Januš Golec:3 Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Ostali Potočnikovi so znali, da se kuje ter pripravlja v sobici nekaj prav posebnega, a niso mogli ne videti in ne nasluhniti ničesar pri vsej pazljivosti. Nekega večera je spremil Hvalec Potočnika preko praga čumnate z vsem slišno pripombo: »Gašper, prestar si, da bi razumel mojo umetnost, kaj šele, da bi se je priučil. Pokliči mi najstarejšega sina Jožeta, mogoče bom njemu lažje preoral mladostne možgane in mu vsejal v brazde srečo za vse življenje.« Še taisti večer je stopil 191etni Jože Potočnik leta 1890 pri Hvalecu v uk. Pokazal je toliko nadarjenost, da je bil mojster nanj ponosen ter rau je oskrbel fotografični aparat z bogznaj kolikerimi ploščami in vsemi mogočimi stekleničicami. S predajo fotografičnih potrebščin Jožetu je bila izčrpana Haložanova nagrada za gostoljubnost. Poslovil se je po daljšem razgovoru s starim ter mladim Potočnikom z zagotovilom, da se bo še oglasil ob priliki. Za slučaj, da bi ga potrcbovala, jima je rade- volje na razpolago na svoji kočariji v Leskovcu, kjer ga pozna dobro staro in mlado. Novi časi za Potočnikove Na še pred meseci bajtarsko revni Potočnikovini so pričeli po odhodu Andreja Hvaleca novi časi. Gašper je postajal zamišljen krog voglov. Sin Jože se je zaklepal po zgledu odišlega tujca v čumnato. Drugi mlajši in otroški člani rodbine so tavali povsem tiho v popolni negotovosti. Le mati je bila glasnega mnenja, da je prižvižgal sam ta rogati na njihov dom slikarja, ki je skalil za vselej dmžinsko srečo. Nekaj tednov po odhodu Hvaleca se je spremenilo na Potočnikovi kočariji marsikaj, kar je zbodlo v oči sosede, kateri so trobili po domači šentjanški in sosedni cirkovški župniji, kako si pomaga stari Gašper na nerazumljiv način. Hišo ter hleve je prekril. Kupil je nekje na Hrvaškem par težkih volov. Vsi Potočnikovi so hodili čedno oblečeni, dasi jih je bilo za dva poda. Na mizi je bil beli kruh, v kleti dovolj pijače. Razna ugibanj& Ljudje so govorili, da je odkopal Gašper z onim vražjim malarjem zaklad. Zopet drugi so bili mne- nja, da je Haložan tolovaj, kateri iraa v sili pri Potočnikovih zatočišče in deli z gospodarjem plen. Tretja in najmočnejša skupina Šentjanžanov in Cirkovčanov je trdila s sigurnostjo, da je zagonetni možiček iz Leskovca naučil Potočnika izdelovati denar. Poprava razkiopotane domačije stane, voli gredo v stotake, življenje pri belem kruhu in pijači je drago. Odkod vse to? Največji gruntar na Dravskem polju bi ne zmogel v kratkem času to, kar je iztisnil bajtar Potočnik iz borne kočarije, na kateri je poprej komaj in komaj životarila družina z osmimi otroci. Dve fari sta bili Potočnikovim nevoščljivi, ker so si opomogli Ln je njih imetje raslo po malem od dneva do dneva, ne da bi se bili bolj trudili ali barantali s kako rcbo, katera večkrat vrže kar preko noči prav izdaten dobiček. Kakor pribito je bilo tudi pri najbolj resnih poIjancih, da si je zboljšal Potočnik znatno svoj bedni položaj, odkar je prinesel liki evangeljski Samarijan z otroci iz Cirkovc na dom v Rošnjo komaj še živega Haložana. Po skrbni negi mu je pomagal z bolniške rx>stelje na noge ter v popolno zdravje. Na kak način, s čim in v koliki meri je nagradil Leskovčan Gašperju usmiljenje, je bila zaenkrat zagonetka, kateri še ni prodrl nikdo do dna. O Gašperju so pripovedovali ter raznašali, da ga je že videl marsikateri na sejmu v Varaždinu ter v Čakovcu, kjer je barantal za živino z gotovirn denarjem. O njegovem starejšera sinu Jožetu so znala povedati dekleta iz Rošnje, kako izdeluje slike z ravno tako pripravo, s kakršno je letal okrog po Dravskem polju oni mali malar iz Leskovca. Iz večine vseh onih, ki so poznali Potočnikove ali so slišali o njih, je govorila grda nevoščljivost, ker si je uboga para, kakor je bil kočar Gašper s številno družino, opomogel in mu ni več bila revščina vsakdanji gost. Svinjska kuga Ravno v mesecih, ko je rasla, se dvigala ter širila Potočnikova imovina, kakor da je bila prekvašena, je razsajala po vsem Dravskem polju svinjska kuga. Iz Št. Janža in Cirkovc je že bilo od nekdaj največ špeharjev. Ti so kupovali svinje na Hrvaškem, kjer niso bili skoraj nikoli brez sviniskih bolezni. Na ta način je priromala kužna bolezen med poljance bi se ni dala ugnati s prebeljenjem svinjakov. Oblast je segla v skrbi za svinjski zarod po najbolj korenitem iztreblieniu bolezni. (Daije siedi)