 27. dne t. m. popoldne ob 5. uri „besedo" z deklamacijami, tombolo in igro „Oprosteni jetnik". Vljudno vabi družbenike k tej besedi odbor. Iz Vipavskega St. Vida 17. sušca. — Že nekaj časa sem nam donašajo „Novice" iz Vipavske doline mnogo koristnega in zanimivega; al nahajajo se tudi vmes besede o našem županu, ktere moramo — resnici na ljubo — naravnost zavrniti. Res je, da je naš župan zarubil vole neki tukajšnji posestnici, pa ne za ene krajcarje, kakor dopisnik pravi, temuč za 23 gold. Opominjal je pred župan večkrat dolžnico, in še le, ko mu je ona rekla, naj vzame, kar hoče, in ko zapisane krave ni najdel v hlevu več, je po soseskinem hlapcu vole od praznega voza odklenil; izmišljeno je tedaj popolnoma to, da bi bil župan gnoj iztresel. Postave so za vse enake; v denarstvenih stvareh ni nikakoršnega razločka, kdor je dolžan, bodi-si gospod ali kmet, mora plačati. Naj tedaj bralci sami sodijo, ali je župan prav ravnal ali ne? — Sicer pa vsa naša soseska dobro v6, da naš župan ne vtika pregloboko svojega nosii v ma-joliko, ker je trezen mož, tedaj je tudi popolnoma neresnična ona pripovedka o „košu". ^Kdo je to videl? kdo mu more kaj takega skazati? Čeravno naš župan ni šole obiskaval, vendar je pošten mož*) in zato smo si ga za predstojnika izvolili. Tudi on ne hrepeni po tej časti, temveč vedno pravi, da bo odboru hvaležen, ako ga županstva oslobodi. P. R. in J. N., odbornika. Iz Ljubljane. C. kr. ministerstvo kmetijstva je vlogo družbe kmetijske od 8. dne u. m. rešilo s tem, da je naprošenih 500 gold. iz državnega denarja za podučno knjigo o živinoreji obljubilo brž dati, kedar se mu razloži osnova te knjige; tudi za popotnega učeni k a kmetijskih znanosti hoče ministerstvo iz državnega denarja donesek dati, ko se mu pravila o takem potovajočem učeniku naznanijo in pove, kdo da bode ta učenik; naposled ponavlja obljubo državne podpore za šolo kmetijsko. — Njegovo Veličanstvo je c. kr. deželnega predsednika gosp. Conrada pl. Evbesfeldskega posla-vilo z redom železne krone 2. vrste. Nasledek po-slavljenja te vrste je baronstvo. — (O Janiki in Vevški) glasoviti borbi med nemškimi turnarji in slovenskimi kmeti je po malo da ne desetmesečnem (!) preiskovanji preteklo sredo 16. dne t. m. stekla sodba tako, da je z Jančega obsojenih 19 (največ na 3y2 leta Lovr. Žgajnar, 23. majnika v temnico, vsak mesec 1 dan post; najmanj pa na 4 mesece), iz Kašeljna pa iz Vevč 11 (največ 1 leto, najmanj 2 dni) in vse stroške imajo povrniti sami. 13 se jih je podalo, 7 kazen koj nastopilo, drugi pa so se pritožili na višo sodnijo v Gradec. — O žalostni tej zadevi, s ktero se je „Tagblatt" lani več mesecev mastil, češ, da resnica je lažnjivo obrekovanje, ktero so njegovi pajdaši ko blisk po dogodbi trosili v gostivnah in družin kotih tako, da sta dr. Bleiweis in dr. Costa primorana bila že 24. maja 1869. leta po časnikih oklicati prošnjo, naj se jima naznanijo imena hudobnih obrekovalcev, dalo *) Saj tudi dopisnik ni nikjer rekel, da ni. Vred. bi se veliko pisati in primerjati sodba enacih dogodkov na Ceskem in Tržaškem, al — kaj bi zdaj to koristilo ? Ene reči pa vendar ne smemo v nemar pustiti, ktera kaže, da „Tagblatt" noč in dan že naprej duhta, kako bi prihodnjim taborom spodbil nogo. V svojem duh-tanji najdel je namreč tudi to, da Vižmarski tabor je bil hudo kriv Janške in Vevške borbe, češ, da je razdražil ljudstvo. „Ljudomili sanjač" pa je take kratke pameti, da je cel6 pozabil, da še o taborih ni bilo ne duha ne sluha, ko se je turnarjem prejšnje čase zelo enaka pripetila. In kako neki je tabor Vižmarski mogel kaj ta-cega zakrivičiti, ki ga je „Tagblatt" v 110. listu 1. 