KOLEDARČEK (MS 160) V LJUBLJANSKI NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI N ataša Golob, Ljubljana V N arodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je kot Ms 160 vpi­ san zložljiv žepni koledarček, ki je 101 cm dolg in 10 cm širok perga­ m entni trak, a ga zloženega v kvadrate, velike približno 4,9 X 5,2 cm objam e vsaka dlan. V starejši literaturi je zaznamovano, da je po mne­ n ju Petra Radicsa pripadal knjižnici sam ostana v Bistri, ki je bil raz­ puščen leta 1782, vendar ni nikjer zapisano, kako je koledarček prišel v NUK, saj v prevzem nih seznam ih ni imenovan. Od Milkowicza dalje je opisno opredeljen kot »renski koledar«, kar sicer ni povsem zgrešeno, prav gotovo pa ni dovolj natančno.1 To oznako sem še pred nedavnim uporabila tudi sama,2 Jaro Dolar pa se je v sprem ni besedi k faksimili- rani izdaji koledarja oznaki izognil, vendar je zapisal, da »kažejo imena Olaf, Odulfus, Pontianus in Lam bert, ki jih drugi koledarji ne om enjajo vedno, nekam na sever ali severozahod. M orda je prišel k nam zaradi zvez, ki so jih imeli H absburžani na Nizozemskem.«3 Ko so v Koledarju M ohorjeve družbe za leto 1965 uporabili naše m iniature za oprem o pu­ blikacije, se Jože Dolenc ob vprašanjih stila in porekla tega rokopisa ni posebej ustavljal, je pa prispeval širok kulturnozgodovinski oris ob­ dobja, v katerem je nastal.4 Tehten pa je prispevek Jožeta Stabeja, zlasti zaradi kritične analize starejših zapisov in zaradi opozorila na nekaj koledarjev s konca 14. stoletja, ki im ajo podobno kom pozicijsko in kro- 1 F. Kosmač, Rokopisi ljubljanske bukvamice, Slovenski glasnik, IX, 1863, p. 287. Wladimir Milkowicz, Ein Taschenkalender aus dem Jahre 1415 re­ spective 1054, Mittheilungen der k. k. Central-Commision, XVI, 1890 (od tu citirano: Milkowicz: Ein Taschenkalender), pp. 53—61. Milko Kos — France Stele: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljana 1931 (od tod citirano Kos — Stele: Srednjeveški rokopisi), pp. 114—116; slike št. 24—26. 2 Nataša Golob: Dvanajstero mesecev: Povezave in ikonografija likovnih in literarnih ciklov od pozne antike do renesanse, Ljubljana 1985 (od tod citi­ rano Golob: Dvanajstero mesecev), pp. 41, 55, 83. Povsod ga imenujem »Ren­ ski žepni koledarček«, torej tako, kot se je ustalilo v strokovni praksi. 3 Jaro Dolar: Koledarček iz leta 1415. Faksimile. Ljubljana 1986 (od tu citi­ rano Dolar: Koledarček), s. p. 4 -nc (Jože Dolenc), Zapisek ob opremi letošnjega koledarja, Koledar Mohor­ jeve družbe za navadno leto 1965, Celje 1964 (od tod citirano Dolenc: Zapi­ sek), pp. 28—31, slike na str. 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27. nom etrično zasnovo kot ljubljanski koledar.5 Naj poudarim , da so vsi avtorji nafnenili res veliko pozornosti računanju let in značilnostim »večnega koledarja«, ki velja ab origine m undi in Milkovviczevi m atem a­ tični izpeljavi kronom etra, ki tem elji na predlogi za leto 1054. Vendar pa se je avtorjem izmaknilo nekaj podatkov iz svetniškega dela tega kole­ darja, ki s svojo posebno govorico o patrocinijih, praznikih in lokalnih legendah pom agajo določati poreklo tega koledarja, nenavadno pa je tudi to, da so bila opravila v posameznih mesecih večkrat napačno ra­ zum ljena. Priznati je treba, da ob sijajnih ilum iniranih rokopisih z začetka 15. stoletja naš koledarček kar zbledi, saj je slikarsko skrom no delo. Vendar je izjem no zanimiv spom enik, po obliki in vlogi je danes med že k ar redkim i prim erki tega tipa poznosrednjeveških koledarjev. Iz istega časa je znanih neprim erno več im enitnih, naročnikom iz aristo­ kratskih vrhov nam enjenih koledarjev in drugih kronom etrov, tudi za­ pletenih kom putističnih predlog, m edtem ko predvsem za praktičnega m eščanskega uporabnika izdelanih pripom očkov, ki bi predstavljali za­ puščino »Briefmalerjev«, skoraj ni več. T rije kulturni tokovi so se zlili v tem m iniaturnem delu: flamsko- brabantska tradicija v oblikovanju svetniškega dela in v ponazoritvi opravil skozi dvanajstero mesecev, rem iniscence na neko bizantinsko predlogo in prispevek že m eščanstvu pripadajočega m iniaturista. 