siev. lito.
V LiBUimuL V srede, line 12. avonsia 1925. Posamezna mm stane 1 '50 Dfn LeiO CUL
Naročnina
za državo SHS:
M mesec ...... Din M
M pol leta ..... a 120
s« celo leto . •. • • 244
za inozemstvo! Tiesečno....... Din 90
Sobotna izdaja: celoletno
» Jugoslaviji .... Din 60 v Inozemstva.... . 80
prilo&o ^Ilustrirani Slovenec
Cene inseratom.
Enostolpna petihia vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3 — in 4 -. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v goloviot
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Nezadovoljnost radikalov z Radičevsmi izjavami
Belgrad, 11. avgusta. (Izv.) Današnje -Novosti« prinašajo ob priliki Radičevega govorjenja nekako sledeče misli:
• Izjave Stjepana Radiča in njegovega nečaka Pavle Radiča, ministra za agrarno reformo, ter njuna dela so izzvala reakcijo pri njunih zaveznikih, posebno pri onih, ki so bili iskreni prijatelji sporazuma Srbov in Hrvatov. Da ne ponavljamo zgodovine. Pri vseh faktorjih se začenja izkristalizirati vedno bolj in bolj prepričanje, da sedanja kombinacija nc more biti stalna. Mora priti nekaj novega in to novo naj bi bila široka koncentracija vseh onih elementov, ki so biii od vsega po-četka za sporazum. Tako skupaj zbrani bi imeli nalogo, da rešujejo ves kompleks vpra-
šanj, ki sc tičejo srbo-hrvatskega sporazuma, in da razčistijo vprašanje Radiča samega in njegovega programa, ki sc jc, sodeč po njegovih zadnjih izjavah, začel spet razširjati in ki povzroča strah za konsolidacijo razmer v državi.
Z Radičcvimi izjavami sc bavi tudi današnje Vreme« in ostalo radikalno časopisje, ki prinaša v tem pogledu ostro kritiko Radi-čevih izjav. V vprašanju Radičevib izjav objavlja članek ludi oficiclni organ radikalne stranke »Samouprava«, ki daje Radiču razumeti, kaj ga čaka, čc nc misli spremeniti svoje sedanje taktike pri dajanju svojih brezštevilnih izjav.
"n
X-I SLOVENSKI KANDIDATI PROPADLI.
Stališče dr. žerjava.
Preteklo soboto se je vršila plenarna seja ljubljanskega izvršilnega odbora SDS, na kateri je podal bivši minister dr. Žerjav svoje poročilo. V tem poročilu, ki ga prinaša »Jutro«, jc pač najinteresantnejše to, kar jc povedal g. bivši minister o svojem stališču napram novi vladi. Rekel je: stališče SDS, zlasti nas slovenskih demokratov, napram vladi RR je načelne prirode.
Škoda, da se g. Žerjav o tem ni prav nič bližje izjavil, kajti mi spričo dejanskega položaja pri najboljši volji ne moremo najti nobene »načelne prirode« v opozicionalncm stališču SDS napram vladi RR, niti nc moremo najti razloga, ki bi to stališče opravičeval. Saj jc vendar vlada RR načeloma čisto isto ko vlada PP; saj jc vendar vlada RR v vsem in slehernem prevzela program vlade PP; saj vendar hočejo tudi radikali z radičevci absolutno izvesti vsa načela vidovdanske ustave, kakor jih tako intransigentno zastopajo samostojni demokrati!
Zakaj torej načelna opozicija samostojnih demokratov proti vladi RR, ko med načeli te vlade in načeli samostojnih demokratov prav nobene divergence ni, ko se ta načela v vsem samo vjemajo? Noben zdrav političen razum tega stališča g. Žerjava nc. bo mogel kapirati, pač pa bo po vseh zakonih logike in vseh znanih okolnostih prihajal do zaključka in prepričanja, da opozicija slovenskih samostojnih demokratov z g. Žerjavom na čelu ne izvira iz načelnih razlogov, temveč iz taktičnih razlogov — to jc: da je g. Žerjav v opoziciji samo zato, ker ni v vladi.
Časopisje g. Žerjava je prej sicer vedno zatrjevalo, da. samostojnim demokratom ni prav nič do vlade, da jim jc samo za interes države in integriteto vidovdanske ustave, pa da bodo podpirali vsako vlado, izvajajočo to ustavo, zdaj pa, ko se je stvorila taka vlada, ki iz vidika SDS gledana predstavlja naravnost idealno bazo za izvajanje vseh progra-matičnih načel SDS, — slišimo na svoje nemalo začudenje iz ust šefa slovenskih samostojnih demokratov, da zavzema proti tej vladi načelno opozicionalno stališče.
To stališče nas je torej vsekakor izne-nadilo in odkrito priznamo: na prvi hip celo razveselilo, ker smo po tem logično sklepali, da če je g. Žerjav načelno proti vladi RR, je načelno tudi proli t. zv. »srbsko-hrvatskemu sporazumu«, iz katerega se je ta vlada porodila — in je torej tudi g. Žerjav načelno z a srbsko - hrvatsko - slovenski sporazum, kakor ga zahtevamo mi. Pa smo z interesom zasledovali njegova nadaljnja izvajanja, upajoč, da naletimo na kakšno mesto, ki bo naše domnevanje kako potrdilo. Žalibog smo se hudo zmotili. Ker nc samo, da g. Žerjav svojega »načelnega stališča« proti vladi RR nikjer in z ničim ni obrazložil, nego ga je celo sam desavuiral s sledečimi izvajanji:
»Hrvatsko vprašanje je likvidirano. Zgodilo se je, kar smo vedno trdili, da v naši državi ne morejo in ne smejo plemenski problemi tvoriti nobenih »vprašanj«. Politična preorientacija HSS nam še bolj jasno dokazuje deplasiranost zahteve po »slovenski avtonomiji«, ki jo na največjo škodo našega dela naroda klerikalna politika še vedno nosi kot prvo točko svojega programa, akoravno sama že zdavnaj vanj ne veruje. Na ta način pa ustvarja klerikalna politika neke vrste slovensko vprašanje, goneč slovensko ljudstvo v nasprotstva proti domovini.«
Tako torej. Hrvatsko vprašanje je za g. Žerjava likvidirano, in ker hrvatskega vprašanja ni več, pa po njegovem mnenju tudi slovenskega ne bi smelo biti — oziroma »neke vrste slovensko vprašanje« ustvarja samo »klerikalna« politika, »goneč slovensko ljudstvo v nasprotstva proti domovini«.
Jako enostavno stališče: hrvatsko vprašanje je rešeno — in slovenskega vprašanja sploh ni. Zares, jako enostavno stališče, in obenem ves »slovenski« program g. bivšega ministra Žerjava. On sploh nima nikakih zahtev za Slovenijo, a program SLS, ki ni nič drugega ko izraz najelementarnejših pravic slovenskega naroda, je v očeh g. Žerjava samo na največjo škodo našemu narodu in goni slovensko ljudstvo v nasprotstva proti domovini. Mi bi spravili g. Žerjava v največjo zadrego, ako bi od njega zahtevali, da to, kar tu trdi, tudi dokaže
Belgrad, 11. avgusta. (Izv.) Dobro poučeni krogi trdijo, da je na današnji seji ministrskega sveta bilo rešeno vprašanje državnih podtajnikov. Ministrski svet je sestavil sledečo listo pedtajniških kandidatov: dr. V. An-drič (radikal) v ministrstvu za agrarno reformo, dr. Stevo Suva kovic (radikal), Kujundžič (radikal) v ministrstvu za šume in rude, M a i d o r f e r (radičevec) v ministrstvu financ. P a s a r i č (radičevec) v
ministrtvu za prosveto in Juraj Krnjevič (radičevec) v ministrstvu za socialno politiko. Na ta način bi vlada ob papo-luih i še kakega podtajniškega mesta štela '25 članov. Kakor hitro da Pašič svoje cdobrenje za ta predlog, bode predložen kralju ukaz za imenovanje omenjenih državnih podtajnikov. Vendar jc jasno, da so slovenski kandidati za podtajniška mesta, kakor n. pr. Prepeluh, Pucelj, Kele-mina, Hribar, Stefanovič in drugi propadli.
morajo mednarodne konvencije presojati kol celota. Ne gre pa prikazovati samo onih točk sporazuma, ki kažejo samo popuščanje, da se na tak način ustvarja povoljno ali nepovoljno mišljenje. Te konvencije predstavljajo brez-dvo,mno veliko dobro za obe strani, ker se mnogo spornih vprašanj rešuje s kompromisi in ker pride potoni njih v naše države več urejenosti in določenosti. Te konvencije koristijo političnim odnošajem z Italijo, katerim pa dajemo največ mi sami pečat.
"Ii iiovep tiskovnega zakona.
V	naslednjem navajamo za enkrat nekatere najvažnejše določbe novega tiskovnega zakona.
Sedmo poglavje novega zakona govori o odgovornosti in sicer v §§ 33—39.
§ 33 določa: Za tiskovne prestopke so odgovorni pisec, urednik, izdajatelj, tiskar in prodajalec lista po določbah tega zakona.
§ 34: Pisec je prvi vrsti odgovoren kot glavni činitelj za vsak tiskan članek (sestavek), ki ga je napisal in podpisal, bodisi z imenom in priimkom, ali samo z imenom, aii samo s priimkom, ali samo z začetnimi črkami, aii pa s svojim znanim psevdonimom, če moro tožnik, urednik ali sodnik na podlagi leh označb in drugih dokazov ugotoviti njega kot pisca, ali pa če moro urednik ugotoviti njega kot pisca s tem, da pokaže njegovo dovoljenje za natis in podpis članka (sestavka).
Pisec jc odgovoren tudi za nepodpisane sestavke, če urednik označi iu nedvomno dokaže, da je označena oseba pravi pisec iu da je sestavek tiskan z dovoljenjem pisca.
('e je kakšen sestavek objavljen potom časopisja brez piščevega dov oljenja, se smatra kot pisec urednik, oziroma tisti, ki je dal sestavek objaviti, in ta se iudi kaznuje. Pravega pisca v tem slučaju ne zadene kazen.
§ 35: Urednik je odgovoren za vse, kar je v listu ali v perijodični tiskovini natisnjeno brez podpisa aii z nepopolnim podpisom ali pod psevdonimom ali z začetnimi črkami imena in priimka osebe, koje identitete sodišče ne more ugotoviti ali pa jc urednik noče izdati in to tudi takrat, če je podpisano izmišl jeno ali zlagano ime, ali pa če pravega pisca naše oblasti nc morejo doseči.
V	§§ 39—30 se določa, kdaj je namesto pisca ali urednika odgovoren tiskar (lastnik tiskarne), izdajatelj ali prodajalec lista.
Kazni.
Potom tiska kazniva dejanja in kazni določajo §§ 43—72.
Najvažnejše določbe so:
Kdor hvali dejanja, ki so pod kazenskim zakonom — do 5 let zapora.
Kdor poziva na dejanja, podvržena kazenskemu zakoniku — do 3 leta zapora.
Kdor širi komunistično ali anarhistično propagando aii zagovarja nasilje, zlasti da se nasilno spremeni ustava ali kak zakon — do 5 let zapora in do 50.000 dinarjev globe.
Kdor širi lažnive ali izmišljene vesti z namenom, da vznemiri javnost — do 1 leta zapora in do 50.000 diuarjev globe.
Ista kazen velja za poziv za kaljenje javnega reda iu miru, in za oue, ki širijo lažnive borzijanske vesti.
Kdor izziva mržnjo proti državi kot celoti ali neti verski in plemenski razdor — od 1 meseca do l leta zapora in 10.000 dinarjev globe.	i
Kdor hujska na sovraštvo do častniškega zbora in preziranje armade in kdor odvrača vojaške obvezance od vojaške dolžnosti — do 1 leta zapora in 10.000 dinarjev globe.
Kdor namenoma ščuje en družabni sloj proti drugemu aii kdor smeši državne ustanove — do 6 mesecev zapora.	,
Kdor krši javno moralo, tudi potom in>e-ratov — do 1 leta zapora iu d.o 10.000 diuarjev globe.	*<»*•>•,
Kdor v hudobnem namenu omalovažuj« ali žali kakšno priznano veroizpoved — do o mesece zapora.	t
Kdor od koga izsiljuje denar za molk v časopisju — do 1 leta zapora.
Kdor o eni ali več fizičnih ali pravnih osebah širi lažnive, osebni časti in dobremu imenu in družabnemu ugledu in gospodarskemu kreditu škodljive vesti, zakrivi obrekova-
Radičevci izgubljajo tSa tudi med tojevci.
Belgrad, U. avgusta. (Izv.) Iz Subotice poročajo, da so Bunjevci, ki so doslej bili za Radičevo politiko, odločno zavrgli sedanjo Ra-dičevo politiko. Pričela se ie zelo živahna agitacija za vstop v bunjevačko šokačko stranko, ki ji načeluje znani voditelj Vlaško Rajič. Opažati je odločen proiiradičevski pokret in se dan na dan čuje, da radičevci izgubljajo pristašev. Zato je sila lahko tolmačiti nedavne Radičeve kaval irske izjave, ki gredo na račun vojvodinskih Nemcev in Mažarov.
Akcija zoper radlčsvce
Zagreb, 11. avg. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal z narodnim poslancem dr. Bučem o akciji disidentov HSS v parlamentu in zunaj parlamenta. Dr. Buč je izjavil, da bodo narodni poslanci, ki so izstopili iz HSS, osnovali Hrvatski federalistični klub in da bodo pozvali tudi zajedničarje, da vstopijo v ta klub. Dr. Buč jc povedal Vašemu dopisniku, da se je disidentom pridružil tudi narodni poslanec iz varaždinskega okrožja Mi-klavžič. Paralelno z nastopom v parlamentu bodo disidenti nastopili z odkrito borbo proti HSS tudi med ljudstvom, tako na javnih zborovanjih, kakor tudi na zaupniških sestankih. Njih nastop med ljudstvom bo skupen z nastopom HZ.
Izjava ministra dr, Umm o iiettunskiSi pogodbah.
Dr. NinPic proti ministru dr. Krojaču.
Bolgrad, 11. avgusta. (Izv.) Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je koncem preteklega tedna obrnil pozornost nase, izjavljajoč, da bo dal ostavko na svoje mesto, ker se nikakor ue more strinjati z določbami uettunske konvencije. Izjavljal je, da so določila te konvencije za naše narodno življenje v Dalmaciji ter hrvatskem Primorju skrajno j škodljive in da očividno favorizirajo Italijane. Takoj je bilo jasno, da so le njegove izjave bolj namenjene za javnost, kakor pa da bi i odgovarjale stvarnemu stanju.
Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so radikalni ministri sprožili to
A mi tega ne zahtevamo. Zadostuje nam, da nam jc zopet enkrat tako rokolipno pokazal svoje stališče v slovenskem vprašanju in obenem dokazal, da zastopa v tem pogledu popolnoma stališče radičcvcev oziroma vlade RR, in da torej ni v opoziciji proli tej v ledi načelno, kakor on trdi, mv"ci samo zato, ker v njej nc sedi ludi on.
vprašanje in se zdi, da bi jim eventuelna ostavka dr. Krajača prišla ravno prav. Dr. LVf.jač je šel tako daleč, da je po seji ministrskega sveta izjavljal, da ni nikdar govoril o nettunski konvenciji in da njenih določil sploh ne pozna.
Popoldne pa je sprejel časnikarje zunanji minister dr. M. Ninčič in dal v pogledu te konvencije sledečo izjavo: Kakor hitro sem čital v listih takozvano izjavo ministra za trgovino in industrijo, sem si bi) takoj ua jasnem, da so tukaj vmes spletke, kajti te trditve so nasprotne faktičnemu stanju; in vendar lahko povzročijo te časnikarske vesti v našem javnem mnenju zmedo. Jaz sem takoj po podpisu konvencije obvestil javnost o njeni vsebini in je bilo lahko videti, kdor je hotel objektivno videti, da ni nobenih klavzul, ki bi kazale sledove težkih in nevarnih obveznosti z naše strani; sicer pa je zanimiv pojav, da se v konvenciji ne govori niti o enem konkretnem slučaju, ampak se medsebojna razmerja v njenih določilih očrtavajo samo na splošno.