1. tako zaničljivo popisal, da je bil „suhoparn" (sehr kiihle und matte Volksdemonstration), da veči del kmetov so bile le „babe in otroci", iz Ljubljane pa so privreli vsi „rokodelski fantje in posli", „die erwarteten Banderien reduzirten sich auf 5 Waitscher Bauernbursche", — „auf den Gesichtern der heimkehrenden Durchnassten spiegelte sich das Gefuhl der Nichtbefriedigung und getauschten Erwartung aus" itd. Zdaj vprašamo le to: kdaj se je „Tagblatt" legal? Ali lani ali zdaj? Pa za to se ne briga „Tagblatt"; zdaj je le treba policiji v uh6 šepetati: „pozor! ne dovoli taborov več!" To je „Tagbl." taktika. Morebiti bodemo priliko imeli se je spomniti. — (Občni zbor političnega društva »Slovenije") je bil 18. dne t. m. Zbralo se je okoli 50 udov, kot ces. komisar je bil vpričo gosp. Jan. Gutman, prvi ma-gistratni svetnik. Dr. Jan. Bleiweis je zbor začel s kratkim govorom, v kterem je naznanil, da „društveni letopis" je natisnjen in v 1500 iztisih pripravljen za razdelitev med ude in tudi druge (zlasti kmetiške gospodarje), ker je „letopisu" po sklepu 4. občnega zbora dodana nova postava o prenaredbi zemljiškega davka z nekterimi razjasnili; omenil je zatega del, da je živo živo želeti, da prav obilo pride med kmetiške gospodarje ta družbina knjižica, ktera v jasni besedi podučuje naš narod, kako se vesti pri novi sila važni cenitvi zemljišč, ktera se kmalu prične. (Ta knjižica se je začela že razpošiljati udom ^Slovenije" po deželi; naj jo oni razdele gospodarjem, kteri je zdaj potrebna kakor ribi voda). Po predsednikovem govoru se je začela razprava onih stvari, ki so danes stale na dnevnem redu. Prva je bila o volitvah mestnega zbora, ki imajo biti konec tega meseca. Odbor sam po sebi ni stavil nikakoršnega predloga, prepustivši to občnemu zboru. Ko se noben drug družbenik na poziv predsednikov ne oglasi za govor, poprime dr. Costa besedo in govori o volitvah v lastnem imenu. Sklicuje se najpred na lanski sklep našega društva ne se udeležiti volitev, in dokazuje, da to, kar je lani veljalo, velja še letos tem več. Potem od točke do točke pretresa delovanje sedanjih „mestnih očetov", kakor ga je popisal „Tagblatt", in kaže, kako jalovo — razen navadnih uradnih opravil — je bilo to v pravem djanji, največ le besed in namenov. Besedovalo se je o kopališču" in „požarni straži" — ali kje je ta, kje je uno? „Vodna komisija" se je sestavila, al po vodi bode splavala kakor je „VolksktLche" konštitucijonal-nega društva se zasmodila. V pi s arij ah je bil mestni zbor zelo rodoviten — koval je spomenice glasovite, da so morali deželni odbor, duhovščina in naše društvo protestovati zoper umadeževanje cele dežele. In zoper pravice narodne v šolah repenčili so se nemški „očetje" v spomenici do deželnega zbora! „Liberalnost" svojo so kazali s tem, da so se ^Sokolu" zabranili izhodi, in malo zakrivali so iskreno željo svojo, naj bi se zarad Janške in Vevške dogodbe obsedni stan ukazal za okolico ljubljansko! In kako je sicer gospodaril? ----- 100 ----- Ali je lepšal mesto? Nikjer ni sledii ne tirii! Lastnino mestno na mahu je na vse kriplje hotel