1. V razpravi Milka Kosa in Franceta Steleta so upodobitve na posa­ m eznih poljih koledarja le poimenovane, tudi Dolar v kom entarju o njih skoraj ne govori. Besede, da so v koledarju zapisana im ena praznikov in svetnikov te r naslikane doprsne figure ali sim boli na kvadratih vsa­ kega meseca,6 so tolikanj skope, da seveda nič ne povedo o posebnostih tega koledarja, zato navajam izpis svetnikov. Vsak mesec im a na notra­ nji, rekto strani koledarskega trak u po dve, vodoravno povezani polji (sl. 25—27). V jan u arju so zaznamovani: 1. praznik obrezovanja (Circücisiö, mi­ stično jagnje), 6. Poklon (E phia, tri krone), 13. sv. Poncijan (ponciä, do­ prsje), 20. sv. Fabijan (FaB) in sv. B oštjan (S eb \ dve doprsji, povezani s črto), 21. sv. Neža (ag‘, doprsje s palm ovo vejo), sv. Vincenc (Vinceti, doprsje), 25. spreobrnjenje sv. Pavla (pauli, meč). Februar: 2. praznik M arijinega očiščevanja (Marie, sveča in M arija kot kraljica), 3. sv. Blaž (Blasii, doprsje z m itro in rogom v ustih), 4. sv. Agata (aghate, doprsje, zraven odrezane dojke), 10. sv. Sholastika (Scol', čevelj in opatovska palica, brez doprsne podobe), 14. sv. Valentin (Valetini, dopfsje sredi zelenih, olistanih vej), 22. praznik cathedrae Petri (petri, ključ), 24. sv. M atija (M athie, doprsje, ob njem sekira). Marec: 12. sv. Gregor Veliki (Gregorii, doprsje in sistrum -?-), 17. sv. Jedert (Gertrudiss, doprsje), 17. (opatovska palica, s katere visi miš, ime ni zapisano, je pa s črto povezano do linije sv. Jedert), 21. sv. Be­ nedikt (Benedicti, blagoslavljajoča roka pred nim bom), 25. praznik Ma­ rijinega oznanjenja (annüciatio Marie, angel in M arija, povezana s črto). s Jože Stabej, Rokopisni koledar iz leta 1415 in njegovi vrstniki, Časopis za zgodovino in narodopisje, n.v. 4 (XXXIX), 1968 (od tod citirano Stabej: Rokopisni koledar), pp. 137—144. * Kos — Stele: Srednjeveški rokopisi, p. 114. Dolar: Koledarček, s. p. April: 4. sv. Ambrož (am brosii, škofovska palica in dvoročajni vrč, stoječ na treh nogah — krstilnik), 14. sv. Tiburcij (tiburcii, doprsje s knjigo), 20. sv. V iktor (Victoriss, ščit z belim križem na rdečem polju), 23. sv. Jurij (Georgii, doprsje vojščaka v čeladi, s sulico in križevim ščitom), sv. M arko evangelist (M artij ew', nim biran lev). Maj: 1. apostola Filip in Jakob (phi & Jacobi, dve doprsji, obakraj palmovi veji), 3. najdenje sv. Križa (Crucis, brabantski križ), 6. muče- ništvo sv. Janeza ev. (Johiss, svetnik v kotlu), 12. sv. Pankracij (pancracii, doprsje s krono), 13. sv. Servacij (Seruass, doprsje z m itro in škofovsko palico), 25. sv. Urban (Vrba, svetnik s tiaro in papeškim križem). Junij: 5. sv. Bonifacij (B o n if, škofovska palica in okrogel predm et — kruh?), 11. sv. B arnaba (B ’nabe, bradat mož s plam enčkom na dlani), 12. sv. Odulfus (Odulfi, doprsje s posodo oz. krstilno skledo), 15. sv. Vid (Viti, ogrinjalo s kapuco), 24. rojstvo sv. Janeza K rstnika (Johiss, mi­ stično jagnje pred rdečim ozadjem), 25. sv. Eligij (Eligii, kladivce), 29. apostola Peter in Pavel (petri pauli, ključ in meč, povezana s črto). Julij: 3. (neverni) sv. Tomaž (thome, p rst na krvaveči rani), 4. sv. Mar­ tin iz Toursa (Mtini, škof s kelihom), 13. sv. M arjeta (Mgrete, svetnica s križem), 15. slovo apostolov (apol'or, štiri nim birane glave), 22. sv. Ma­ rija M agdalena (MagDal’, svetnica s posodico z mazili), 23. sv. Jakob sta­ rejši (Jacobi, svetnik s palico in na njej privezano peregrino), 29. sv. Olaf (Olaui, krona s sekiro). Avgust: 1. Verige sv. Petra (petri, ključ), 3. najdenje sv. Štefana (StepHi, doprsje), 10. sv. Lovrenc (laurenti, za doprsjem so rešetke), 15. M arijino vnebovzetje (Marie, doprsje), 24. sv. Jernej (btolomei, do­ prsje z nožem), 29. sv. Janez K rstnik (Johanniss, doprsje s poprek po­ stavljenim mečem). Septem ber: 1. sv. Egidij (Egidij, škofovska palica in puščica), 8. Ma­ rijino rojstvo (Marie, doprsje), 14. povzdignjenje sv. Križa (Crucis, b ra­ bantski križ), 17. sv. Lam bert (lambti, doprsna podoba škofa, zraven jelen), 21. sv. Matej (Mathei, angel), 29. sv. Mihael (michaeV, tehtnica). Oktober: 1. sv. Bavo (Bauo, nadškofovska palica dn grb), 4. sv. Franči­ šek Asiški (fräcisci, doprsje, svetnik kaže stigm atizirane dlani), 9. sv. Di­ onizij (Dionisii, doprsje s škofovsko m itro), 16. sv. Gal (Galli, škofovska palica in podolgovat predm et, verjetno štruca kruha), 18. sv. Luka (luce, nim biran voliček), 21. enajst tisoč devic (xi.m virg.’, dve ženski doprsji), 28. sv. Simon Zelot (Symois, ladja). November: 1. in 2. Vsi svetniki in vernih duš dan (O m ni Stor., več obrazov v stolpasti arhitekturi — kapeli — in prostoru — vesolju — ki ima na vrhu krono), 11. sv. M artin (Mtini, doprsje škofa s kelihom), 13. (škofovska palica, nad njo ni imena), 22. sv. Brigita (brixi, doprsje s sidrom ), 24. sv. Cecilija (Cecilie, doprsje), 25. sv. K atarina (de. ka t’, doprsje s kolesom), 30. sv. Andrej (andree, križ). December: 1. sv. Eligij (Eligii, doprsje škofa s kladivcem), 4. sv. B ar­ bara (b'bare, stolp), 6. sv. Miklavž (nicoV, škofovska palica), 8. praznik brezm adežnega spočetja (MS, doprsje), 13. sv. Lucija (lucie, bakla s kre­ silom), 21. sv. Tomaž (ttioe, p rst na rani), 25. K ristusovo rojstvo (nat., dete na odeji), 26. sv. Štefan (Stepfti, doprsje s kam ni v roki), 27. sv. Ja­ nez (Joti, orel z nimbom), 28. sm rt nedolžnih otročičev (Inn, nim birana glava pred mečem). V tem seznam u so našteta im ena nekaterih svetnikov, ki se v glavnih krščanskih koledarjih ne pojavljajo, v m artirologijih jih ne bi našli na prvih m estih, zvečine pa napisane na četrtem ali petem m estu, kot je običajno za svetnike, ki im ajo veljavo v ožjih, področnih m ejah; to so svetniki, ki opozarjajo, da so iz krajev m ed severovzhodno Francijo in utrechtsko diecezo: — sv. Ponči j an iz Spoleta je dobil domovinsko pravico v U trechtu, kam or so v 10. stoletju prenesli njegove relikvije; — sv. Jedert oz. G ertruda je bila hči Pipina st., v Nivellesu pa je ustanovila sam ostan, ki je bU v visokem srednjem veku pom em bno kulturno, ne sam o versko središče; — sv. Servacij je bil škof v M aastrichtu in skrinjica z njegovimi re­ likvijam i cilj mnogih rom arjev; — sv. Bonifacij je bil m isijonar v Frizi ji in so ga ubili blizu Utrechta; — sv. Odulfus je bil tudi utrechtski svetnik, kanonik in m isijonar; — relikvije sv. B arnabe so hranili v N am urju in Tournaiju; — sv. Eligij, ki ga pom nim o kot zlatarskega m ojstra s kladivcem, je bil doma iz bližine k raja Limoges, sicer pa škof v Noyonu in Tour­ naiju; m isijonaril je po Flandriji in risar našega koledarja je njegovo im e zapisal dvakrat, na praznik prenosa relikvij in na obletnico ško­ fovske posvetitve; — sv. Olaf II. je bil norveški kralj in k njegovem u grobu v Trond- heim u so se odpravljali mnogi rom arji iz nem ških in flam skih krajev; — sv. Lam bert je bil iz M aastrichta; živel je v Stavelotu in bil um or­ jen v Liegu, njegove legende in kulta pa skozi ves srednji vek ni v teh krajih zasenčil noben drug svetnik; — sv. Bavo je bil m enih v Gentu; — sv. Brigita ali Birgit Švedska (ki bi ji avtor koledarja m oral vpi­ sati praznik na 7. november, dan kanonizacije), je bila zavetnica rom ar­ jev: ko se je vračala iz Santiaga de Compostelle, je v teh krajih usta­ novila več sam ostanov in cerkva. Iz krajev v severnem Porenju so izbrani tudi nekateri svetniki, ki so bili znani in čaščeni tudi ob Mozeli, npr. sv. V iktor iz X antna in enajst tisoč devic, sprem ljevalk sv. Uršule. Ne dä se odgovoriti na vprašanje, praznik katerega svetnika je koledarnik želel vpisati 16. ali 17. marca, ko je postavil le škofovsko palico in nerodno potegnil črto, za im e pa ni imel več prostora: 16. m arca bi bržkone obhajali praznik sv. Heri- berta, tak rat slavnega kölnskega nadškofa, 17. m arca pa sv. Patrika, ki je imel več patrocinijev tudi v m ozanskih krajih. Prav tak problem se zastavlja ob neim enovanem svetniku na 13. november, k jer bi si ob palici dušnega p astirja še najlažje predstavljali im e Abbona iz Fleuryja. Še dva vpisa nam igujeta, da je koledarček tipično delo iz flamsko- brabantskega kulturnega kroga: za 6. m aj je vpisan sv. Janez Evangelist, ki so ga — kot pravi legenda — m učili v kotlu pri Porta Latina pred Rimom in je ostal nepoškodovan. Tej legendi se je cerkev pozneje od­ povedala, vendar jo je