Edino vprašanje zaposlovanja italijanskih delavcev se rešuje detajlno. V vprašanju vseljevanja Italijanov se ni moglo priti do sporazuma; samo na kratko pa govori konvencija o zaposlovanju delavcev v prvem in drugem členu. Konvencija sama obsega tri člene. Iz prvega člena se vidi, da nismo sprejeli nobenih obveznosti v pogledu zaposlovanja delavcev. Predvideva se namreč, da veljajo v tem pogledu domači zakoni. Ti zakoni pa pri nas skoraj popolnoma izključujejo zaposlovanje tujih delavcev, kar je po mojem mišljenju nepravilno. Edino kar se predvideva, je obojestranska obveznost, da lahko ostanejo zaposleni na teritoriju druge države oni delavci, ki so se tam nahajali iu ki so bili tam zaposleni med 1. januarjem 1920 in 1. januarjem 1925. Če vse to pregledamo in čc pomislimo to, da je število naših zaposlenih delavcev v Italiji mnogo večje od števila italijanskih delavcev, zaposlenih pri nas, potem .je jasno, da je ta i;dreba za nas vsaj toliko koristna, kolikor je koristna za Italijo.
V drugem členu se govori o prehodu onih delavcev preko našega teritorija, ki gredo v druge države. V členu tretjem pa se določa, da velja ta, konvencija tako dolgo, kakor trgovska pogodba, sklenjena med zastopniki obeh držav v Belgradu 24. junija 1921., torej najmanj 5 let.
Kakor se vidi, je razburjenost v naši javnosti nepotrebna; sploh pa moramo reči, da je način, kako sc pri nas v javnosti razpravlja o mednarodnih konvencijah, neprimeren in neugoden. Radi pravice in resnice moramo priznati, da so te razprave začeli italijanski iisti. Vsak mednarodni sporazum je rezultat kompromisov. Radi tega mora v-aka stranka, ca nekaj dobi, popustiti v onem, kar pride v kerist drugi stranki, k lega pa sledi, da sc
nje. Kot obrekovanje se smatra tudi ponatis takih Člankov. Obrekovanje je zagrešeno tudi, če oseba ni izrecno imenovana; dovolj je, če je iz sestavka razvidno, kdo je mišljen.
Kot žalitve se smatrajo psovke; če pa je psovka taka iz katere se da sklepati na dejanje, ld osebi škoduje na njenem dobrem imenu ali časti ali ugledu ali kreditu (n. pr. goljuf), se smatra kot obrekovanje. Kazen: do 3 leta zapora in 20.000 dinarjev globe.
Kdor spravlja na dan privatne zadeve in na ta način kali domači mir — do 1 leta zapora in 10.000 dinarjev globe.
Za obrekovanje in žaljenje umrlh lahko topijo sorodniki.
Delegacija naše države v ženevi.
Belgrad, 11. avgusta. (Izv.) Spričo jesenskega zasedanja Društva narodov v Ženevi je vlada imenovala sledečo delegacijo: Za načelnik je imenovan minister za zunanje zadeve dr. Momčilo Ninčič, kot delegata bosta fungi-irala dr. Laza Markovič in naš poslanik v Bernu Milutin Jovanovič. Kot pomočnik L. Markoviču bo prideljen Stjepan Radič, kot drugi pomočnik bo fumgiral dr. V. Jovanovič, radikalni poslanec. Naša delegacija odpotuje v Ženevo 27. t m. in ostane tam do konca zasedanja, to je do konca septembra.
PRED TRGOVINSKIMI POGAJANJI Z >	AVSTRIJO.
Belgrad, 11. avgusta. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bilo poleg razprave o nettunslu konvenciji tudi govora o imenovanju velikih županov na Hrvatskem in v Slavoniji ter o trgovinski pogodbi z Avstrijo. S tem vprašanjem se bo bavil še poseben fi-uančno-ekonomski komite. Delegati za ta pogajanja bodo dobili od ministrskega sveta še podrobnejše instrukcije in bodo nato pogajanja nadaljevali.
ZBOROVANJE ZEMLJORADNIKOV.
Split, 11. avgusta. (Izv.) Včeraj so dospeli v Split delegati Zemljoradniške stranke. Danes ob 4 popoldne se je pričela seja delegatov, ki je trajala pozno v noč in se bo jutri nadaljevala. Predvsem so obravnavali zadržanje stranke v sedanjem političnem položaju in o odnosih napram HSS. Več odposlancev je v svojih govorih nastopilo proti vstopu zemljo-radnikov v HS|S in se še ne ve, kakšna bo končna odločitev.
DR. TRESIČ-PAVIČIČ V SPLITU.
Split, 11. avgusta. (Izv.) Danes zjutraj jc prispel v Split dr. Tresič-Pavičič, naš poslanik v Washingtonu. V Splitu bo ostal nekaj dni, nakar odpotuje v Hvar, odkoder se poda zopet na svoje mesto.
KONGRES RIBIŠKIH ZADRUG.
Split, 11. avgusta. (Izv.) Na pobudo Zadružne zveze se bo vršil v Splitu 21. avgusta kongres vseh ribiških zadrug v naši državi. Na kongresu bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so važne za napredek ribarstva.
je Damask z 260.000 prebivalci. Vlada je se- fi stavljena iz domačinov, nad vlado pa stoji po- ji sebna francoslta komisija.
Okrožje A1 e p p o meri 82.000 kvadr.
kilometrov s 610.000 prebivalci. Glavno mesto je Aleppo z 200.000 prebivalci. Vlada je sestavljena iz domačinov.
Francoska oblast ima svoj sedež v Beiru-tu. Organizirana je vojaško, samo upravni uradniki so civilisti.
Boji v Siriji.
Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Zaradi upora Druzov v Siriji je začel list »Journal« očitati Angležem, da so oni upor zanetili. Neki angleški politični agent Moore je že 1. 1860. huj-ekal katolike v Siriji proti Francozom. Stara zgodovina se sedaj ponavlja. Angleži bi hoteli aa vsako ceno gospodovati nad bližnjim in daljnim vzhodom. Sirijo so prepustili Francozom, ker si drugače trenotno niso znali pomagati. Danes pa so že začeli postavljati v ospredje interese kralja Husseina, za katerim pa se skrivajo njihovi lastni interesi. V Bagdadu so postavili za vladnega emirja Feisala, potem so ustanovili posebno državo Transjor-danijo za Husseinovega sina in sedaj so zanetili še upor med Druži.
London, 11. avgusta. (Izv.) »Times« poročajo, da so Druži zavzeli francosko postojanko Sueida. Francoskega viceguvernerja in velik del posadke so Druži vjeli.
Druži, ki so se nedavno uprli francoski nadoblasti in prizadeli francoskim četam nekaj občutnih neprilik, stanujejo na južnem delu Libanona in Antilibanona in po visoki planoti havranski, ki leži vzhodno od Damaska. Francoska interesna sfera sega tukaj daleč proti jugu skoro do genezareŠkega jezera. Druži so maloštevilno hribovsko pleme, ki ga cenijo približno na 150.000 duš. Govore neko arabsko narečje. Po veri niso ne kristjani, ne mohamedanci, ampak njihova vera je nekaka mešanica kritdjanske, židovske in mohame-danske vere. Za časa turškega gospodstva so Vladali nad njimi domači knezi, od L 1861. naprej pa kristjanski guverner. Ozemlje, na katerem prebivajo, meri okoli 6000 kvadratnih kilometrov.
Po pogodbi, sklenjeni 1. 1921. med Francijo in Anglijo, obsega francoska interesna sfera 3 ozemlja; namreč Veliki Ubanon, Damask in Aleppo.
Okrožje Veliki Libanon meri 10.000 kavdr. kilometrov in šteje 700.000 prebivalcev. Vlada je sestavljena iz domačinov, prideljen pa je vladi francoski guverner. Glavno mesto je Beirut.
Okrožje Damask meri 45.000 kvadr. kilometrov " 630.000 Drobivtdci. Glavno mesto
Briand v Londonu.
London, 11. avgusta. (Izv.) V pondeljek
zvečer okoli 8 sc jc Briand pripeljal s svojim spremstvom v London.
London, 11. avgusta. (Izv.) Po današnjem sestanku med Briandom in Chamberlainom pričakujejo, da bo nemški zunanji minister dr. Streseman na jesen povabljen v Ženevo na razgovor z zunanjimi ministri Anglije, Francije in Belgije.
London, 11. avgusta. (Izv.) Prvi razgovor med Briandom in Chamberlainom je bil jako buren. Po dveurnem razgovoru pa sta se mi-nista sporazumela glede odgovora na nemško noto.
Boji v Maroku.
Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Uradno poročilo javlja: Do 7. avgusta ni bilo posebnih izpre-memb na bojišču. Razne vasi v gorovju Bi-bane so še vedno zasedene od nasprotnikov, ki zbirajo v teh krajih znatna ojačenja. Hud napad so izvršili Rifanci na postojanko Bab-Taza. Izid boja še ni znan.
London, 11. avgusta. (Izv.) Iz Casablance poročajo, da se vsak dan izkrcavajo nove francoske čete in ogromen vojni materijah Čete odhajajo takoj na svoja mesta.
Težak položaj angleške vlade.
London, 11. avgusta. (Izv.) Baldwinov
kabinet je zadnji čas predmet vsestranske ži-fabne. kritike v parlamentu in v listih. Napadajo ga liberalci, napadajo ga labouristi in tudi v konservativni stranki sami se pojavlja sem in tja nezadovoljstvo. »Daily Herald«, glasilo delavske stranke, piše, da je konservativna vlada izgubila ugled in je na tem,, da izgubi tudi moč. Konservativci da so ne-edini in ministri sami tudi. Gospodarja tiska, Rothermere in Beaverbrock, da sta že odločila, naj Raldvvin gre. Znamenja kažejo, da l>o prevzel vlado Lloyd George, da poskuša pridobiti del konservativcev za koalicijsko vlado in jim v ta namen slika bolj.ševiško nevarnost. — Cook, tajnik angleške Zveze rudarjev, je izjavil v nekem govoru, da se Jt>o vlada zrušila kakor hišica iz kart, če bo delavstvo složno nastopalo. Vlada z najmočnejšo večino, kar jih je bilo v modernem času, se ni mogla ustavljati parnemu valjarju delavstva. Boj še ni končan. Čez devet mesecev (ko poteče pogodba z rudniškimi podjetji), bo vlada prisiljena, prevzeti rudarsko industrijo v interesu naroda. Sicer bo prišlo do velikega konflikta, ker se rudarji ne bore le za ohranitev sedanjega položaja, ampak za njegovo izboljšanje. Cook želi, da bi se zadeva mirno uredila, toda izjave delodajalcev m Baldwinov govor v spodnji zbornici kažejo na daljnje konflikte.
Na Kitajskem še ni mira.
London, 11. avg. (Izv.) S Kitajskega prihajajo sedaj bolj redka poročila, iz katerih pa je razvidno, da kriza še ne bo kmalu rešena. Kitajci izvajajo stavko v Uljih podjetjih z jekleno vztrajnostjo. Angleški trgovski promet s Kitajsko je padel na petino normalne višine; angleška podjetja na Kitajskem večinoma stoje. Eden najboljših trgov je angleški industriji zaprt. — Ni dosti upanja, da bi se to neugodno razmerje kmalu zadovoljivo rešilo, ker ne delajo proti angleškim interesom le kitajski nacionalisti in boljše-viški agenti, ampak je videti, da tudi med Ameriko in Japonsko ter Anglijo ni prave sloge pri reševanju tega vprašanja.
MEDNARODNO SODELOVANJE V RU-DARSTVU.
London, 11. avg. (Izv.) Tajnik Mednarodne rudarske zveze Frank Hodges izjavlja v »Observer«-u, da si je zveza slavila nalogo, doseči enotnost življenjskih pogojev za rudarje vseh po premogovni krizi prizadetih držav. Poziva podjetnike, naj se tej akciji ne ustavljajo, ampak naj jo podpirajo, kar lahko dovede do mednarodnega sodelovanja v premo-garstvu. To da je edino sredstvo, da se prepreči svetovna kriza. Delodajalci morajo uvideti, da bi bili brez takega mednarodnega sodelovanja prisiljeni k ostremu mednarodnemu konkurenčnemu boju ali, če bo akcija zveze uspešna, k političnim bojem s svojim lastnim delavstvom. Z ozirom na premogovno krizo v Ameriki upa Hodges, da bodo tudi Združene države sodelovale pri sporazumni ureditvi tega vprašanja.
NEVIHTE NA HOLANDSKEM.
Amsterdam, 11. avg. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne so razsajali po Holandskem številni viharji, ki so ponekod narastli v prave ciklone. Takih strašnih neviht na Holandskem ne pomnijo. Po nekaterih krajih ie podiral hiše in je zahteval mnogo smrtnih žrtev. Več sto ljudi je brez strehe. Telefonske zveze so na mnogih krajih pretrgane.
ITALIJA PRODIRA NA BALKAN.
Rim, 11. avgusta. (Izv.) V italijanskem ministrstvu za promet so ustanovili posebno komisijo, ki naj proučava možnosti izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Albaniji na podlagi med Italijo in Albanijo sklenjene pogodbe.
VELIKO RUSKO POSOJILO.
Moskva, 11. avgusta. (Izv.) Ruska vlada namerava najeti domače posojilo v znesku 300 milijonov zlatih rubljev za gospodarsko obnovo. Posojilo bodo obrestovali po 10 odstotkov.
BELGIJA PRIZNA RUSIJO.
Moskva, 11. avgusta. (Izv.) Ruski politični krogi pričakujejo v najkrajšem času pravno priznanje sovjetske Rusije od strani Belgije.
ZA ZDRUŽITEV AVSTRIJE Z NEMČIJO.
Berlin, 10. avgusta. (Izv.) Včeraj so se po vsej državi vršile velike slovesnosti v proslavo obletnice vveiimarske ustave. Govorniki (tudi iz Avstrije) so na več krajih nastopili za združitev Avstrije z Nemčijo.
NOV AMERIŠKI PRITISK.
London, 11. avgusta. (Izv.) »Morningpost« poroča iz Washingtona, da bo ameriška vlada znova pritisnila na ameriške banke, naj ne dovoljujejo posojil državam, ki zavlačujejo ureditev svojih dolgov Ameriki.
CHAMBERLAIN PROTI OMEJITVI PORODOV London, 11. avgusta. Neka deputacija se je obrnila na zunanjega ministra Chaimber-laina s prošnjo, naj vlada podpira propagando za omejitev porodov. Minister je deputacijo ostro zavrnil in izjavil, da je omejevanje porodov nenaravno in f-ri volno.
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspekom samo Vilfanov čaj.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Tlica 204
Afera dr. Lukiniča.
(Govor narodnega poslanca dr. Jakoba H o d -žarja v narodni skupščini dne 10. jul. 1925.)
(Konec.)