prodati, ako bi dež. zbor ne bil zabranil tega. Narodni mestjani se tedaj ne moremo udeležiti take zapuščine prvega leta nemških „očetov". Stavil je tedaj dr. Gosta predlog, da se društvo kakorlani takotudi letos ne udeleži volitev. Ko je dr. Costovemu popisu še g. Noli dodal stroške pomnoženih mestnih stražnikov, cesarski komisar korist pomnožencev zagovarja, g. Regali pa iz lastne skušnje vojaške sablje ta zagovor prepričavno zavrne, je prišel predlog dr. Gostov na glasovanje in sprejet je bil soglasno. („Novice" na zadnji strani prineso dotični razglas.) O drugi točki, to je, o novem pridobitnem davku (Erwerbsteuer) je v imenu odborovem tajnik Murnik stavil predlog, naj se zbornica gosposka dunajskega državnega zbora naprosi, naj odbije nesrečno to postavo, ktero je zbornica poslancev odobrila. Govornik po stenografičnih zapisnikih razlaga jedro te postave v 3 svojih razdelkih in naposled dokazuje, da ta postava je polna sitnosti (veksacij) za premožnejše obrtnike in neusmiljena revnim, ki od malega prislužka bi že morali davek plačevati, ki ga dozdaj niso, in da delalcem naklada državna bremena, a političnih pravic jim ne daje. — Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. (Peticija ta je že šla v gosposko zbornico na Dunaj). Konečni sklep o 3. točki, to je, o siljenem civilnem zakonu, ki ga namerava zbornica poslancev, o kterem sta govorila dr. E. C os t a in dr. Vončina, je bil odložen do prihodnjega zbora, kajti odbila je ura že devet, in ker se je zbor začel enmalo pred 8. uro, trajal je zbor — že predolgo. — [Dramatičnega društva 6. letošnja predstava slovenskih iger) v deželnem gledišču preteklo nedeljo se je vredno vršila prejšnjim. Predstavljala se je prvikrat izvirna šaloigra: ,,V Ljubljano jo dajmo!" v treh aktih, ki jo je spisal g. J. Ogrinec, in ponavljala se je opereta „Serežan". Vesela igra „V Ljubljano jo dajmo!" je skozi in skozi povzeta iz vsakdanjega življenja in osebe njene so slikane tako dobro, da radi čestitamo pisatelju o prvi tej dramatični skušnji. Ako skrbi vprihodnje tudi za to, da se v igri veliko godi, moramo od njega pričakovati za gledišče slovensko zanimivih izdelkov. Predstavljala se je pa šaloigra tudi vrlo dobro in v veliko zadovoljstvo obilo zbranega občinstva. Glavno osebo „Gašparja Srebrina", vinskega bogatega trgovca, dobrega očeta na eno stran, na drugo pa nekoliko starokopitnega bahača, je g. Gecelj igral mojstersko. Njegovo ženo „Rotijo", ki mora večkrat domači prepir tolažiti, je gospodičina Kremžerjeva delala izvrstno, isto tako gospodičina Brusova „Ma-ričko", hčerko „Srebrinovo", o kteri smo vselej gotovi, da je popolnoma kos svoji nalogi. Gospa Odijeva se je jako odlikovala v konaični svoji roli, za ktero je kakor vstvarjena. Gosp. Susteršič je hlapca „Pavla" igral tako, da ga je spremljal neprenehian smeh. V resni roli zaljubljenega „Mirko-ta" se je pa tudi gosp. Res man vedel tako, kakor da bi bil že izurjen v predstavah na javnem glediščinem odru. Da je vsem došla živa pohvala, ni nam treba še posebno dostavljati, pa so jo tudi zaslužili. — Priljublljena opereta „Serežan" se je ravno tako izvrstno vršila ko prvikrat, tedaj se poživljamo le na to, kar smo takrat rekli, ko smo zasluženo hvalo dali gospej Odijevi, gospodom Filapiču, Noliju in Valenti in gosp>odičini J a runi ko vi, kakor tudi zboru in orhestru jpod vodstvom Forsterjevem.