sredi 9. stoletja zapisal in populariziral sv. Odo in prav zato so ga za svojega patrona v 12. in 13. stol. kar po vrsti sprejem ali vinogradniki, cehi pisarjev, knjigovezov, tiskarjev zlasti v B urgundiji in Flandriji.7 Na 2. februar pa je postavljen praznik M ariji­ nega očiščevanja oz. svečnica: praznik seveda ni nepričakovan, pač pa je nenavadno, da je risar nanj opozoril s svečo; običajno je v koledarjih vrisana le M arija oz. M arija z detetom . Prav v flam sko-brabantskih kra­ jih pa je zaznamovanje s svečo k ar tradicionalno in ga vzporedno sre­ čujem o tako v svetniških koledarjih kot v ciklih z upodobitvam i dva­ najsterih mesecev.8 Koledarsko shem o je avtor nedvom no oblikoval tako, kot se m u je glede na tradicijo domačega k raja zdelo prav: ob splošnoveljavnih cer­ kvenih praznikih in pom em bnih svetnikih je upošteval zlasti tiste, h ka­ terim so ljudje iz njegovega okolja pogosto romali, ki so jim tukaj po­ gosto posvečali cerkve, ki so veljali kot posebno zaslužni za krščanstvo: Servacij, Jedert, Bonifacij, Eligij, Lam bert. Tudi simbole je izbral take, kot so ustaljeni le v krajih, ležečih severozahodno od velikega loka reke Mozele, torej v B rabantu in Flandriji; posebej je zaznamoval svečnico, za praznik najdenja in povzdignjenja sv. Križa ni narisal običajnega, latinskega križa, pač pa njegovo posebno obliko, t. i. brabantski križ. Svetniki liz Porenja, vpisani v koledarčku, prav gotovo niso najpo­ m em bnejši, kot so npr. sv. K unibert, Gereon, Remaklus, M aternus, Se­ verin, ki v nobenem renskem koledarju iz poznega srednjega veka ne m orejo m anjkati. Tako se svetniki iz utrechtskega in kölnskega obm očja (sv. Poncijan, Odulf, Viktor, enajst tisoč devic) predstavljajo skupaj s svetniki, ki so tiste čase veljali tako rekoč za svetnike vladarskih hiš v vseh frankovskih deželah (sv. Dionizij, Vid, M artin iz Toursa). Za loka­ lizacijo koledarja pa je nedvom no treba upoštevati prisotnost posebnega nad splošnim, tj. ozek izbor svetnikov iz flam sko-brabantskih krajev. Upodobitve mesecev (sl. 28—30), ki so na zunanji, verso strani kole­ darskega trak u , pripadajo preprostem u personifikacijskem u tipu, k jer je vsak mesec ponazorjen z eno osebo p ri značilnem opravilu. To je tra ­ dicionalna, najbolj nazorna oblika tega ikonografskega sklopa. Na na­ šem koledarju se motivi, naslikani v približno kvadratnih poljih pod imenom meseca, zvrstijo takole: 1. kraljica ob obloženi mizi, 2. km et 7 Podatki o svetnikih so zbrani iz: Louis Reau: Iconographie de Vart chretien, III, Paris 1958—1959. v. a.: Lexikon der christlichen Ikonographie, 5—8, Rom- Freiburg-Basel-Wien 1973—1976. Maks Miklavčič — Jože Dolenc (ed.): Leto svetnikov, I—IV, Ljubljana 1968—1973. Jakob Torsy, Heilige an Maas und Rhein, Rhein und Mass, Kunst und Kultur 800—1400, Köln 1972 [r. k.], pp. 131—132. ' Iz ciklov dvanajsterih mesecev, kjer drugod po Srednji in Zahodni Evropi v februarju povečini upodabljajo kmeta, ki lopata in obrača trdo zemljo, obrezuje trto v vinogradu ali popravlja plot, je kot delo flamske šole od približno 1200 dalje znanih nekaj rokopisov z aluzijo na svečnico: — februar je oseba s svečo v roki (London, British Museum: Addit 19899, sredina 13. stol. in Addit 24683, 13. stol.; Oxford, Douce 49, konec 13. stol.; Royal 2 A III., 13. stol.; London, British Nat. Library, f. lat. 1076, 13. stol.) — februar je nadomeščen z duhovnikom, ki stoji na prižnici (Royal 2 B III., konec 13. stol.; Douce 38, 13. stol.) — februar je upodobljen kot duhovnik pred oltarjem (Douce 5—6, zgodnje 14. stol.) — februar je upodobljen kot cerkev (Marija!) z verniki in duhovnikom (Trinity College, Cambridge, ms. 261, ok. leta 1300) Prim.: Rosemond Tuve: Seasons and Months: Studies in tradition of Middle English Poetry, Cambridge (Mass.) 19742 , pp. 160—161 in op. 189—192. Golob: Dvanajstero mesecev, pp. 43 in 78. lopata na njivi, 3. vinogradnik obrezuje trto, 4. in 5. čedno oblečen mo­ ški nosi v vsaki roki zeleno vejo, 6. mož tovori na h rb tu snop lanu, 7. kosec, 8. žanjec, 9. mlatič, 10. km et p ri jesenski setvi, 11. km et pobija prašiča, 12. pek vsaja dve pogači v peč. Razen upodobitev za januar, junij in decem ber so vse ostale sličice povsem v skladu z običajnim i srednjeveškim i cikli od B ritanskih otokov do Srednje Nemčije, za katere vemo, da postavljajo m otiv košnje, žetve in mlačve za en mesec pozneje kot cikli iz južnoevropskih krajev. Res­ nična izjem a je v ju n iju naslikan m ožak s snopom zelenih stebel na plečih. To je lan; žetev te rastline je že sredi 9. stoletja imenoval Wan­ dalbert iz Priim a v svoji pesm i De m ensibus duodecim nom inibus signis culturis cierisque qualitatibus. . .: »Po spretnih rokah kličejo polja lanu.