Tudi »Vossische Zeitung« je pisala svoj-čas o knezu Arenbergu, da je sodišče razsodilo, da se njegovo v Belgiji ležeče posestvo sekvestrira, dasi .je bil belgijski in nemški podanik. (Franc Kremžar: Precedenti so tu! — Dr. Žerjav ugovarja.) Ako vam eno trditev, katero ste postavili, ovržemo, potem pridete z novim izgovorom in trdite zopet in zopet, da je treba desekvestrirati. Še nečesa ne smemo pozabiti. Dr. Lukinlič trdi v rešitvi o članih »porodice« Turn Taxis, ki imajo stvarne pravice do fideikomisnega imetja kot fidei-komisnii »čakalci« in ki so postali čehoslova-ski državljani. Govori se o nekih četrtinah, desetinah, nadpolovlični večini takih »čakal-j cev« itd. Jaz se v to matematiko ne bom spu-i ščal. Apeliram samo na vas, gospodje, ki za-: govarjate desekvestraešjo iz razloga fideiko-! misa, da se prepričate, ali je doprinešen naj-j manjši dokaz, da se je vsaj eden teh »čakal-cevc — če bi tudi v resnici obstojali — strinjal s prodajo Tura Taxisovega imetja akcio-narskemu društvu, ne glede na to, da bi imelo govoriti tudi fideikomisarično sodišče. Če »čakaJci« niso bili zapreka za slobodno prodajo, zakaj so potem smeli biti zapreka za likvidacijo Turn Taxisovega imetja v korist države? Stvar leži na dlani, enkrat naj pomaga državljanstvo, drugič fideikomis, tretjič »čakalci«, vse skupaj pa ni oviralo dr. Lu-kiniča, da je potrdil prosto prodajo, samo da je v isti sapi svečano zatrdil, da je imel Tunn Taxis kljub fideikomisu in »čakalcem« vseeno pravico imetje prodati. S tako doslednostjo je dr. Lukinič branil interes države!
Gospodje, vrnimo se k politični strani obrambe gospoda dr. Palečka. Ravno tu lahko vfidimo, na kako slabega branitelja je zadel g. dr. Lukinič. Konstatiram, da je bivši ban hrvatski najmanje smel zagovarjati hrvatskega odvetnika dr. Lukiniča z nemško tezo. Kajti vprašanje Turn Taxisovega imetja m samo državno, ampak je tudi vprašanje hrvat-sko-nacionalno vprašanje Zrtinski-Frankopa-nov, katere so Habsburžani zvabili na Dunaj, jih tam obglavili, ter jim kot krvatskemu plemstvu zaplenili hrvatsko zemljo. Najmanje, kar se more tukaj reči, je to, da se je z de-sekvestracijo hrvatskemu kmetu vzelo ono, kar bi mu po pravtici in zgodovini pripadalo. (Dr. Zanič ironično: Dr. Paleček ni bil »hrvatski« ban. — Prerekanje med strankami levice in desnice.) Naj omenim samo to, da je gospodu dr. Paleoku, sedanjemu branite-lju in bivšemu banu gotovo znano, da je bil hrvatski kmet kaznovan celo za to, ako so saono njegove kokoši zletele v šumo kneza Thurn-Taxisa. Nadalje, gospodje, branitelj je govoril o boljševizmu, češ, dn je to boljševi-ška metoda, ako se je vložila ta obtožba. Vprašam vas, ali spada kaj takega v obrambo? Mislim, gospodje, ako se tako govori, da ima gospod branitelj tajno željo sklicati zopet anketo, da se preišče, ali so oni, ki so tožbo podpisali, boljševiki. Gospodje, dokazal sem, da se je vlekel celo boljševizem v obrambno akcijo, dn bi se izpodbila obtožba in obrnila pozornost od nje na druge činitelje, kazaje jih kot večje in hujše lopove, boljšervtikc, in nc vem še kaj, samo da bi se s tem pomembnost in škandaloznost Thura Tasisove piere kolikor mogoče zmanjšala.
. Še nekaj se je reklo, in sicer to, da smo
hoteli ustvariti s to tožbo nekak verski in plemenski front. Kar se tiče verskega fronta, mislim, da ga je vpletel v to zadevo gospod dr. Žerjav. Hotela se je stvar prikazati tako, kakor da ne bi šlo za tendenco obvarovati državo škode, marveč da ima tožba samo versko oziroma plemensko ozadje. V tem smislu se potem filozofira in malo pravno modruje, da se naposled zajaše patriotični konj s patetično gesto, da dr. Lukinič izide iz cele afere lep, čist, srebrn, in vse je prav in v redu. Ali ni taka obramba tudi boljševi-ška metoda?
Pa še lepše stvari prinaša politični del dr. Palečkove obrambe. S pravnega stališča so vsa njegova izvajanja neresna. Med drugim operira gospod branitelj z začetnimi črkami raznih imen n. pr. »D.«, »K« itd. Ako prihaja pravnik s taldmi argumenti, potem pač kaže to, kako težko mu je zagovarjati to, kar treba. Naj prihaja s kakimi inkriminacijami napram »D« ali »K«, potem ga pač opravičeno vprašam, kaj ve povedati o »D« ali o »K«. Ako kaj znate, potem je vaša dolžnost, da tožite, naj si bo to »D« ali »K«, kakor je opozicija tožila dr. Lukiniča. Ali pa morda zato ne tožite, ker se bojite boljševi-ških metod?
Preiskati bo nadalje treba še sledečo stvar. Slišali ste že o tem, da dotično akcio-narsko društvo ni napravilo niti bilance, niti vplačalo akcij, tako da samo životari, oziroma vleče samo koristi, na drugi strani pa, da se zaradi tega, ker se je desekvestrirana imovina prodala temu domačemu akcionarske-mu društvu, ni smatralo za potrebno dovoljenje za desekvestracijo od strani vojnega in zunanjega ministrstva, češ da se ni bati, da bi desekvestrirana imovina prišla v inozemske roke. Gospodje, če se vam posreči dokaz, da je s tem že podana garancija, da imovina ne bo prišla v inozemske roke, potem vam čestitam. Glavna stvar so akcije, pokažite garancijo, da ne smejo priti v tuje roke. Kaj boste rekli na to, da so belgrajski časopisi poročali, da so direktorji Tum-Taxisa v upravnem svetu akcionarskega društva. Jaz sem mnenja, da so to inozemci. Pa še eno zelo važno stvar je treba točno preiskati in dognati. Čujte! Avstrijske novine so pred nedavnim časom pisale, da je žena kneza Alberta Thurn-Taxis Margareta hčerka nadvojvode Jožefa Habsburžana, ki je igral veliko ulogo na Madžarskem in katerega so hoteli oklicati za mažarskega kralja. Zato pravim, da je treba vse to dobro preiskati in posvetiti z lučjo tudi za kulise. Potem se bo morda dognalo, zakaj se je knezu Albertu Thurn-Taxisu tako sihio mudilo, da pride do avstrijskega podanstva. Potem bo morda jasneje, zakaj se toliko govori o nekih boljševi-Ških metodah in sicer za to, da se prepreči povrat sekvestra nad imovino kneza Thurn-Taxisa.
Še nekaj se govori, kar je tudi treba točno preiskati. Že poprej sem omenil, da knez Albert Thurn-Taxis pravzaprav ni imel ničesar iskati v Maxglanu. Najnazaduje je prišel ravno v ta kraj, da bi tukaj šele dobil domovinsko pravico. V listih je pa tudi stalo, da se v najbližji soseščini Maxglana nahaja grad rodbine Parma, iz katere je izšla ex-ce-sarica Žita. Ako se dožene, da je to resnica, potem bo morda razumljivejše, da je občina Maxglan post festum dala knezu Thurn-Ta-xisu domovinsko pravico.
Torej, gospodje, donesli so se v tožbi dokazi proti g. dr. Lukiniču, kateri, če drugega ne, milo rečeno postavljajo avstrijsko državljanstvo kneza Thurn-Taxisa v skrajno sporno in slabo luč in ki nasprotujejo pravnemu mnenju, da je imovina kneza Thum-Taxisa fideikomisarična. Bilo je takih slučajev, ki so jih druge države rešile v svojo korist, pa niso izgubile na časti in ugledu. To mnenje zastopata Belgija in Angleška. Pri rešitvi tega vprašanja moramo imeti pred očmi samo interes države in samo jugoslovansko tezo, ne pa nemške teze. Najmanje pa imajo pravico nastopiti z nemško tezo v spornih zadevah oni, ki imajo vedno polna usta nacionalnosti in državotvornosti. Prva dolžnost onega, ki je sam priznal, da je bilo celo vprašanje sporno, je bila, da ni smel iti preko pristojnih oblasti, marveč bi moral vprašati za mnenje vsaj državni svet ali ministrski svet. Zakaj bi se ustrašili, če imamo pravico, da bi stopili, ako treba, tudi pred mednarodni forum, in zakaj ne bi poskusili vsega, da očuvamo naše narodne interese? In to bi bil moral storiti tudi gospod dr. Lukiuič, preden je kaj drugega na svojo roko in tako brzo ukreniL Ko ga tožimo, pravijo, da je to boljšoviška metoda. Seveda če se tako dela, potem ne more biti govora ne o škodovanju ne o varovanju državnih interesov. Iz cele obrambe se vidi, da je dr. Lukinič delal ne samo lahkomiselno, temveč da je delal zavestno in namenoma. Na vsak način je pa gotovo, da je naša država vsled dviga sekvestra z imovine kneza Thurn-Taxisa oškodovana za težke milijone, katere nujuo potrebujemo za naše narodno gospodarstvo. Finančni minister g. dr. Stojadinovič zahteva vedno nove davke, za-jedno pa vedno tarna, da je treba varčevati in izdatke izmanjšati. Ravno tu ste zamudili v tem oziru najlepšo priliko. Zato je moj klic: Branimo jugoslovansko tezo in s tem bomo očuvali ogromno imetje v korist naroda in države! (Živahno odobravanje in ploskanje na iovicLJ
Stiski dnevi katoliškega dijaštva, ki so se začeli 9. t. m., krasno potekajo. Zbralo se je (20 udeležencev, pač največje število dose-daj. Okoliš — pradavni samostan, najstarejše kulturno središče Kranjske — kakor nalašč disponira udeležence za temo verske obnove in krščanskosocialnega dela, kateremu se dajo smernice na predavanjih in v živahnih debatah. Vsi predavatelji so se izvrstno pripravili in vsa predavanja so pismeno izdelana. Gostoljublje milostljivega opata in vseh sobratov njegovih dela bivanje tako prijetno, da bodo stiški dnovi za vse eden najlepših spominov življenja. Izredno navdušenje je izzvalo prisrčno pismo našega vladike dr. Antona B. Jegliča, ki pozdravlja udeležence in je obenem naklonil tečaju 2000 dinarjev v svrho poravnave stroškov. Ko se tečaj konča, bomo o njem obširneje poročali.
Z Bletla. V naši občini se nekateri zelo trudijo, da bi vlada na kak način dovolila igralnico. V tej zadevi se je baje podala de-putacija Ik bivšemu ministru dr. Žerjavu, ki se nahaja pri Mrzlem Studencu na dopustu, da bi jim izposloval to reč. Mi smo pa prepričani, da se to no bo zgodilo.
Dolenji Logatec. Kakor smo že poročali, priredi tukajšnji Orel vstrajnostno tekmo v teku na razdalji 10 km. Tekma se vrši na praznik dne 15. t. m. ob 4 popolcine. Start cd hotela Kramar v Dol. Logatcu do Rok. doma na Vrhniki. Tekma obeta biti zelo zanimiva. Ker je to nekaj novega, opozarjamo javnost na to prireditev. Po tekmi se razdele darila zmagovalcema. Po tekmi bo godbeni koncert na prijaznem vrtu Rok. doma na Vrhniki, igra godba Katoliškega prosvetnega društva iz Lolenjega Logatca; vstopnina ?a koncert Din 5 za osebo. Ker je prireditev združena s precejšnjimi stroški, vabimo občinstvo, da se je v obilnem številu udeleži. Radi reda na cesti, da ne bi kaj oviralo tekmovalcev tekačev, prosimo občinstvo, da se drži točno predpisov in naj bo leva stran ceste prazna. Prosimo, da reditelje podpirate in jim ne stavite morebitnih ovir. Za gledalce bo največji užitek pri serpentini pri gostilni Debevc. Opozarjamo izletnike Ljubljančane, naj pobite ta dan na Vrhniko.
Novice iz Kranjske gore. Cerkveni pevski zbor priredi v zvezi z zborom Kat. prosvet. društva in z nekaterimi drugimi pevci v nedeljo, 23. avg. ob 20 v župni cerkvi cerkveni koncert Cisti dobiček je namenjen za popravo župnih orgel. — Število letoviščarjev je že prekoračilo tekoče število lanskih, samo da jih naenkrat letos še ni bilo toliko kakor lani. Ker se je pa zadnje dni ustalilo vreme, ki jc naravnost krasno, pričakujemo še veliko novih. — Djakovski škof Akšamovič se je vrnil s svojim avtomobilom preko Gorenjske in Štajerske nazaj v Djakovo. Izjavil je, da je svojo bolezen na glasilkah v grlu tu popolnoma pozdravil.
Smihel-Stopice. Občinske volitve v naši občini so razpisane za 20. september.
Krašnja. Izid občinskih volitev v Krašnji: SLS dobila 6 odbornikov, SDS 3 odbornike. SLS je napredovala od 86 glasov na 89, SDS nazadovala od 58 na 51.
Št. Jernej na Dolenjskem. V nedeljo, dne 2. avgusta smo slovesno praznovala 301c!nico obstoja hranilnice in posojilnice z blagoslovitvijo nove električne centrale. To je za našo faro, pa tudi za vso krško dolino nekaj novega. Pokazali smo, da smo res napredni v pravem fanislu besede. Da imamo tako »imenitno in moderno luč-, se imamo predvsem zahvaliti načelniku posojilnice, g. svetniku Lesjaku.
Prosvetni še! za ljubljansko oblast. Imenovanje dr. Pestoinika prosvetnim šefom je izvršila v zadnjih trenutkih svojega obstoja PP vlada. Po >Službenih novinah« št. 176 je bil imenovan prosvetnim šefom a po št. 178 ravnateljem v Vel. Bečkereku. Med obema imenovanjema pa ni razlike, ker je bilo izvršeno istočasno na ta način, da je bil dr. Pestotnik pod Pribičevičem prevzet iz službe kot profesor na ljubljanskem liceju v državno službo z vštetjem 24 službenih let, z uvrstitvijo v kategorijo 1-3. V koliko ostane pri tem imenovanju, se bo še le pokazalo. K cns tati ramo samo, da ne bo naša javnost zapeljana pa nasprotujočih si vesteh v našem časopisju. Treba vedeti, da prinašajo Službene novine razna Imenovanja tudi za nazaj po več tednov in
mesecev.	.
Osebna vest h učiteljsko službe. Upokojen je v smislu zakona Rajko M.ežan, šolski upravitelj v Verdrengu, Kočevski okraj.
Nakup vojaških reči po civilnih osebah. Ker se večkrat dogaja, da prebivalstvo vkljub svoječasnemu opominu še vedno kupuje vojaške stvari, opozarja ministrstvo vojske in mornarice vnovič na posledice § 115. vojaškega zakona, po katerem se kaznuje vsakdo, ki kupi aH shrani ali zataji kako vojaško stvar, bodisi orožje, obleko, obutev itd. z zaporom do treh let.
Agrarna reforma. Ministrstvo za agrarno reformo jc izdalo zbirke zakonov, naredb in razpisov, Iti so bili doslej izdani v pogledu tm izvedbo agrarne reforme. Agrarno-reform-niin interesentom bo pregledno urejena uradna zbirka gotovo dobro služila. Knjiga sc dobi pri Agrarni direkciji v Ljubljani, Gosposka ulica 15-1 za ceno 50 Din. Ako se naroči knjiga po pošti, je poslati v nanrei znesek 60 dinarjev.
Odlikovanje naSih umetnikov v Parizu.
Mednarodna komisija za oceno gledališke umetnosti je prisodila nagrade sledečim: Babič Zagreb: veliko darilo; Bjelič,Belgrad: častno diplomo; Zagorudnjok, Belgrad: zlato svetinjo; arh. prof. Kregar, Ljubljana: zlato svetinjo; Vanja, Zagreb: srebrno svetinjo.
Velika lovska razstava v Zagrebu obeta biti — kolikor se da soditi po že došlih prijavah — izredno bogata. Lovstvu Slovenije je odkazan poseben paviljon tik kraljevega. Poživljamo vse člane, da izberejo iz zbirke svojih lovskih trofej najlepše in najzanimivejše predmete, ter jih pošljete do 21. t. m. na naslov Slovensko lovsko društvo v Ljubljani. Vse te predmete odpeljemo potem skupaj v Zagreb in jih tam razstavimo. V poštev pride pred vsem rogovje, nagačena divjačina, kože, pasti, lovske slike itd., seveda vse iz domačih lovišč. Vsi predmeti se bodo zavarovali in je v polni meri preskrbljeno za to, da se noben predmet ne zamenja ali izgubi. Tovariši, na noge! Pokažimo, kaj premoremo in kaj znamo! — Slov. lovsko društvo v Ljubljani.
Ncvo mesto. Ni občine na Dolenjskem, ki bi razpolagala s tako obilnim premoženjem kakor je novomeška mestna občina. Številne hiše, obširni gozdovi in druga zemljišča, nosijo lepe letne dohodke. Mesto se je zadnji čas razširilo s priključitvijo Kandije. Da med raznimi stanovi ne manjka tudi revežev, se samo ob sebi razume. V zadnji občinski seji, 7. t. m. pa je mestna večina (gospodarska stranka) na predlog g. župana več prošenj za podporo zavrnila. Menili bi, da bi morala tako bogata občina, kakor je novomeška za one, ki tipe pomanjkanje sistematično poskrbeti. Ljubljanska občina n. pr. --- čast, komur čast! — v tem oziru veliko naredi. Naj bi jo novomeška posnemala! Kam pa naj se dene mestni revež, razni brezposelni, ki brez lastne krivde ne morejo dobiti dela, mali penzijonisti, ki od beraške penzije nc morejo živeti, nadalje meščani, ki vsled bolezni in starosti ne morejo nič služiti, itd. itd.? Živ ne more nihče pod zemljo.
Tatvine. Ponoči 31. julija so prišli neznani zlikovci v hišo g. Drenika na Šrangi pri Mirni peči ter odnesli 33 kg masti in 8 kg slanine. To ie letos že drugi slučaj. Ravno tam so pokradli pred nekako tremi tedni nekaj tobaka, perila in dežnik. Tatovj morajo biti domačini, ker so jim razmere v hiši tako dobro znane. Orožniki stvar raziskujejo in je upanje, da bodo krivci kmalu ped ključem.
Okrojna kmetska zveza za ljubljansko okolico vabi na kmetski tabor,
ki bo v nedeljo, dne 23. avg. 1925 ob 2 pop. pri Sv. Roku v Dravljah.
Poročata o političnem položaju in važnih kmetskih vprašanjih predsednik Jugoslovanske kmetske zveze poslancc Janez B r o d a r in poslanec Ijitblj. okolice Franc Smodej.
Po taboru prosta zabava pri Mihelnu. Vse somišljenike in prijatelje kmetskega ljudstva najvljudneje vabi k obilni udeležbi
odbor.
Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 16. septembra 1925 javno ofer-talno licitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru dež. ceste I. vrste Bled—Bohinjska Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu«.
Za pasje dneve predaja >VOIKA« čevlje in nogavice v zgubo, samo, da vidi pare. Izrabimo priložnost!
— Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447
uupliz MSceneje i pri =
miitiiasaa

\i Ljufoljane.
>010v. glasb, društvo »Ljubljana«. Jutri v četrtek 13. t. m. vaja celokupnega zbora Točno ob 8 vsi. Po vaji razgovor radi izleta. Polnoštevilna udeležba!
Razgrnitev volilnih imenikov in vložitev roklamacij za volitve prisednikov in namestnikov za obrtno in prizivno sodišče v Ljubljani. Volilni imeniki za volitve prisednikov in namestnikov za obrtno in prizivno sodišče v Ljubljani bodo razgrnjeni vsakomur v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega — soba štev. 22. — v času od dne 17. avgusta do vštetega dne 24. avgusta 1925, vsakokrat cd 9 zjutraj do 13 popoldne. V tem roku morejo vložiti volilni upravičenci pri mestnem magistratu ljubljenskem s potrebnimi listinami in izkazi podprte reklamacije proti volilnim imenikom svojega volilnega razreda.
kupite najbolje in najcencšje pri tvrdki palača »Ljubljanske kre->.	Jltn« hanke« in Gospo-
J " '	svetska cesta 14.
V&i DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na lalogil
sa
Iz štajerske.
Pokrajinski zlet Jugosl. gasilske zveze se vrši v Dravogradu dne 15. avgusta 1925. Na sporedu je dopoldan sprejem gostov in društev pri vlakih na kolodvoru. Ob pol 11 skupen pohod v Dravograd na trg, kjer se vrši pozdrav. Po pozdravu pontifikalna maša na trgu, po maši izročitev diplom častnim članom društva, nato mimohod pred oblastmi, društvenimi dostojanstveniki in častnimi člani, odhod na veselični prostor in od tam razhod k obedu. Popoldne se ob 2 začne velika vrtna veselica na veseličnem prostoru, kjer bodo nudili gostom zabavo številni šotori, planinska koča, srečolov itd. Vstopnina za gasilce v kroju 2, za ostale 5 Din. — Vožnja za zlet je polovična na vseh državnih železnicah in sicer na ta način, da si kupi vsak gost na vstopni postaji cel vozni listek, kateri potem velja tudi za nazaj in se ga pri izstopu v Dravogradu ne sme oddati. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri gasilskih društvih, katerim so bile te dni odposlane. Oni, ki bi legitimacij nc prejeli, jo dobijo na dan zleta v zletni pisarni na veseličnem prostoru. Vsi udeleženci se opozarjajo, da morajo udeležbo na zle-tu dati potrditi v zletni pisarni, ki bo v to svrho poslovala na veseličnem prostoru, v nasprotnem slučaju polovična vožnja ne velja. —- Iz Ljubljane vozi ob 23.15 preko Maribora ter dospe v Dravograd ob 7.34. Iz Celja vozi ob 4.08 ter prispe v Dravograd ob 9.20. Za nazaj je poseben vlak, ki vozi iz Dravograda ob 21.25 ter pride v Celje ob 24.31 ter ima od tam zvezo z vlaki proti Ljubljani, Zida nem mostu in proti Mariboru. Iz Dravograda proti Mariboru vozi zvečer ob 7. Prijavne pole so bile poslane vsem društvom, vendar pa se od večine društev odgovori pogrešajo. kar nam otežuje likvidacijo predpriprav. Prosimo, da se nam vrnejo prijave, tudi ako se društva zleta ne udeleže. — Prostovoljno gasilno društvo Dravograd.
Sv. iomaž nad Ormožem. V nedeljo, dne 2. avgusta je daroval novo mašo g. Me-š k o , nečak župnika in pisatelja Fr. Ks. Me-ška. Pridigoval mu je g. stric. 84 svatov in ne. številna množica ljudstva je spremljala g. no-vomašnika v cerkev. Popoldne se je vršila slavnost v nalašč za to priliko narejeni uti, v kateri so se zbrali primicijantovi gostje, okoli 400. Seveda ni manjkalo tudi študenterije, ki je na prleških novih mašah stalen atribut. Ta skrbi za zabavo in guči in poje. 3og jo živi!
Mariborski skavti so taborili 14 dni v Logarjevi dolini pri slapu Rinki. Šotore so imeli najprej postavljene na pobočju, Ko jim jc voda začela nagajati in jc vdirala v šotore, so se premaknili v dolinico, v »Samotno jaso«. A tud tam jim je deževje delalo preglavice. Nekoč so pribežali v Piskernikovo zavetišče in tam prenočili. Službo so imeli strogo razdeljeno. Eni so nosili drva, drugi kuhali, tretji hodili po mieko na Okrešelj, drugi zopet po kruh in pošto v Solčavo. Po noči sta po dva vedno stražila šotorišče. Napotili so se peš v Maribor po Mislinjski dolini in črez Pohorje. V 14 dneh bodo že tam, če jim vreme nc bo preveč nagajalo.
Mozirje. Dne 5. avgusta se je zbralo pri g. župniku Krošlju nekaj tovarišev duhovnikov, ki so pred 25 leti imeli novo mašo. Mašo zahvalnico je daroval g. župnik Podplatnik s Polcnšaka pri Ptuju, mašo zadušnico za rajna tovariša župnika Volčiča in prof. dr. Medveda pa g. župnik Krošclj. Pridigoval je g. gvardi-jan kapucinov v Ptuju p. L. Hazemali. V prijetnem razgovoru je minil popoldan. Za prihodnje leto je povabil tovariše g. prof. Anton Kolarič v Ptuj.
Zveza večernega vlaka is Maribora, Pre-valj v Slovenjgradec. Po dolgem smo vendar dobili to, v vseh ozirih zelo potrebno zvezo. Vlak vozi iz Dravograda ob 20.22 (8.22 zvečer) ter pride ob 9 v Slovenjgradec.
Železniška zveza s Slatina—Radcnci. Železniško ravnateljstvo v Ljubljani nam pošilja sledeče: Z ozirom na dopis ^Železniška zveza s Slatino Radenci« v vašem cenjenem listu z dne 4. avgusta 1925 je čast podpisani direkciji sporočati: Najhitrejša zveza s Slatino Radenci je iz Ljubljane gl. kol. s potniškim vlakom ob 12.10 do Pragerskega, kamor dospe vlak ob 15.46; iz Zagreba gl. kol. z brzim vlakom ob 11 do Celja ter od tu z ljubljanskim ljubljanskim potniškim vlakom ob 14.34 do Pragerskega, kamor dospe vlak istotako ob 15.46. Odhod iz Pragerskega ob 16.9, prihod v Slatino Radenci ob 19.32. Nikakor se torej ni treba potnikom voziti do Maribora gl. kol., kakor je v notici omenjeno, ampak samo do Pragerskega, kjer prestopijo v vlak, ki vozi proti Čakovcu. Da ugodi direkoija željam potujočega občinstva, je odredila, da se nahaja direktni voz Maribor gl. kol. Slatina Radenci, pričenši od 9. avgusta 1.1. pri vlaku, ki odhaja iz Maribora gl. koL ob 15.27 ter iz Pragerskega ob 16.9, kjer ima direktno zvezo iz Ljubljane in Zagreba. Prihod v Slatino Radenci ob 19.32. V obratni smeri se nahaja kurzni voz Slatina Radenci—Maribor gL kol. pričenši od 10. avgusta t. 1. pri vlaku, ki odhaja iz Slatine Radenci ob 6.17 ter prihaja v Pragersko, kjer ima zvezo proti Ljubljani in Zagrebu ob 9.15.
Novo brizgalnico si je nabavila požarna hramba v Kokarjih v Savinjski dolini, ki jo je v nedeljo 9. t. m. blagoslovil g. župnik Požar iz Rečice v Savinjski dolini. V svojem govoru je povdarjal samaritansko delo, ki ga vrše ounjegasci in pa veliko darežljivost rečiških
zupljanov, ki so prispevali razen za zvonove \ vseh cerkvah tudi za novo brizgalnico v Ko-karjih m za gasilski dom v Pobrežali. G šol-»ki nadzornik Pulko se je v imenu mladega društva zahvalil dobrotnikom. Lepo je govorilo tudi kumica, gospa Ježovnikova. Po blagoslovitvi se jc vršila na Govekarjevem vrtu vesela domača zabava.
Avtomobilna nesreča. V soboto, 8. t. m. popoldne je moral graščinski avto na potu iz Kimskih toplic proti Jurkloštru pri jezu Vrb-ljansekovega mlina zavoziti globoko v vodo, ker mu je na hudem ovinku privozil naproti dvovprežen težki voz. Vseh šest potnikov se je srečno rešilo iz neprostovoljne kopeli Avto so pa tudi nepoškodovan izvlekli iz vode se isti večer.
IZ MARIBORA.
Tretjcrediia skupščina duhovnikov lavan-tinske škofije, ima dne 17. avgusta t 1. ob 10 občni zbor v Mariborskem frančiškanskem samostanu, Spored: 1. Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbor a.2. 2. Referat o III. redu. 3. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 4. Volitev novega pred-stojništva in zaupnikov po dekanijah. 5. Predlogi o nadaljnjem razvoju skupščine. 6. Posvetitev skupščine presv. Srcu Jezusovemu. 7. Slučajnosti. Vsi člani pododborov p0 dekanijah naj se občnega zbora gotovo udeležijo. - Vodstvo.	^
IZ CELJA.
Novi inženir. Javno prakso je olvoril v Celju novi inženir Franc Donner.
Mestno gledališče prične dne 15. septembra z otvoritvijo, ko se bo igrala igra Jurčičev »Tugooier«.
Društveni sestanek občega slovenskega obrtnega društva se vrši dne 13. t. m. ob 8 zvečer v Narodnem domu v >Rdeči sobi«.
IZ TRBOVELJ.
Trboveljski sejcin. Današnji živinski in kramarski sejem se je obnesel prav slabo. Živine se je za trboveljske razmere precej prignalo, ni pa bilo kupcev. Tudi kramarji niso imeli kupcev. Vsak tržni dan, ki se vrši ob sobotah, ima več obiskovalcev kot ta sejem.
Poneverjenjo pri Dukiču. Pri podjetju Dukič in drug na dnevnem kopu ali Doberni, so prišli pred časom na sled večjim poner verjenjem denarja. Nekdo je na plačilnih listih vpisal k praznim številkam izmišljeno ime s polno 14 dnevno plačo in denar ob pla; čilnem dnevu zase pridržal. V šihtnih knjigah je seveda dotična številka ostala prazna in tako so ob neki kontroli celo zadevo razkrili. Ugotovljeno je, da je od novega leta sem bilo okoli štirideset tisoč dinarjev ponever-jenega. Krivec je bil seveda takoj odpuščen
Veselica v Društvenem domu. Veselica, ld se bo vršila na praznik dne 15. t. m., utegne biti prav lepa. Vse se pripravlja, da bo veselični prostor na prostem lepo okinčan, v slučaju slabega vremena se bo pa že nova dvorana primerno uredila. Svirala bo polnoštevilna rudniška godba, nastopal bo pevski zbor, ako bo pa komu sreča mila, se bo od-škodoval pri srečolovu itd. Veselice v Društvenem domu so splošno znane, da se človek pošteno in neprisiljeno zabava. Čisti dobiček je namenjen za novi krasen in moderno zidan Društveni dom.
romarcje v Rim.
Objavljamo zadnje in končnovcljane podatke za dijaško romanje v Rim:
1.	Odhod iz Ljubljane je 19. t. m. ob 6 zjutraj, prihod v Trst ob 12.5, iz Trsta ob 17 i* prihod v Florenco 20. t. m. ob 3.35. Tu ostanemo cel dan ter si ogledamo mesto. O!« 24.20 odhod iz Florence in prihod v Rim dne 21. t. m. ob 7.25 zjutraj.
2.	V Rimu ostanemo sedem dni; stanovanja so poskrbljena, ravnotako tudi hrana, sku. paj 29 lir na dan. Nazaj grede si ogledamo Be' netke.
3.	Vsakdo naj vzame hrane za dva dni ) seboj, da mu je ne bo treba iskati med vožnjo
4.	Zjutraj 19. t. m. se zberemo na kolo. dvoru v Ljubljani ob 5, kjer dobi vsak svojč romarsko legitimacijo in vozni listek. Vsakdi bo moral plačati še nekaj dinarjev, ker sme morali poslati malo vsoto v Rim naprej, da s« na mzasigurali stanovanja.
Vsakdo naj v lastnem interesu pazi, d« ne zamudi odhoda vlaka, ker bi si tako prizadejal velike nevšečnosti.
Počitniška zveza.
Iz GStaSe Jugoslavije.
Evharistični kongres v Slatini. Minolo ne? deljo se je vršil v Slatini evharistični kongres, katerega se je udeležil tudi nadškof dr. Bauer, Navzočih je bilo do 10.000 vernikov.
Za asistenta na medicinski fakulteti * Zagrebu je imenovan dr. Josip G o s t i š a , sekundami zdravnik v Ljubljani.
Tihotapstvo s tobakom v Bosni. Vsa prizadevanja oblasti, da bi zatrle tihotapstvo s tobakom v Bosni, so brezuspešna. Komaj odkrijejo na eni strani kako tihotapsko skrivališče, že vodi sled do drugega in tako brez konca in kraja. Minolo nedeljo so v Brusovači v hiši Sulejmana in Huse Novajliča zopet našli veliko zalogo tihotapskega tobaka, ki je bij že spravljen v zavojčke opremljene s ponarejenimi etiketami. V. hiši so našli tudi U revolverjev.