« L iterarna podoba iz zgodnjega srednjega veka je m orala kar dolgo ča­ kati na upodobitve; ustregla sta ji šele reliefa iz francoske gotike. To sta m ladeniča Junij s pariške Notre-Dame (M arijin portal) in Julij s se­ vernega pročelja stolnice v C hartresu.9 Naš koledarnik je žetev lanu v času okrog poletnega solsticija očitno dobro poznal, presodil je, da je značilno opravilo za ta mesec in ga je uvrstil v cikel. Ta motiv je za nekatere avtorje študij predstavljal trd oreh; Milkowicz in Dolenc sta zapisala, da mož nosi drva na ram enih, Stabej pa je opozoril, da »zavaja člo v ek a. . . grobo narisano brem e na ramah« in je menil, da »mladenič nese sveženj sena.«1 0 Misel ni napačna, vendar sodim, da bi veljalo ostati pri ugotovitvi, da gre za žetev lanu, saj je kosec naslikan v naslednjem mesecu. Videti je, da je Milkowicz zapeljal posnemovalce še enkrat: v janu­ arju naj bi bila upodobljena Zadnja večerja (!),n kar je seveda nespre­ jem ljivo glede na zaporedje dogodkov iz K ristusovega življenja, abre- viatura prizora s trin ajstih protagonistov na eno sam o osebo bi bila več kot nenavadna, pa tudi vključitev sakralnega m otiva sredi drugih profanih slik, ki pripadajo predvsem km etskem u življenju, bi bila po­ vsem svojevrstna rešitev. M enda ne m ore biti dvoma, da je v jan u arju upodobljena pojedina: leto, polno napornega dela, naj se vsaj veselo začne. Ta m otiv je sicer znan po vsej Evropi, a se kot strnjena skupina pojavlja le v severnoevropskih krajih. Naš m otiv pa je izjemen zato, ker je upodobljena ženska, kraljica. Če so srednjeveški m iniaturisti dam i že nam enili prostor ob mizi, potem le v družbi m oških, sam a pa prav zares ni nikoli bila. Med mnogimi upodobitvam i januarskega slavja ali preprosto m otiva gostije iz drugih ikonografskih virov, se mi zdi posebej zanim iva prim erjava z ilustracijo k pesnitvi Eneit Henrica van Veldeke1 2 (sl. 32): gre za podobno kompozicijo, dolga miza je kot ’ Golob: Dvanajstero mesecev, pp. 50 in 95—96. 1 0 Milkowicz: Ein Taschenkalender, p. 58; Dolenc: Zapisek, p. 29; Stabčj: Ro­ kopisni koledar, p. 143. 1 1 Milkowicz: Ein Taschenkalender, p. 57; Josip Benkovič, Dom in svet, 1895, pp. 56—59, zlasti 58; Dolenc: Zapisek, p. 28; Stabej: Rokopisni koledar, p. 142, kjer piše: »V resnici pomeni podoba gostje ob nastopu novega le ta ...« Veldeke, od koder je bil Henric doma, je kraj pri Maastrichtu; Eneit, svojo prepesnitev Vergilovega dela, je končal pred 1190. Sklopov ilustracij k Eneit je več, naša primerjalna ilustracija, ki je delo švabskega mojstra iz leta 1474, se naslanja na starejšo predlogo, verjetno iz Ličga, iz 14. stoletja. Rita Le- jeune, Die Dichtkunst, Rhein und Maas, Kunst und Kultur 800—1400, Köln 1972 [r. k.], pp. 73 in 80. Elisabeth Vavra, Kunst als Unterhaltung, Alltag im Spätmittelalter, Graz-Wien-Köln 19852 , p. 343, sl. 413. pregrada postavljena pred gledalca, po kateri so v nepravilni perspektivi naslikane posode in okrogli hlebčki kruha, za njo pa si dvojice — ne­ kateri upodobljenci im ajo krone! — nazdravljajo in z živahnimi gestam i podpirajo pogovor. Zares, zdi se, kot da je naša »januarska kraljica« osam ljena dam a iz takšne scensko bogatejše slike, ki ji je risar zaradi pom anjkanja prostora odvzel m oškega sogovornika in zato nazdravlja samo nam. Ne m orem o govoriti o neposredni povezanosti m ed švabsko ilustracijo k Eneit in januarska m iniaturo, žal je prostorska razdalja med tem a dvema spom enikom a prevelika, mogoče pa bi iskanje vzorov, na katere se je naslanjal ilustrator s Švabskega, tudi nam povedalo kaj več. Decem