Nov spor med upravo in invalidi v Bre-
stovcu. Dne 9. t. m. so invalidi v Brestovcu začeli znova stradaIni štrajk, da na ta način izsilijo spremembo razmer v upravi zavoda. Obenem so poslali v Belgrad brzojavko, v kateri zahtevajo, da nemudoma pride v zavod komisija, ki naj preišče razmere. Tej zahtevi je oblast takoj ugodila, nakar so invalidi štrajk končali.
Drava rastfe. V Osjeku je Drava narastla za 3 in pol metra, ker je okoli Koprivnice in Varaždina močno deževalo. Včasih so 6e osje-ški ribiči veselili naraščajoče Drave, ker je priplavalo v Dravo mnogo rib iz Donave. Dt-nes pa donavske ribe ne prihajajo več v Dravo, ker jih odganjajo v vodo spuščeni odpadki kemične fabrike v Belišču.
Štrajk lesnih delavcev v Brodu. V Brodu na Savi štrajkajo že 10 dni delavci podjetij >Slavex« in »Slavonija«, Ker je delavcem že pošel denar, žive v veliki bedi. Okrajni glavar se je obrnil na ministrstvo za socialno politiko s prošnjo za posredovanje med delavci in delodajalci.
Iz Primorske.
Italija in Reka. Zanimivo je opazovati, kaiko ravna Italija nasproti Reki. V resnici, veliko si je prizadela, da zagotovi Reki novo gospodarsko živije "je in procvit, toda samo v toliko, v kolike i j. c to na račun Jugoslavije. KadaT bi pa morala Italija odnosno kaka druga italijanska luka kaj žrtvovati na korist Reki, takrat pa izgine vsa ljubezen in vsi oziri; Reka ne dobi niti drobtinic, ki padajo z italijanske mize. Zravkar je doživela Reka zopet veliko razočaranje: italijanska vlada je oddala pomorsko zvezo Reka—Benetke — Benetkam. Reko naj bi pač vzdrževala Jugoslavija izključno na svoje stroške.
Umrl je v Trstu znani veletrgovec comm. Vittorio Venezian, eden najagilnejših bivših iredentističnih voditeljev.
Smrtna kosa. V Trstu je umrl vpokojeni carinski nadzornik Martin Porenta.
Za napredek italijanskih morskih kopališč. V Kimini se je te dni vršil sestanek županov italijanskih morskih kopališč. Posvetovali so se o skupnem prizadevanju za povzdigo tujskega prometa, ki je že sedaj v najlepšem razvoju. Od vlade zahtevajo pomoč za čiščenje morskega dna in vzdrževanje ko-pališčnih obali ter podobne udobnosti.
tJČNi NAČRT ZA TRETJI RAZRED GIMN.
Na osnovi člena 28 zakona o proračunskih dvanajsunah za mesec april, maj, junij in julij 1925 in v zvezi z odloki S. N. Br. 27761 in 28688 lanskega leta o izenačenju učnega načrta in programa o srednjih šolah naše kraljevine je prosvetni minister Pribičevič P. br. 7826, 27. VI. 1925 predpisal začasni učni načrt za 3. razred gimnazij v naši državi.
Učni načrt govori o srednjih šolah, a velja za gimnazije. K srednjim šolam pa prištevamo tudi realke, trgovske akademije, tehn. srednje Žole (obrtne nadaljevalne šole), kmetijske srednje šole itd. — torej je že označba napačna, akoravno je v opombi ozuačeno, za katere velja. — Odlok razlikuje snastavni plan-' (urnik) in »nastavni program« (učni načrt). iUre so sledeče razdeljene: Verouk 2 (na teden), srbohrvaščina 4 (pri nas slov. 3, sh. 1. kar pa v urniku ni posebej navedeno), francoščina 4, zemljepis 3, narodna zgodovina 3, fizika 4, matematika 4, risanje 2, telovadba 2; skupaj 28 tedenskih ur. Ker se že letos latinščina v i. in 2. razredu ni več poučevala, odpade tudi v 3. razredu. A kaj bo z nemščino? Tudi ta je bila ukinjena in se je poučevala kot prost predmet. Kolikor nam je znano, je neobligatno nemščino obiskovalo jako mnogo dijakov, po nekaterih zavodih vsi dijaki 1. in 2. razreda. Zato je dolžnost učne uprave, da uvede zopet neobligatno nemščino. Nepraktično in nepedagoško bi bilo, če bi morali tretjeSolci čakati na pouk nemščine 2 leti, kajti obligatna nemščina se prične poučevati po novem načrtu šele v 5. razredu. Znano je, da je otroški duh za tuje oblike, za tuje jezike najbolj sprejemljiv od 10.—16. leta. O tem so pisali tudi slov. pedagogi, kakor n. pr. prof. Juvančič v Pedagoškem zborniku v članku o učenju tujih jezikov. Zakaj vprav pri nas greši ministrstvo prosvete proti temu zdravemu pedagoškemu načelu? Zakaj pomakne latinščino iu nemščino šele v 5. razred? Razen francoščine bi se lahko še en jezik začel poučevati že v nižji gimnaziji, recimo v 3. razredu.
Za v e r o n a u k sta določeni 2 uri, a na-redba. ki velja za celo državo, predpisuje učni načrt samo za pravoslavne, kakor da bi ne bilo katolikov, muslimanov, protestantov itd,
S t b o h r v a t s k i jezik je zastopan s 4 urami. K ali o r že omenjeno, bi se moral ozirati učni načrt tudi na slovenščino. Pismenih nalog je predpisanih v prvem tromesečju po 4, v ostalih po 3. (Namesto prejšnjih konferenčnih dob se bodo namreč tudi pri nas uvedla tromesečja.)
V francoščini (4 ure) se nadaljuje gradivo 2. razreda in se obenem razširi. Geografija (3 ure) občni in posebni del L v rope. Poleg učne knjige naj bi se rabila tudi geografska čitanka, rabijo se naj nemi zemljevidu
Narodna zgodovina (8 ure). Do-fcedaj se je poučevala stara zgodovina v 2. razredu, črednji vek v zvezi z uardono zgodo-
1 vino v 3., novi vek v četrtem. Mislili bi, da ob-razredu, srednji vek v zvezi z narodno zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev, a po učnem načrtu je to širši pojem. Kot uvod v narodno zgodovino služi domovinoslovje, ki obsega etnografske ineje, število prebivalstva, oro- in hidrografijo, klimo, favno in floro, promet, prebivalstvo (narodnost, narečja, telesna svoj-stva, vero, s čim se prebivalstvo bavi, glavne politične in kulturne centre). Nato sledi pred-zgodovinska doba, tej pa zgodovinska doba: prvi zgodovinski narodi na našem ozemlju: Grki, Tračani, Ilirci in Kelti. Vpliv grške kulture, življenje in ureditev Tračanov, Ilirov in Keltov. Pojav Rimljanov, njihova .uprava, kultura in nova etnografska formacija. Sledovi in ostanki teh kultur v poznejši našu duhovni in materialni kulturi, kakor tudi v nazivu geografskih objektov. Glavne njihove naselbine, mesta in ceste. Nato naj bi se obravnavala najstarejša slovanska zgodovina, selitev Slovanov v zvezi s preselitvijo narodov. Razdelitev Slovanov v vzhodne, zapadne in južne Slovane. Slede južni Slovani. Južnoslovanska zgodovina je razdeljena v najstarejšo dobo od naselitve do polovice XII. veka, v staro dobo od polov. XII. veka do konca XV. veka, premoč srbskega naroda na Balkanskem polotoku in propadanje srbskih držav. Posebno poglav je je posvečeno slovenski zgodovini od XI,—XV. veka. — Ker smo imeli dosedaj drug načrt, po katerem so spisane tudi naše učne knjige, bo treba, da strokovni učitelj doda to, kar v učnih knjigah manjka. Rabita pa se po našem mnenju lahko za pouk dosedanji učni knjigi za 2. in 3. razred, kot pomožna knjiga bo dobro služila Melikova večja izdaja in pa Kranjčev Pregled. Ker je ta načrt začasen, pač ne kaže spisovati novih slovenskih učnih knjig. To mora učna uprava tudi upoštevati. Srbo-hrvatskih učnih knjig pa za slovenske gimnazije ne bomo uvajali.
Fizika je zastopana s 4 tedenskimi urami in se mora obdelati vsa snov za nižjo stopnjo, v 4. razredu se namreč poučuje 4 ure na teden kemija.
Matematika ima tudi 4 tedenske ure, v prvem tromesečju 3 ure algebre in 1 uro geometrije, v drugem 2 uri algebre, 2 uri geometrije; v tretjem pa 1 uro algebre in 3 ure geometrije.
Risanje in telovadba (gimnastika) imata po 2 tedenski uri. Ta načrt se mora brezpogojno uvesti v 3. razred vseh srednjih šol v državi, za katere veljajo učni načrti, predpisani z odlokom S. N. Br. 28.688 z dne 25. nov. 1924. Za šole v Sloveniji velja predpis II. odst. odloka S. N. Br. 28.689 lanskega leta.
Površno smo očrtali učni načrt, ki stopi v septembru v veljavo. Objavljen je v »Osnovni nastavi«-, službenem glasniku ministrstva prosvete 20. julija 1925. Za dobro ureditev srednjih šol pa bo treba več resnosti in tudi več časa. To dokazuje tudi poročilo belgraj-skih vseučiliskih profesorjev o letošnjih maturah v Srbiji, o katerih je tudi naš list po-
ročal.
F. K.
SOCIALNO ZAVAROVANJE NA FRANCO-SKEM.
Dne 8. aprila 1924 je bil sprejet v pariški zbornici zakonski osnutek socialnega zavarovanja, kateri pa stopi v veljavo šele, ko bo država zbrala potrebna denarna sredstva.
Za zakonodajca ni bila ravno lahka naloga, ker ni mogel in ni smel popolnoma preko določbe verzajske mirovne pogodbe, ki določa, da je Francija dolžna na ozemlju Alzacije-Lotarinške obdržati obstoječi nemški social-no-zavarovalni sistem.
Vendar je s tem zakonom sistem zavarovanja nekoliko oddaljen od onega v Nemčiji ter prilagoden angleškemu.
V naslednjem glavne določbe:
S pridobljenim članstvom zadobi zavarovanec pravico do naslednjih dajatev:
1.	V slučaju bolezni in delanezmožnosti do zdravniške pomoči (tudi zobozdravniške), zdravil, zdravilnih pripomočkov, oskrbe v bolnišnici, dnevne ali mesečne hranarine ter invalidne rente;
2.	za slučaj poroda oskrbo, pripomočke, tedenske dojninske podpore;
3.	za slučaj starosti rento pri doseženi starosti 60 let;
4.	za slučaj smrti posmrtnino in pripo-
moč;
5.	v slučaju, da ima otroke pod 16 let starosti, do doklad pri liranarini, invalidni renti in posmrinini (mišljeni nezakonski otroci);
6.	pri poročenih in stariših otrok za te, če niso prekoračili 16 let, zdravniško pomoč in zdravila.
Sredstva se bodo črpala iz prispevkov članov, podjetnikov in države.
Zavarovanju so zavezani vse mezdni delavci pod 60 let obojega spola, v kolikor njih zaslužek ne presega 10.000 frankov letno. Če ima zavarovanju zavezana oseba pod 16 let stare otroke, se zviša merilo letnega zaslužka za 2000 frankov za otroka.
Prostovoljnemu zavarovanju so pripnsče-nl: poljedelci, mali kmetje, obrtniki in duševni delavci brez stalnega zaslužka, kakor vse osebe, ki žive brez mezdnega dela, pa živijo od svojega dela in so stare pod 30 let ter njih dohodki ne presegajo 10.000 frankov letno in njih zdravstveno stanje ne daje povoda za pomisleke. Imenovani znesek se zviša pod pogojem kot pri zavezanem članstvu. Pripu-
ščene so k zavarovanju hidi žene zavezancev in prostovoljnih članov, v kolikor ne oprav-ljajo mezdnega dela.
Članstvo prestane s pridobitvijo starostne rente, pač pa ima rentnik pravico do zdravniške pomoči in zdravil, če privoli v odtegljaj '250 frankov od rente ali 15 let pred upokojitvijo plačuje izredne prispevke, odnosno do-klade.
Za inozemske mezdne delavce veljajo iste določbe kot za domače, z razliko, da nimajo pravice do starostne rente in družinske podpore, dobijo jo pa v slučaju mednarodne pogodbene ureditve.
K prostovoljnemu zavarovanju inozemci niso pripuščeni.
Za prehodno dobo so predvidene precejšne olajšave za one zavezance, ki so bili že pred tem zakonom zavarovani, kakor tudi za udeležence svetovne vojne.
Organizacija zavarovanja pa je zelo zamotana. Prispevke pobirajo okrajne bolniške blagajniške zveze, pododdelki za poljedelstvo, vzajemna društva, strokovna društva, stanovska društva in neodvisna društva. Izplačevanje podpor, v kolikor se tiče bolniške panoge, porodnin in starostne rente, je dodeljeno strokovnim društvom, stanovskim društvom, vzajemnim društvom in obratnim blagajuam. Invalidno zavarovanje imajo izpeljati okrajne bolniško-blagajniške zveze.
Zavarovanci-zayezanci se dele v 6 mezdnih razredov in sicer:
1. razred letni mezdni zaslužek po 1200 frankov, 2. razred letni mezdni zaslužek od 1200 do 2400 fr., 3. razred letni mezdni zaslužek od 2400 do 4000 fr., 4. razred letni mezdni zaslužek od 4000 do 6000 fr., 5. razred letni mezdni zaslužek od 6000 do 8000 fr., 6. razred letni mezdni zaslužek od 8000 in več frankov.
Prispevki so odmerjeni na 10%, veudar ne smejo znašati več kot 1000 fr. Plačujejo jih člani in podjetniki na polovico, država pa prispeva gotov del k vsemu zavarovanju.
Pri dajatvah se upošteva trajanje članstva in se po tem odmerjajo dajatve, oziroma pridobiva pravica do njih. Pri popolni delanezmožnosti znaša podpora in sicer: bolniška od L1.5 do 12 fr. dnevno, deljeno v 6 razredov, invalidna od 45 do 250 fr. mesečno, istotako deljeno v 6 razredov. Pri porodninah se daje pri članstvu 6 tednov pred in 6 tednov po porodu hranarina. Doječe matere dobe prva dva meseca 100 fr., 75 fr. za tretji mesec, 50 fr. za četrti do šestega meseca, 25 fr. za sedmi do devetega meseca, in 10 fr. za deseti do 12 meseca dojnine.
Fosmrtnina znaša: 1. razred 175 fr., 2. razred 300 fr., 3. razred 500 fr., 4. razred 750 fr., 5. razred 1000 fr., 6. razred 1200 fr.
Starostno rento dobi zavarovanec, ki je vsaj 9000 dnevnih ali 30 letnih prispevkov vplačal in je dosegel 60. leto starosti v znesku: 1. razred 500 fr., 2. razred 900 fr., 3. razred 1275 fr., 4. razred 1650 fr., 5. razred 2825 fr., 6. razred 3000 fr.
Država se na zavarovanju udeležuje na razne načine. Po tem zakonu prevzame država dajatve za družinske člane, prispeva k invalidnemu in starostnemu zavarovanju, poleg tega prispeva država tudi k upravnim stroškom zavarovalnih zavodov, kakor tudi k upravnim stroškom okrajno bolniško-blagaj-niških zvez.
ZNIŽANJE POSLOVNEGA DAVKA V NEMČUL
Berlin, 11- avgusta. (Izv.) Po dolgi b burni razpravi je državni zbor sklenil z.nižati poslovni davek od 1.5 odstotkov na 1 odstotek.
PROTI POLITIČNIM POBOJEM.
Berlin, U. avg. (Izv.) Vsled hudih pobojev ob priliki raznih političnih shodov je izdal policijski urad v Berlinu stroge predpise glede vseh javnih demonstracij. Sprevodi, v katerih bi imeli udeleženci s seboj orožje ali palice, bodo takoj prepovedani in udeležence bodo razgnali.
* * *
Irsko narodno vseučilišče Jrako vseučilišče v Galwayu (ust. 1. 1815.), ld je doslej obsegalo le štiri slabo zasedene fakultete, hočejo povzdigniti v močno narodno vseučilišče, ki naj goji in razširja irski jezik. Pouk se bo vršil le v irščini. Tudi irske inštitute vseučilišč v Corku in Dublinu nameravajo prenesti v Galway.
Dvignjeno zlato. L. 1915. so Nemci v bližini Port-Saida torpedirali japonsko ladjo >Yasaka«, na kateri je bilo zlata v vrednosti (100.000 funtov šterlingov. Nedavno so to zlato iz potopljene ladje dvignili.
Nov prekooceanski zrakoplov. Znani graditelj letal Navarro je dovršil načrte za nov prekomorski zrakoplov, ki bi oskrboval zvezo med Londonom in Ne\vyorkom. Za svoje načrte je pridobil graditelj tudi predsednika Coolidge-a. Ameriški in angleški kapitalisti so nabrali 2 milijona funtov za gradbo zrakoplova. Zrakoplov bo 185 čevljev širok. Gonilo ga bo 9 motorjev po 450 konjskih sil. Posadka bo štela 38 mož, namreč dva kapitana, tri krmarje in 12 šoferjev. Vozil bo z brzino 150 km na uro. Za pot iz Londona v Newyork bo potreboval zrakoplov kvečjemu 35 ur. V 24 urah se bo dalo zrakoplov opremit5 s pripravami za metanje bomb. S seboj bo vzel zra-
koplov lahko 150 potnikov. Prevoznina iz Londona v Newyork bo stala 55 funtov.
število angleških rudarjev. Po uradni statistiki je delalo 1. 1923. v angleških premogovnikih 1,203.300, 1. 1924. pa 1,230.600 rudarjev. Produkcija enega delavca je znašala leta 1913. okoli 20, leta 1923. približno 10, leta 1924. pa nad 17 ton.
Stolico za slavistiko na krakovski univerzi. S prihodnjim Šolskim letom ustanove na krakovski univerzi stolico za slavistiko.
Bivši ruski poslanik novomašnik. Te dni je pel v Innsbrucku novo sv. mašo bivši ruski diplomat Andrejev. Andrejev je bil pred vojno poslanik v Tokiju, potem v Monakovu, Stock-holmu in Rio de Janeiru.
Prvak boksa — menih? Govori se, da namerava Tomy Milligan, evropski prvak boksa v srednji kategoriji, iti v samostan.
Češko gledališče na Dunaju. Na Dunaju prebiva skoro toliko Čehov kot v Pragi, pa so imeli doslej le neko dvorano v najemu za gledališče. Sedaj so najeli v ta namen za 9 let variete »Apollo-Theater«. Uprava »A.-Th.« je hišo gotovo rada oddala v najem, ker zadnje čase dunajska gledališča , varieteji Ldr. precej težko shajajo.
Sindikat zločincev. Ameriški zločinoi so sijajno organizirani. Organizacija jih izšola (če je treba), jim pomaga pri begu, plača zagovornike in jih sploh podpira grnoino in »moralno«. Država s svoje strani je organizirala »komisijo za pobijanje zločinov«, ki hoče sindikat zločincev razbiti in za vedno onemogočiti.
Nov vojni zakon v Rusiji. Revolucionarni vojaški svet Sovjetske Rusije je izdelal nov brambni zakon, ki ga mora sedaj odobriti svet ljudskih komisarjev. To se zgodi v najkrajšem času ter se zakon takoj uveljavi v obliki dekreta. Najvažnejše določbe novega zakona so sledeče: Vojaška dolžnost pripada izključno delovnim stanovom; meščanski sloji, posebno trgovci, duhovščina in bogati kmetje plačujejo namesto tega poseben vojaški davek in se uporabijo za siužbo brez orožja. Vojaška dolžnost traja od 19. do 40. leia, od tega odpadeta prvi dve leti na pred-službo, nadaljnih pet na aktivno službo iu zadnjih 14 let na službo v rezervi. Aktivna služba traja dejansko pri pehoti 2 leti, pri aviatiki 3 leta in pri mornarici 4 leta; ostali čas do 5 let prebijejo aktivni obvezanci na dopustu; vmes morajo prihajati na orožne vaje, ki pa vsega vkup ne trajajo nad 2 meseca. Poleg kadra rdeče armade se osnujejo takoimenovani' teritorialni oddelki, v katerih odslužijo obvezanci tekom petih let svojo aktivno službo v kratkih rokih, ki znašajo vse-ga vkup 8—9 mesecev. Ti oddelki so poizkus za osnutje sovjetske milice. Vojaške olajšave so dovoljene edinim skrbnikom družin, potem onim, katerih delovna sila je družini ne-obhodno potrebna, iu končno pripadnikom družin, ki imajo mnogo otrok. — Pripadniki samostojnih in avtonomnih narodnih repu blik odslužijo vojaško dolžnost, v svojih na. rodnih vojskah, pri čemer se kolikor mogoče zadovolji želji po domačem poveljnem jeziku. Meščani plačujejo vseh 21 let vojaške ob veznosti poseben vojaški davek.
Ruska akademija znanosti in sovjetska vlada. Rusko akademijo znanosti, ki slavi leto* 2501etnioo svojega obstoja, je proglasila sov. jetska vlada za najvišji znanstveni zavod v Ru. siji. Sedaj se imenuje v Akademija znanost) sovjetske unije«. Akademik profesor Steklov je izjavil v nekem razgovoru, da poročila raznih listov o propadanju akademije niso resnična. Do L 1921. je bila akademija res v stiskah, sedaj pa dovoljuje sovjetska vlada akademiji vsako leto večje kredite, letos n. pr pol milijona zlatih rubljev, pri čemer pa niso vračunani stroški za nabavo in za izdajanje znanstvenih knjig. Vsa poslopja so popravili in povečali, zbirke so pomnožili in za knjižv nico so nakupili poldrug milijon knjig.
Roparski napadi na banke so postali v, Ameriki tako običajni, da si nabavljajo banke lastne straže. V dveh tednih so napadli v državi Indiana vlomilci in oboroženi obupanci 30 bank.
Znanstveno potovanje. Kapitan Wilkins se je vrnil z lSmesečnega znanstvenega in odkritvenega potovanja po Severni Avstraliji, kjer je nabiral za prirodopisni oddelek Briškega muzeja. Sedaj bo z aeroplanom poletel v antarktične pokrajine, da bo ugotovil smer obale dežele kralja Edvarda VII.
Starost Niagare. Profesor geologije na univerzi v Chicago Vretz pravi, da se da starost niagarskega slapu po najnovejših raziska-vanjih določiti na 38.000 let. >Narava nam po-v<§, kdaj so bile severne ameriške države pokrite z ledeniki. Isto nam pove o svoji starosti slap sam. Slap razjeda skalo, čez katero voda pada, v obsegu 1 m 37 cm na leto. Iz tega lahko izračunimo, da so naslali slapovi v južnem delu okraja jezer iu sicer pred 38.000 leti.«
Naročena krsta. V pogrebnem zavodu v Parizu se je zglasila mlada Američanka in je naročila krsto za sebe samo. Seveda so se vsi čudili. V avtu se je peljala nato na Mont-martre, je preživela noč v veseličnih prostorih in se je peljala ob osmih zjutraj v Bois de Boulogne. Šofer je zaslišal pet revolverskih strelov, je ustavil, pogledal v avto in je videl, da je deklica že mrtva. Štiri rane je imela v glavi, eno v prsih. Na sedežu je bila vizitka z naslovom pogrebnega zavoda, v žepu so pa našli pismo na njene starše v Chicago, nai pošljejo zavodu 700 dolarjev za pogreb-

Trgovinska pogodba z Avstrijo
Že dalj časa pričakuje naša javnost, da fave kaj o ravnokar sklenjeni trgovski pogodbi z Avstrijo. Vendar pa le sem pa tja prodre kak glas v javnost. Zato je naša javnost posebno v jSloveniji pesimistična glede uspehov v tej pogodbi.
Za danes prinašamo po »Trgovskem listu« fliedeče poročilo!
Kakor se nam poroča, je nova vlada od-poklicala nekatere člane naše delegacije, določene za trgovinska pogajanja z Avstrijo iz Dunaja v Belgrad, da izdelajo za vlado pismeni referat o razvoju pogajanj. Poročilo bo pri-šlo pred sejo finančno-ekonomskega odbora ministrov. Iz poučenih krogov se poroča, da Oe bo vlada odobrila nekaterih dogovorov, ki OB upoštevajo v zadostni meri naše industrije. Zastopniki nekaterih industrijskih panog trde namreč, da so njihovi interesi z novimi carinsko-tarifnimi pogodbami mnogo na slabšem kakor prej. V smislu instrukcij, ki so jih do-hffi naš delegati za trgovinska pogajanja z Avstrijo pred dvema mesecema, je doseženo,
zmanjša Avstrija svoje uvozne carinske postavke na nekatere predmete našega izvoza in sicer za jabolka, hruške, breskve, marelice, grozdje, zelenjavo in sočivje, kislo zelje. Važno za naše vinogradnike je, da je Avstrija dovolila uvoz 40.000 hI črnega in 40.000 h! belega vina iz Slovenije po znižani carini. Carina je znižana tudi na izvoz konj, rib, kranjskih klobas, trapistovskega sira, mine-ralnih vod. Olajšuje izvoz nekaterih izdelkov domače industrije. Doseženo je nadalje znižanje carin za izvoz hrastovih sodov, zobotrebce* in tanina. Za te ugodnosti, ki nam jih je dovolila Avstrija, je naša delegacija popustila pri naših uvoznih carinah za številne Inrozne produkte. Kakor posnemamo iz dunaj-irfrih poročil, nismo glede žitaric m mlevskih •izdelkov dosegK nikakega znižanja, marveč *smo se morali omejiti za vezanje carinskega pribiika, ki je določen na uvoz pšenične moke in zdrofoa v Avstriji, da se med pogodbeno dobo ne sme zvišati. Pričakovalo se je, da bo Znižana carina za uvoz sirovin m polfabrika-tov, ki se ne producirajo pri nao ali pa se pro-ducirajo v nezadostnih količinah. Ta nada pa se ni v večji meri izpolnila. Nasprotno se trdi, da so avstrijski krogi zelo zadovoljni z novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Av-islrijo, ki pomenja znatno olajšanje za Avstrijo. ker jim pogodba zasigura znatno oživitev izvoza njih industrijskih izdelkov v našo državo, V krogih naših industrijcev se splošno izraža bojazen, da so šle naše koncesije predaleč in da se bodo mnoge panoge nahajale, afeo bi stopila v veljavo nekatera že tarifi-rana določila nove pogodbe, v slabšem položaju, kakor so bile pred novo avtonomno tarifo. To pomeni nov udarec zlasti za podjetja T Sloveniji, kjer bi bila nekatera primorana popolnoma ustaviti obratovanje. Pričakujemo, da se bo merodajnim krogom posrečilo, da se (dosedanja pogajanja skupno z zastopniki prizadetih naših industrij revidirajo, in da se ne sklene definitivno pogodbe, ki bi mogla po-atati usodepolna za naše gospodarstvo.
Kaj bo z našim kmetom?
Z Dolenjskega smo dobili sledeči dopis, Ju kaže težki položaj našega kmeta:
Danes trpi vsled nepravilne gospodarske politike v»e gospodarsko življenje razven nekaterih izbranih panog. Toda najtežji udarci •o zadeli kmeta. Odpovedala sta glavna vira, iz katerih je zajemal potrebne dohodke: les in živinoreja. Le6 je padel v ceni, tako da bi me reklo: prodajati ga — proč metati. A poleg tega je tudi že mah posestnik posekal vse
ali po. š« več, kakor bi amel za pametno gospodarstvo.
Ostalo je kmetu kot vir dohodkov le to, kar je prodal z njive, vrta, kar je pa malenkost — in živina ter prašiči.
Medtem pa, ko so se cene manufakturi, usnju, špeceriji le za malenkost ali skoro nič znižale, enako ne drugim potrebščinam, so pa cene živini in prašičem stalno in res izdatno padale in padle na nižino, ki ni v nobenem razmerju z nakupnimi cenami kmeta. Poleg tega pa še za take nizke cene kmet ne spravi blaga v denar.
Za primer naj bo padec cen na Dolenjskem od januarja do danes. Zadnje cene so vzete po cenah na mesečnem sejmu v Novem mestu 3. avg. t. 1.
Za kilogram žive teže so plačevali:
Vole debele januarja 14.50 Din, sedaj 6.75 Din. Vole slabše januarja 13 Din, sedaj 5.75 Din. Krave klavne januarja 11.50, sedaj 4 Din. Telice klavne januarja 12.25 Din, sedaj 5.50 Din. Teleta januarja 17.50 Din, sedaj 6.75 Din. Prašiče srednje januarja 21.50 Din, sedaj 9.50 Din. Prešiče debele januarja 22.50 Din, sedaj 10.50 Din. Prešiče za rejo 10 tednov stare januarja komad 400 Din, sedaj 150—100 Din. 6 tednov stari januarja komad 125 Din, sedaj 75—100 Din.
Ker pa ni kupcev, morajo kmetje v sili za denar dajati še ceneje. Tako je bilo prodano 3. t. m. par volov v teži 1475 kg za 5550 Din, komaj po 3,75 Din za kg. Neka posestnica je prodala kravo, ki je stala januarja 3000 Din za 750 Din. Par konj vrednih jan. 9500 Din, je bilo prodanih za 4000 Din itd. Kos perutnine januarja 30 Din, stane danes 15 Din.
Spričo teh cen mora kmet v enem letu pasti v velike dolgove m iti na boben; če se ne znižajo sorazmerno cene njegovim potrebščinam.
Poleg tega pa te cene kažejo, kako nepravilne so še cene pri mesu, — ki se ne znižujejo sorazmerno. V Novem mestu stane kilogram govedine le drugovrstne ali slabe živine 15—16 Din, živa teža pa 4 Din. Teletina 18—17 Din, živa teža 6—7 Din. Opozarjamo naša oblastva na te cene, da z vso silo delajo nato, da pridejo cene mesa v pravično sorazmerje s ceno živine. — Znižanje mesnih cen bo zvišalo konsum mesa in večjo prodajo živine. Konsumenti mesa naj pazijo, da se res cene mesu primerno znižajo.
Kmetijske organizacije naj bi tudi premislile, kako bi se kmetu olajšalo domače klanje in izraba mesa doma. Na drugi strani se mora začeti resna akcija vseh, ki hočejo, da naše ljudstvo gospodarsko popolnoma ne propade, da se znižajo cene kmetijskih potrebščin, da pridejo vsaj v približno sorazmerje s kmetovimi dohodki.
Položaj je naravnost obupen; ljudje nimajo denarja, da bi plačali mlatiče in druge poljske delavce.
Tako dopis; mi smo že večkrat opozarjali na težaven položaj našega kmeta, katerega tarejo davki. Ravno zadnji čas pa je prišel še novi carinski tarif, ki te krize našega kmetijstva ne odpravlja. Še nekaj časa, pa bo pripeljala sedanja gospodarska politika kmetski j stan v Sloveniji v propast. Organizacije kmet-skega prebivalstva naj si ta resni, obupni položaj vzamejo k srcu in naj delajo, da sc nc bo zrušil steber slovenskega gospodarstva — kmeti
* * *
Končana poravnalna postopanja. Ker so
se prezadolženci z upniki poravnali, so končana sledeča poravnalna postopanja: Franceta Taškerja, kleparja v Celju; Antona Bu-
čarja, trgovca ▼ Brežicah, in Josipa Kirbischa, tvorničarja v Celju.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Fric Zailavecz, usmjarna in trgovina z usnjem v Gornji Radgoni; Marcelo Rannbovšek, parna žaga v Lescah; K. Wor-sche, nasl, Anton Macun, trgovina z mešanim blagom v Mariboru; Janez Fischer, trgovina z vinom in sadjevcem na debelo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah; Josip Pirisch, tovarna usnja in parna žaga pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Franc Bizjak, trgovina z mešanim blagom v Žireh.