brska sličica bradatega možaka, ki z loparjem vsaja v peč dve pogači, je značilna za Flandrijo in B rabant. Samo tu so v koledarskih ciklih v 14. in 15. stoletju za zadnji mesec leta upodabljali peka ali motiv Iz pekarne, šele pozneje tudi v severovzhodni Franciji;1 3 a prista­ viti je treba, da so vsi drugi m otivi peke, kar jih poznam, vključeni v širši žanrski sklop, podrejeni so običajnejšim decem brskim opravilom v km ečkem okolju, tako da niso sam ostojni in zato je upodobitev z na­ šega koledarčka izjem a.1 4 Tudi v teh profanih podobah dvanajsterih mesecev je vnovič videti, da je risar upošteval ikonografsko tradicijo mozanskega kulturnega kroga in ne porenskega. 2. Jaro Dolar je v kom entarju k faksim ilirani izdaji opozoril, da se je koledarniku v num eričnem delu (sl. 27), pri štetju let zapisala napaka, ker je m atem atični del prepisal po predlogi, ki se nanaša na leto 1055 in dodal, da se račun izide, če upoštevam o »carigrajsko štetje«.1 5 To je dragoceno opozorilo, saj razkriva tudi izvir dveh drugih likovnih ele­ mentov. N ajprej gre za stolpec zodiakalnih znamenj, povezanih s krogom, na katerem so zaznamovane mesečeve mene in v dveh barvah črte 24 ur: zgoraj so z rdečo barvo zaznamovane dnevne ure, spodaj pa z navadnim črnilom narisane nočne (sl. 28—30). 1 3 Npr. New York, Pierpont Morgan Library, ms. 917, f. 220: mestna pekama, bas-de-page ilustracija, Utrecht ok. 1440. — Dunaj, österreichische Nationalbibliothek, cod. 1858, f. 13 r; mestna pe­ karna, bas-de-page, flamsko delo, začetek 16. stol. — London, British Library, Addit 24098, f. 29 v, peka kruha na kmečkem dvorišču, Brugge ok. 1530. Prim. Willem Hansen: Kalenderminiaturen der Stundenbücher. Mittelalter­ liches Leben im Jahreslauf, München 1984, sl. 224, 226 in 221. 1 4 Milkowicz, Dolenc in Stabej sodijo, da gre za upodobitev moža, ki kuri peč, s čimer se ne strinjam. Razvidno je, da mož vsaja z loparjem dva hlebca ali dve pogači, vendar ne nalaga polen; prav vse upodobitve iz 14. in 15. sto­ letja, kar jih poznam, da ponazarjajo motiv gretja ob ognju, pa nam kažejo odprt (!) kamin in drva ali dračje, ki se že žge na kurišču oz. čaka zloženo ob kaminu. Razlaga decembrskega opravila se mi zdi v tem primeru povsem zgrešena. Milkowicz: Ein Taschenkalender, p. 58; Dolenc: Zapisek, p. 29; Stabej: Rokopisni koledar, p. 142. " Jaro Dolar: Koledarček, s. p. V literaturi k bizantološki problematiki se po­ gosteje uporablja termin »makedonski koledar«, gre pa za razlago istega kronometričnega zamika. Cf. Henri Stem, Poesies et representations caro- lingiennes et byzantines des mois, Revue archeologique, XLV, 1955 (od tu citirano Stern: Poisies et representations, p. 182), september je veljal za prvi mesec v letu, ker se je takrat začelo civilno in cerkveno leto. Ponazarjanje dnevnih in nočnih u r z dvema barvam a je domislica, ki jo je bizantinska kultura uporabljala pri ilu striran ju znanstvenih besedil že v zgodnjem srednjem veku; v rokopisih poznamo več različic, segajočih od črno- in belopoltih personifikacij na listu iz t. i. V atikan­ skega Ptolem eja1 6 do preprostih črtnih shem v večini kom putističnih in m atem atičnih spisov.1 7 Zgled za ponazoritev povezav m ed uram i, luni­ nim i m enam i in zodiakalnim i znam enji — te astrološko-astronom ske sinteze, ki je v poljih ob personifikacijah mesecev — je nedvom no bi­ zantinski. Kje je avtor vzor videl in kakšen je bil, se ne dä reči. V 15. sto­ letju, ko je naš zložljivi koledarček nastal, je prvotni bizantinski m iselni in form alni vzor že preniknil skozi več vm esnih del in risar je imel pred očmi prepis, prilagojen za domače uporabnike. Prim um m otu za naš flam sko-brabantski koledar bi lahko iskali m ed zgodnjim i prevodi bizan­ tinskih almagestov, tudi m ed (tedaj zelo vplivnimi) kozmološkimi ko­ m entarji k aristotelovskim naravoslovnim kom pendijem , ali v povsem praktično zasnovanih zbirkah besedil, k jer avtorji niso naravnost go­ vorih o zajem anju znanja iz zunajevropskih studencev.1 8 Navsezadnje ne smemo pozabiti, da je cesarica Teofanu ob poroki z Otonom II. leta 972 prinesla več odličnih rokopisov in odprla severnoevropskim