Izvoz iz Slovenije v 2. tromesečju 1925. Po podatkih, ki nam jih je stavil na razpolago tukajšnji francoski konzulat, je v drugem četrtletju letos izvozila Slovenija v Francijo 352.192 kg raznih produktov. V prvem tromesečju letos je znašal izvoz 379.628.5 kg. To nazadovanje izvoza je pripisovati dvigajoči sc vrednosti dinarja v tem razdobju ter obenem istočasni močni fluktuaciji francoskega franka. Predmeti, ki jih je Slovenija izvažala v Francijo v drugem tromesečju t. 1. (v oklepaju podatki za 1. tromesečje letos) so bili sledeči: fižol 228.149 kg (224.373), hmelj 64.954 (95.849), les 24.375 (40.045), pohištvo 18.258 (5.440), čreva 6300 (2396), zdravilne rastline 3959, mah 2462 (2648.5), gobe 1790 (7000), jeklo 1470 (1500), sita 374 ter razno 102 kg (129).
Donos davka na poslovni promet. V maju letos je država dobila na davku na poslovni promet 17,819.922 Din, od tega iz Slovenije 4.997.942 Din. Od januarja letos pa do 31. maja t. 1, je Slovenija plačala 18.300.376 dinarjev davka na poslovni promet, vse pokrajine v državi pa 88,647.954 dinarjev. Slovenija je plačala torej približno 21 odstotkov tega davka, čeprav ima samo približno 9 odstotkov vsega prebivalstva v državi.
IX. švicarska razstava v Bernu. V Bernu se vrši od 12. do 27. septembra 1925 IX, švicarska gospodarska razstava. Posetniki razstave uživajo 50odstotni popust na švicarskih železnicah in se jim bo izdajal tudi vizum za polovično takso.
Razstava v Napoljn. V Napolju se vrši od 16. avgusta do 15. septembra t. 1. pod pokroviteljstvom italijanskega kralja razstava, ki se bo tikala poljedelskih amelijoracij. Tekom razstave se bodo vršila tudi znanstvena strokovna predavanja in bi bilo velike vrednosti, da bi razstavo, kakor tudi predavanja pose-tilo čimveč naših poljedelcev.
Mednarodni semenj v Solunu. Za mednarodni Semenj, ki se otvori v Solunu dne 18. oktobra t. 1. so interesentom prospekti v Zbornici za trgovino, obrt m industrijo na razpolago.
Poljsko državno zlato posojilo. Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu sporoča, da je izšla naredba ministrstva financ, s katero se konvertira poljsko 8odstotno drž. zlato posojilo iz leta 1922 v 8odstotno kon-verzijsko posojilo. Rok ra izvršitev konverzije poteče 31. decembra 1925. Natančnejše podatke daje interesentom generalni konzulat poljske republike v Zagrebu.
BORZA.
11. avgusta 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 202.50 (199.30-201.55), London 270.40 (269.64—271.61:, Newyork 55.80 (55.53 —56.43), Pariz 270.50 (269.64—271.64), Praga 172 (164.65—166.65). Dunaj 788.50 (781—791), Curih 10.92 (10.825—10.905).
Curih. Belgrad 9.25 (9.25), Berlin 122.60 (122.60), Italija 18.70 (18.50), London 250.50 (250.15), Newyork 515 (515), Pariz 24.15 (24.07), Praga 15.28 (15.25), Dunaj 72.520 (72.50), Btika-reSt 2.70 (2.70:, Sofija 3.75 (3.75).
Trst. London 133.10—133.90, Pariz 128.50— 129, Newyork 27.50—27.60, Curih 534—537, VVien 385-395, Praga 81.75-82.50.
«o J?*?*- DwiM! Li™> 122, Zagreb 00.28, Parfa 158.375, London 163.95, Newyork 33.75.
t	Devize: Belgrad 12.685, Kodanj 10150
^ndon 34.455, Milan 25.71, Newyork 709.17, Parta
fE;2!' Y*ft«» ,27 5°- V<Jute: fk»l«rji 707, angle-
ta S?4 i54'40- francoski frank 33.25, lira 25.75, di, nar 12.70, češkoslovaška krona 20.995.
VREDNOSTNI PAPIRJL
,.,y."bIi'lna- 1% invest P0«* 75 (de«-), Vojra pdžkodnma zaklj. 280, Zastavni tisti 25 (de£j kom /.adolznice 25 (den.), Celjska pos. 201-201. Ljublj. kreditna 230-265, Merkantflna 100-105 I raštec »na 840 (den.), Slavonska 64-68, Kreditni So alo Tr185*'	kvarno 95-126, Trboivlja
-180	100- 107, Stavbna družba lfff
Zagreb. Hrv. eskomptna 114-115, Kreditna, Zagreb 111-113, Hipotekama, Zagreb 63-63M Jugobanka 97-98, Praštediona 840-850, Slavenska 65-66, Ljubi j. kreditna 225, Eksploatacija 59 -58, Šečerana 490-510, Gutmann 370-375, Sla-
1^14?A„Slnvoniia 45.5—46.50, Trbovlje 340,
Dunaj. Podu n avsko-savska-jad ranska — Al-pine 30.4900, Zivnostenska banka 80.3, Granita 14.4, Kranjska industrijska —, Trbovlje 43.0 Hr-vateka eskomptma 14.5, Leykam 18.0, Jugobanka 12.2, Hipobanka 7.9200, Avstrijske tvornico za do-sik —, Gutmann —, Mundus —, Slavex —, Slavonija 54.200.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Orehovi plohi, 40 ali 48 mm, 70 ali 80 mm, 2-3 leta stari, I., n. vrsta, fco meja 1300 (den.), hrastovo vozovne deščice, L II., 2-3, 43 mm, 2.65 m, 1-3, 53 mm-2.&5 m, fco meja 1280—1300, bukova drva, 1 m dolž., suha, Ico Djevdjelija 3 vag. zaklj. 32, hrastova drva, 1 m dolz., fco Djevdjelija 3 vag. zaklj 32. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, par Ljubljana 320 (bi.), pšenica domača, fco Ljubljana 275 (den.), pšenica hrvatska, par. Liubljana 270 (bi.), koruza slavonska, par. Ljubl.jana 225 (bi.), laneno seme, fco Ljubljana 2 vag. zaklj. 495, otrobi, pše-nicni, fco Postojna, tranz. 195 (bi.).
Novi Sad. Pšenica bačka 27 v. 285, avgust 305, sreinska 77 kg 2%, Donava 290, koruza bačka 1 v. 185—186, bačka gl. proga 190. Pšenica št. 6 6 v. 300, Tendenca neizpremenjena.
ZDRAVILIŠČE DOBRNA PRI CELJU.
Z ozirom na številna vprašanja in da s® omogoči onim, ki sedaj v času glavne sezije niso mogli priti v naše priljubljeno zdravilišče, dovoljuje podpisano upraviteljstvo vsem spodaj navedenim v času od 1. septembra do 15. oktobra t I. naslednje popuste:
Vsi državni uslužbenci, duhovniki, častniki, upokojenci, vojni invalidi in vseh navedenih svojci, nadalje svojci pomrlih ali padlih vojakov, vojne sirote, ruski invalidi, ruski begunci, nameščenci samoupravnih moat in vsi Slani raznih bolniških blagajn plačajo od osebe za 20 dnevno zdravljenje 1340 Din.
Ta znesek je plačati ob prihodu gosta pri blagajni zdraviliške uprave in dobi vsak gost za to: 1. enkratno brezplačno vožnjo z avtom iz Celja v Dobrno in nazjaj, 2. za 20 dni stanovanje in hrano, 3. 20 kopeli, in 4. enkratno oziroma dvakratno zdravniško preiskavo in ordinacijo.
Hrana je naslednja Zjutraj: kava in kruh. Opoldne: juha, goveje meso, 2 priknhi in močnatn jed, ali juha, pečenka in 2 prikuhi brez močnate jedi, kruh. Popoldne: kava in kruh. Zvečer: mesnata jed z 1—2 prikuhama, ali predjed in malo mesno jed ali močnato oziroma mlečnato jed, kruh. Hrana je dobro pripravljena in v zadostni množim. Stanovanja se odkazujejo po vrsti d očlih prijav.
Prijave je poslati zdraviliški upravi do najpozneje 31. avgusta oziroma do 10. septembra.
Upraviteljstvo zdravilišča Dobrna pri Ovija.
Dijaški vestnik.
Dijaški dnevi v Kamniku in pri Sv. Primožu.
Naši dnevi so se približali. Vsak naš dijak in dijakinja naj se pripravi, da jutri odhiti na deželo med brate. Kako prijetno je, če bivajo bratje skupaj. Komodnosti ne bo preveč, ali toliko bo vsega, da bomo zadovoljni.
Kiimorz. Ob pol 9. uri se vrši v prostorih Kamniškega doma pozdravni večer dijaštva in ko-merz. Tovariši-tova rišioe, ki pridete z večernim1 vlakom, se ga gotovo udeležite, enako tudi naši starešine. Na sporedu godba, petje.
Srednješolcem. Ker niste mogli vsi v Stično, zato so ti dnevi vaše glavno zborovanje, ki ga ne smete zamuditi. Vaše posebno zborovanje je v soboto 15. t m. ob 9. uri v Kamniškem domu. Ro ferati: 1. Znanstvo, turistika, potovanje itd. v služ-
It 1 • v	11® Jt LT9 "O	prsne karamele? Priznano najboljše in
Ali ze uporamjate I UKU najcenejše sredstvo proti prehlajenju!
Otroka kapitana Granta.
46
(Potovanje okoli sveta.)
JFcancos&I spisal Jides Verno. « PosfkasenS A. B.
Talkav je umolknil in pogledlal globoko začuden na učenjaka. Niti za trenotek ni mislil, da se Paganel Šali. Indijanec je vedno resen, zato je prepričan, da govore tudi drugi resno.
»Torej ne greste v Carmen? je pristavfl po kratkem molčanju.
—	Ne, je odgovoril Paganel.
—	In tudi ne v Mendozo?
—	Še manj.«
V tem trenotku se jima je pridružil Glenarvan In vprašal Paganela, kaj pravi Talkav in zakaj se je ustavil.
»Vprašal me je, če gremo v Carmen ali pa v Mendozo, je odgovoril Paganel. Zelo debelo me je pogledal, ko sem mn zanikal eno kot drugo.
—	Naša pot se mu mora zdeti v resnici čudna, $e nadaljeval Glenarvan.
—	Menim, da. Pravi, da ne pridemo nikamor.
—	Paganel, ali bi mu ne mogli razložiti cilj nagega iskanja in zakaj moramo iti vedno proti vzhodu?
—	To bo težavna stvar, kajti Indijanec se presneto malo razume na zemljepisne stopinje. Zgodba o najdeni listini bo zanj pravljica iz devete dežele.
—	Aii ne bo razumel zgodbe ali onega, ki jo pripoveduje? je povpraševal resno hudomušni major.
—	Tako torej, Mac Nabbs, je vzdihnil Paganel, db vedno dvomite o moji španščini!
-— Pa poskusite, učeni Španec!
—	Poskusimo torej I«
Pagamel se je obrnil k Patagoncu in začel svoj veliki govor. Pogosto se je ustavil, ker mu je zmanjkalo besedi ali ker so prišle podrobnosti, ki jih je bilo težko prevesti, posebno pa razložiti Indijancu, ki se mu o vsem tem še sanjalo ni. Vredno je bilo pogledati učenjaka. Mahal je in krilil z rokami ter poskakoval, pot mu je lil curkoma a čela na prsa. Kadar je onemogel jezik, je prihitela na pomoč roka. Paganel je slopdi raz konja in začel začrtavati v pesek cel zemljevid, kjer so se prepletali vzporedniki in poldnevniki, kjer so se razprostirala morja in začrtavala pot iz Carmena. Še nikoli ni bil profesor v taki zadregi. Talkav je gledal vse to poče-njanje, ne da bi trenil z očesom, ne da bi vsaj malo pokazal, če razume ali ne. Geografov pouk je trajal vec kot pol ure. Nato je umolknil, si obrisal pot raz čelo, ki se je kar topilo, in pogledal Patagonca.
»Ali je razumel? je vprašal Glenarvan.
—	Bomo videli, je odgovoril Paganel, toda če nI, se odpovem drugemu predavanju-«
Talkav se ni premaknil, pa tudi ne spregovoril. Njegove oči so bile uprte v začrtano sliko, ki jo je veter polagoma zabrisaval.
»Torej?« ga je vprašal Paganel.
Zdelo se je, da ga Talkav ne razume. Paganel je že videl, kako je zaigral okrog majorjevih ustnic posmešek. Odločen je bil, da reši svojo čast za vsako ceno; pravkar je nabiral novih moči, da začne s podvojeno gorečnostjo na novo dokazovati, k« ga Pa-I tagonec ustavi z migljajem. I »Ali iščete vjetnika? je vprašal.
—	Da, je odgovoril- Paganel.
—	In baš na oni črti, ki je med solnčnim zahodom in solnčnim vzhodom, je pristavil Talkav.
—	Da, da tako je.
—	In vaš Bog je izročil valovom širnega morja vptnikove skrivnosti?
—	Da, On sam.
—	Zgodi se torej Njegova volja, je zaključil Talkav z neko slovesnostjo, šli bomo proti vzhodu, četudi do samega solnca k
Paganel, ki se je videl proslavljenega v osebi svojega učenca, je nemudoma prevel Indijančeve odgovore svojim tovarišem.
»Kako inteligentno pleme!« je dostavil. »Na dvajset naših kmetov bi jih vsaj devetnajst ne razumelo, mojih izvajanj.«
Glenarvan je poprosil Paganela, naj povpraša Patagonca, če je že kaj slišal, da so padli tujci v roke Pampskih Indijancev.
Paganel mu je stavil vprašanje in čakal na odgovor.
»Mogoče,« je dejal Patagonec.
Pri tej besedi, ki jo je Paganel seveda nemudoma prevel na angleščino, je vseh sedem potnikov obstopilo Talkava. Povpraševali so ga s pogledi.
Paganel je bil razburjen in skoro ni našel besed. Začel je izpraševati od kraja, oči pa je željno upiral na resnega Indijanca, da bi ran mogel razbrati odgovor že na ustnicah.
Vsako špansko besedo Patagončevo je takoj povedal po angleško, tako da so ga tovariši — rekel bi — slišali govoriti v njihovem lastnem jeziku.
(Dalje sledi.)
l>i kat. idejo; 2. DomaČa \a* — najlepši delokrog kat. dijaka; 3. Poročilo o delu. Predavajo samo srednješolci.
Stroški so minimalni. Za posameznika se lahko še znižajo iz tehtnega razloga. Odvrniti ne ■smejo nikogar.
Vsem. Takoj, ko pridete v Kamnik, se oglasite v pisarni v Kamniškem domu na Glavnem trgu rasli rnzporedbe prenočišč in hrane. Reditelji bodo na kolodvoru in v mestu. Pri vožnji pazite, <ia nc oddaste niokrožigosanih listkov. Prve informacije dobite tudi v četrtek cel dan pri SDZ v Akademskem domu. Na veselo svidenje! — Slov. dij. zveza.
Dijaška številka 'Ilustriranega Slovenca«:. —
Sporočamo, da izide dijaška številka >llustrirane-jra Slovenca^ šele jeseni, ker sedaj radi nastalih iežkoč ne more iziti. — SDZ.