sredi­ ščem pot do C arigrada in njegove kulture. Možnosti je torej več, ne smemo pa tudi zavreči misli, da je kot prvotni vzorec služil neki bizan­ tinski koledar za leto 1055 (to je bilo zadnje leto vladavine m akedonske dinastije, iz katere je bila Teofanu), zato je naš m iniaturist povzel — hkrati z napako v računu let — tudi risbo dnevnih in nočnih ur. Vse kaže, da je isto predlogo uporabil tudi p ri snovanju velike po­ dobe na rekto stran i drugega kvadrata: sredi 24 segm entov za ure je K ristusova glava pred zlatim ozadjem oz. je obdana s križevim nimbom, v vogalih pa so sim boli štirih evangelistov (sl. 31). K ristus je torej upo­ dobljen kot središče religioznega, brezm ejnega svetovja in kot središče časa, je simbol kronokratorja. Križni nimb, ki pripada le troedini osebi sv. Trojice,1 9 pa je v zahodnoevropski srednjeveški um etnosti ponavadi upodobljen tam , k jer so dela tako ali drugače prišla v stik z bizantinsko ikonografijo in njenim form alnim jezikom. Spom nim o se, da je tipika “ Kot Vatikanski Ptolemej je na kratko označen kompendij iz časa med 813 in 820, ki pa je kopija rokopisa iz 4. stoletja in zato smemo reči, da ima korenine v helenističnem aleksandrijskem krogu. Rim, Vat. gr. 1291, f. 9 v. Cf. Stem: Poesies et representations, sl. 12. 1 7 Otto Mazal: Byzanz und das Abendland. Katalog einer Austeilung der Hand­ schriften- und Inkunabelsammlung der österreichischen Nationalbibliothek, Dunai 1981 [r. k.], predvsem poglavje Formal und Naturwissenschaften, pp. 389 ss. " Zlasti po prelomu tisočletij se je naglo povečalo število vsakršnih naravo­ slovnih del, marsikatera pa so med bralce prišla tudi v skopih povzetkih. Tako je npr. v kodeksu iz bruseljske Kraljevske knjižnice, inv. št. 2910—2920, na samo 105 listih zbranih kar deset različnih znanstvenih in praktičnemu naravoslovju namenjenih del, od tega pet spisov Johannesa de Sacrobosco, pesnitev Aleksandra de Villedieuja o algorizmu, komputistične tablice, ko­ ledar, cisioianus in tablice luninih men. Cf. Roger Calcoen: Inventaire des manuscrits scientifiques de la Bibliotheque Royale de Belgique, Bruxelles 1965. Rokopis je iz časa ok. 1272 in je dopolnjen z ilustracijami, ki so pre­ proste funkcionalne risbe. “ Wladimir Weidlč, Nimbus, Lexikon der christlichen Ikonographie, 3, 1971, stp. 323 ss. Kristusovih upodobitev iz časa m akedonske renesanse — torej zlasti v poznem 10. stol., v času poroke Teofanu z Otonom II. — zaznamovana z velikimi, naprej zročimi očmi, v lepem loku izpeljanim i obrvm i, redko brado in m ehkim i lasmi, tudi s kodrcem sredi čela2 0 : prav tak je K ristu­ sov obraz, ki nas zre s koledarja. Sled do vzora je precej zabrisana, vendar ni vprašljiva: tako K ristu­ sovo obličje, ki ga ožarja m ilina in ezoterična odm aknjenost, se pač ujem a s stilom severnoevropskih m iniaturistov v pozni gotiki, seveda tudi v 15. stol., in s tedanjim lepotnim idealom. Temu tipu Kristusovega p o rtreta pripada tudi m arsikatera upodobitev iz flam skih delavnic še v drugi polovici 15. stol., ki se m u očitno niso odrekle: v ms. 11035—11037 iz B ruslja je na m iniaturi Veraicon enak obrazni tip in skupaj z dru­ gimi deli zapušča vtis, kot da gre za poseben, tem u obm očju lasten kanon (sl. 33).2 1 M orebiti si s prisotnostjo carigrajskega koledarja lahko razložimo tudi dvoje odstopanj v svetniškem delu: praznik sv. Cecilije je vpisan 22. novem bra, tako kot ga obhajajo v vzhodnorim ski cerkvi, in ne 24. no­ vem bra, kot ga slavi zahodnorim ska. Apostol Tomaž pa je vpisan dva­ krat, tako da se datum a ujem ata s praznovanjem v zahodnorim ski cerkvi (21. decem bra) in s slovesnostm i v kaldejski in m elhitski cerkvi (3. julij). 