Kamniško počitniško društvo >Bistrica< je priredilo 28. in 29. julija v Grobljah tečaj, ki ie bil namenjen vsemu katoliškemu dijaštvu v kamniškem okraju. Njegov namen je bil, da se dija-ftvo v tem okraju med seboj spozna in napravi enoten načrt za počitniško delo. Tečaj je potekel nad vse pričakovanje lepo. Udeležilo se ga je 50 dijakov (akademikov in srednješolcev) iz okraja. Kovih smernic in novega navdušenja za lepo delo med ljudstvom so jim dala krasna in poginoma lokalnim razmeram prikrojena predavanja. Po leeaju se je vršil tudi ohčni zbor društva, na katerem je bil zopet izvoljen za predsednika tov. Stare. Na občnem zboru so se predvsem dale smernice posameznim sekcijam in pa društvenemu časopisu sBistnica , čigar urednik je tov. Vomber-fear. Po občnem zboru je bil tečaj s slovesnimi li-tanijami v grobeljski cerkvi zaključen. Ne malo •zaslugo pri tako lepo uspelem tečaju pa imajo tu-
di gg. misijonarji, ki so nam šli s svojo opstoljub- I tekmah pokazali svoje sposobnosti. Od ostalih šti nostjo v vsakem oziru na roko. Bog plačaj!	rih igračev se je na
KOLESA
in šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejši, zato tudi najcenejši samo pri
JOS. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana.
Turistika in šport.
Ljubljana : Maribor 6 : 2. Medmestna tekni* Ljubljana : Maribor je svoj posebni namen kot priprava za nastop podzvezne reprezentance proti Zagrebu v glavnem dosegla. V ljubljanskem moštvu, ki bo bistveno nespremenjeno tvorilo reprezentančni team podzveze, je imel podzvezni kapetan priložnost dognati slabejše točke, kjer so potrebne spremembe. Opažali je bilo sicer v splošnem razne nedostatke, toda prepričali smo se že mnogokrat, da našemu moštvu z večjo nalogo rastejo tudi moči. Tako lansko leto o priliki tekme za kraljev pokal, ko je Zagreb s težavo in po zaslugi slabega sodnka zmagal nad Ljubljano komaj s 3 : 2. Ako bo ljubljansko moštvo pravilno precenilo težkočo svoje naloge ter se vestno pripravilo, nam ni treba gledati na predstoječe srečanje z zagrebškimi reprezentanti nogometa s preveliko skepso. Ljubljansko moštvo proti Mariboru je bilo sestavljeno iz 7 igračev Ilirije, ki so vsi že v prejšnjih
najboljše prilagodil moštvu desni krilec Zemljak (Primorje), ki je podal prav dobro igro, manjka mu pa še vigranosti in sicer v prvi vrsti z obrambo. Srednji napadalec Pleft I (Her-mes) je podal manj kot se je pričakovalo. Vsaj v tej igri ni imel potrebnega pregledu nad igro, zanemarjal je zunanje napadalce in v splošnem levo stran forvvarda. Ako bi p od z vezi stala na razpolago primerna desna zveza, bi spadal na to mesto pred vsem Oman, ki se nahaja v dobri formi in je naš najopasnejši napadalec. Levo krilo, Jamnik (Ja. dran), je odgovarjal le v I. polčasu. Branilca sta bila oba slabejša in nosita krivdo na obeh dobljenih golih. — Mariborsko moštvo jc simpatično, zelo agilno in dovolj hitro. Toda nič več. Igrači nimajo rutine, tehnično so znatno za ljubljanskim teamom in skupna igra jim ie primitivna.
V	Zagrebu te je vršila v nedeljo poskusna tekma za sestavo podzvezne reprezentance za pokalno tekmo proti Ljubljani. Podzvezni team je po lepi igri zmagal nad Oradjanskim ŠK s 5 : 2.
V	Belgradu je gostoval v soboto in nedeljo dunajski Slovan. Prvi dan je zmagal nad Beogr. SK s 4 : 2, drugi dan je igral proti Jugoslaviji z rezultatom 3 : 3, pri čemur pa je bila Jugoslavija boljše moštvo.
Juiiiorske tekme za pokal SK Ilirije. V nedeljo se je odigrala na igrišču Ilirije v drugo kolo tekem za u tesno darilo spadajoča tekma nifd juni-orji Hermesa in Marsa. Zmago so odnesli hitrejši in bolj energični Marsovci v razmerju 2: 1. Na praznik 15. t. m. se juniorsko tekmovanje zaključi. V finale za pokal SK Ilirije prideta Ilirija in Reka, v finale za utešuo darilo medklubskega odbora pa Mars in Krakovo. Obe tekmi se bosta vršili popoldne na športnem prostoru SK Ilirije.
Olavna skupščina nogometne podzveze. LNP .ie.imel pretečeno nedeljo svojo redno glavno skup. ščino. Zborovanje je topot poteklo mirno in stvarno. V novi upravni odbor so bili izvoljeni: kol predsednik major v p. Josip Jaklič, kot podpred-pednik prof. Sila, nadalje gg. Kuret, BoštjanSiC. Zaje L., Bed jam č, PlaninSek, Bari, Betetto, Kepeo Lukežič, Cimpermnn. V upravi podzveze dobi « tem absolutno večino SK Primorje, nasprotno jo podzvezni prvak in vodilni slovenski nogometni klub, SK Ilirija, toliko kot izrinjen. Tudi ostali ljubljanski klubi so v novem odboru lo neznatno zastopani. — Najvažnejši sklep skupščine je spremenjeni način prvenstvenega tekmovanja. Vsled ukinjenja polovične vožnje za športna društva s« hodov ršile prvenstvene tekme v letu 1925-26 ločeno po okrožjih Ljubljana, Celje in Maribor. Pr. vaki okrožij l>odo tekmovali spomladi 1926 za končno prvenstvo podzveze. V vseh okrožjih bodo tvorili klubi le en enoten razred.
POSLANO. Načelstvo in nadzorstvo podpisane zadrugo izreka tem potom g. Kolencu zahvalo za nesebično in brezplačno delovanje v prid zadrugi, ter pozivlje dotičnika, ki ve za primerne in cenejše prostore v zadružne svrhe, naj se javi na-čelstvu, da ne bo dosedanja najemnina po 250 Din mesečno vp o ž r 1 a: vsega zadružnega dobička. — »Električna zadruga* r. z. z o. z. v Zagorju ob Savi, 26. julija 1925. — Za nadzorstvo: M. Cobal s. r., tč. predsednik nadzorstva. Za načelstvo: M. Lazar s. r., tč. blagajnik. D. Korbar s. r., tč. načelnik.
* Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon.
Vsaka drobna vrstica Din 1*50 ali vsaka beseda 50 par. Naj
manjši 5 Din. Oglasi nod devet vrstic se računajo više. Za odgovor znemkol
ORGANIST
fcbsolv. orgl. šole, spreten, vnet pevovodja, z dobrimi spričevali, želi službe, najraje na Gorenj., da si okrepi zdravje. — Prevzame tudi cerkveniško službo. Naslov V upravi lista pod št. 5245.
Za stanovanje in nekaj plače iščem starejšo, pošteno
TOSTREŽNICO.
•Jurčičev trg 2, I. nadstropje (A. Slatnerl-_5262
JŠČ^M MESTA
UČENKE
r.a v trgovino, po možnosti z vso oskrbo v hiši, za deklico, 17 let staro. Valenčar Franc, ccmentna tovarna v Trbovljah._5249
KONTORISTINJA
začctnica, z znanjem nemškega in hrvat. jezika, išče službe. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na upravo pod »Zanesljiva« štev, 5248.
GOSPODIČNA
izborna kuharica, vsestransko izurjena in pridna, iz boljše rodbine, išče stalnega, mirnega mesta pri kaki samostojni osebi. Vprašanja na: Mulej, Breg 47, p. Ptuj.
SPREJME SE
z a trgovino z mešanim bla-om, poštenih staršev. — aslov v upravi pod št. 5264.
Služkinja
ljala vsa hišna dela, se sprejme proti dobri plači. Prednost imajo ene, ki znajo tudi kuhati. -Poizve sc vsako dopoldne pri stojnici Škrjanc v šolskem drevoredu._5147
PRODAJALKA
grednje starosti, zmožna samostojnega vodstva, se išče ta mešano trgovino na de-teli. Naslov pri upravi lista pod: Krščanski značaj 5199.
NAJBOLJŠE
vajenec
U
NAMEŠČENJA
v s o. h strok v Sloveniji, Hrvatski in drugod, lahko dobi.e v najkrajšem času, ako se takoj pismeno obrneta na naslov: Oglasno-Namjesibeni odsjek -»Delta Stan«, Zagreb, Ilica 7.
VAJENCA
s primerno šolsko izobrazbo Icr znanjem slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Anton Petek, Slov. Konjice.
Iščeta s« dve dobri
služkinji
r a dve boljši rodbini. Pisati RISTIČ — 5218
z delikate-_	sami in sla-
ščicami, najprometnejša ulica v Ljubljani. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod se dobijo V resiavraciji »Kompletna trgovina« 5265.
GROSUPLJE.
Bencin - olje!
Delavnica za popravila auto-mobilov in motociklov. — Izposojevanje koles in popravila. — Pneumatika, vsi deli in oprema najceneje pri
»Express«
d. d. z. z.
Ljubljana, Vegova u!. 8.
težke pasme, star 5—6 let, »Fuks«, se takoj kupi. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene pod -»Zdrava žival« štev. 5129 upravi.
vzamem za dva ali tri me-scce proti dobri odškodnini v najem. Po možnosti pogon z ogljem. — Ponudbe pod »Tovorni avto« št. 5123 na upravo »Slovenca«.
(Kracherl) z zajamčeno prist. sladkorjem, katere izdeluje
Emil More
sodavičar, Kette-Murnova c, štev. U (Martinova cesta).
MiovelSo iznajdba!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BGC, LJUBLJANA
Šelsnburgova ul. S/l. 61lnce-Vi£ 48
sveže ustreljeno, na kose sekano, dobite vsak dan po najnižji dnev. ccni v mcsnici
Podpisani se zahvaljujem gosp. dr. Ignaciju Pavlicu,
primariju bolnice usmiljenih bratov v Kandiji za operacijo na mehurju, kjer so mi zdrobili kamen, 2}j cm v premeru. Obenem se zahvaljujem gg. usmiljen, bratom za dobro postrežbo.
LOVRENC JANŠA, delovodja K. I. D. — Jcse-nice - Fužine.
Emajlirano
KOPALNO BANJO
ozir. kompletno kopalnico ponudite na upravo lista pod: »Kopalnica 333«.
Gosposvetska cesta 6.
Kupim prvovrsten Ia. okrogel orehov, jesenov ia
HRASTOV LES
od 40 cm dalje debel, 2 m dolg; v poštev pridejo le vagonske dobave. Prosi sc za obvezno ceno od kubič. metra franko vagon nalag. postaj v Sloveniji. Ponudbe na: DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki.	5236
HARMONIKA
trivrstna, polkromatična, se po ugodni ceni proda. — Ogleda se pri H. KENDA, Ljubljana, v trgovini. 5015
HARMONIJ
zelo dober, amer. sistem, svetovne znamke, naprodaj v Varaždinu. Naslov v upravi lista pod štev. 5246.
Več STANOVANJ
odda ozir. zamenja »Posredovalec«, Sv. Petra c, 23-1.
v dekoracijo na velesej-
Paviljone
mu sprejema RUD. SEVER, Gosposvetska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča. 5046
Žlpnfce
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomanc, divane in druge tapetniške izdelke, dobite najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).	5209
/.a pogoje na: Dos. Šemac.
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
Kupil bi POSESTVO
« stanov, hišo ali dvorcem, nc nad 1,500.000 Din. - Po-nudbe prosim poslati na: Delta Stan, Zagreb, liica 22.
_ POHIŠTVO
naprodaj. — Emonska cesta Si. 2, I. nadstropje. 5242
Prodam
ZLATE CEKINE
po 100 kron in kupim one po 10 kron. — Naslov pove uprava lista ped štev. 5224.
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva uiisa 6/38.
m
Enonadstropno HIŠO lepo, prodam s hlevom, drvarnico in sad. vrtom. Zraven farne ccrkve v Preski. Od žel. post. Medvode pet minut. Pripravna za trgovino, obrt ali letovišče. V lepem in promet, kraju. - Fr. JENKO, sedlar, Medvode 3.
V nenadni in neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mamica, gospa
ivec mj. Znane
Lepo posestvo
je naprodaj v lepem mestu na Štajerskem, blizu kolodvora, nova hiša, za vsako obrt pripravna, nov hlev, lep sadni vrt, prvovrst. njive, pripravne tudi za stavbo, lep travnik, 12 johov smrekovega gozds. - Zaradi družinskih razmer ugodno za kupca. - Dopise na upravo -»Slovenca« pod šifro: »Štajersko« štev. 5161.
43 let stara, v torek dne U. avgusta ob pol 2. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, umrla.
Pogreb drage blagopokojnice bo v četrtek dne 13. avgusta ob pol 10, uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Valto vas
IVAN KULOVEC, soprog. BETI, MARICA, ANICA, STANKO, FRANC!, ELICA, CIRIL, METOD in CVETKA, otroci.
Za jugoslovanski patenf št. 335 od 15. maja 1911 na:
»ležeči hlajni aparat za parafin ali temu enako«
se iščejo kupci ali odjemalci liccnce. — Cenj. ponudbe na ing. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, šelenburgova ul. 7-1.
Naprodaj je veo stavbišč
v izmeri 340 do 955 ma, v bližini hiše južne železnico na Dunajski cesti. Lepa lega z razgledom na planine; stavbišča so oddaljena 70 m od Dunajske ceste, suha in peščena, kar poceni zidavo. V neposredni bližini vodovod in elektrika. Svet za ceste je že odračunan. Cene po dogovoru. — Pojasnila daje. I. JVJ„ Ljubljana, Skolja ulica Jtev. 9, I. nadstr., desno.	5252
SE PRODA v bližini Ljubljane, na jako lepem kraju. Hiša ima 5 sob, kuhinjo, shrambo, 2 vrta, Cena ugodna, plačilni pogoji jako ugodni. Gotovine 15.000 Din. — Poizve se v upravi lista pod štev. 5240.
Mag. št. ad 17.343/ref. XIII.
5258
ŠIVALNEGA STROJA, DIVANA in druge hišne oprave se vrši v četrtek, dne 13. avgust a 1925 ob 10. uri dopoldne v skladišču »Balkana«. — Kupci se vabijo.
ftldljEdlL dne 11. avgusta 1925.
iz eovereota, kamgarna, angleškega in Češkega sukna, so pravkar dospele iz naše tovarne, ter jih dobite že od Dinarjev 560.— naprej v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2, nasproti Dramskega gledališča. — Kdor sc hočo. res poceni in dobro obleči, naj poseti našo nadrobno trgovino. Konfekcijska tovarna
FRAN DERENDA KOMP., LJUBLJANA
iyfomobilisthiofocikiisti!
Zalagajte sc z bencinom pri
»ENCENSKI POSTAJI (sesalhi)
Dunajska cesta 36 JUGO - AUTO
LITER BENCINA Din 9 -
MODERNO, PRAKTIČNO IN HITRO NAPOLNJENJE!
za napravo večjega
katerega namerava zgraditi občina MOSTE za svojo ccntralo. - Natančni pogoji so na vpogled v občinski pisarni. — Rok za vlaganje ofertov do 15. avgusta t. ].
Potrtim srcem naznanjamo bridko vest, da je naš srčno ljubljeni soprog ozir, oče, gospod
Josip Votik
orožniški stražmojster v pok.
dne 8. avgusta t. 1. v starosti 49 let nenadoma preminul. — Pogreb dragega sc bo vršil v torek, dne 11. avgusta t. 1. ob pol 8 zjutraj v Št. Ilju v Slov. gor. Ohranimo mu blag spomin.
št. Ilj v Slov. goricah, 10. avgusta 1925. Marija Vouk, soproga. — Hedvika, hčerka,
Izdaja konzorcij >SIovenca<,
Odgovorni urednik: Josip Grošelj.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.