3. Im ena risarja tega koledarčka ne m orem o ugotoviti. K nam je prišel kot osam ljeno delo iz flam sko-brabantskih krajev in je ostal brez kulturnega okvira svojega prvotnega okolja, brez vrstnikov in vzpored­ nih del. V rhu vsega je sicer spretno, lahkotno izrisano delo, vendar brez izrazitih osebnostnih potez, takih, ki bi kazale na individualno močnega slikarja — tudi če ne bi bil slogovno izbrušen m ojster, le da bi bil izrazit. Slej ko prej je bil »Briefmaler«, obrtnik, ki je vešče pisal in prepi­ soval, stregel preprostim naročnikom s prepisi nabožnih pesmi, molitev, objav in razglasov, sestavljal pism a in mogoče pogodbe, m arsikaj je dopolnil s poenostavljenim i risbam i, ki jih je koloriral.2 2 Vse risbe ka­ žejo enako potezo; ta je vehem entna, zanesljiva, ker je ničkolikokrat ponovljena. Tako pri ponazoritvi mesecev kot p ri svetniških doprsjih se vseskozi srečujem o z istim obraznim tipom: zaobljeno lice, ki ne odseva niti sledi razpoloženja, enako shem atizirana so pokrivala in oblačila. Personifikacije mesecev stojijo pred kuliso, ki je vzvalovana kot oblak, zato je prizorišče brezprostorsko in za naravno okolje ire­ alne barvne kom binacije izključujejo tudi m ožnost časovne opredelitve. Barve so om ejene na rdečo, m odro in zeleno, le za nim be je risar upo­ rabil kar precej zlate; nanešene so na poljubno izbrana polja in brez niansiranja, zato poudarjajo ploskovitost upodobitev — četudi bi krepka linija, tekoča v oblih, naravnim telesninam približanih obrisih, dajala ! 0 M. Restle: Die byzantinische Wandmalerei in Kleinasien, II, Recklinghausen 1967, pp. 253 ss. Henri Stern: L’ art byzantin, Paris 1982J , pp. 86 ss. !l Otto Pacht — Ulrike Jenni: Die illuminierten Handschriften und Inkunabeln der österreichischen Nationalbibliothek: Holländische Schule, Wien 1975 (od tu citirano Pacht — Jenni: Holländische Schule), Text, p. 91, Tafeln, sl. 94. “ Cf. Horst Kunze: Geschichte der Buchillustration in Deutschland. Das 15. Jahrhundert, Leipzig 1975, pp. 129, 155, 230—231. Richard Benz: Geist und Gestalt im gedruckten deutschen Buch des 15. Jahrhunderts, Mainz 1951, pp. 10, 20, 21. vso m ožnost plastične upodobitve teles, če bi jo le podpiralo barvno niansiranje, senčenje ali plastenje. V rokopisu s. n .12715, ki je shranjen v rokopisni zbirki Avstrijske nacionalne knjižnice na D unaju, je na fol. 17v vlepljena m iniatura (sl. 34), ki kaže nekaj potez, skupnih z našim koledarjem . Tudi to je preprosta risba, ki sodi v okvire ljudske ali poljudne um etnosti, kakor jo je označil Otto Pacht.3 2 Ob ikonografsko zanimivi upodobitvi Vero­ nikinega p rta s črnim Kristusovim obličjem je prim erjalno za nas po­ m em bnejša sličica klečečega Davida: izrisan je v prav taki gladki, eno­ stavni liniji, v m olitev sklenjene dlani so narisane kot ornam entalni detajl, obrazek Davida je k ar enak kot obraz personifikacije januarja, krona je nazobčana s prav takim i linijam i (lilijin cvet) kot tri kronice na praznik epifanije. K er je ta m iniatura sekundarno vključena v m olit­ venik s. n. 12715,2 4 se ne m orem o opirati na druge, za cel kodeks veljavne podatke, je pa pom em bno, da je ta m iniatura ikonografsko povezana z drugim i rokopisi flam ske provenience in da im a z našim koledarjem skupne risarske značilnosti. — Bržkone bi tudi s tega zornega kota kazalo upoštevati, da opredelitve m inatur, sorodnih z našim koledarčkom , ka­ žejo proti Flamski, ne pa proti severnem Porenju. Še pom isel ob doslej veljavnem zaznamku, da pisava pripada zgodnji gotici. M orebiti bi paleografska analiza pokazala, da gre za tip, ki ga im e­ nujem o nizozemska bastarda.2 5 Zložljivi koledarček, Ms 160 iz ljubljanske N arodne in univerztetne knjižnice, bi kazalo upoštevati kot delo, ki je nastalo v pisarski delavnici v nekem kraju severozahodno od okljuka reke Mozele. Izbira lokalnih svetnikov, posebnosti v ikonografiji dvanajsterih mesecev in pogojno tudi besede, zapisane v nizozemski bastardi: zaradi vsega tega bi bilo verjetno prav, če bi oznako »renski koledarček« opustili in jo nado­ m estili z oznako »flam sko-brabantski koledar.« Delo je skoraj zatrdno nastalo za laičnega uporabnika: oblika je praktična, koledar sodi v t. i. tip »večnega« koledarja in je bil enako uporaben sleherno leto, če je im etnik le znal preračunati pomične praznike glede na lunine mene. K lerik je v svojem cerkvenem ali sa­ m ostanskem okolju imel pri roki izračune ali naravoslovne spise v knjižni obliki, ni potreboval drobnega, zložljivega pripom očka, prikladnega zlasti za človeka, ki je dosti po poteh. A če je bil uporabnik praktičen meščan, obrtnik, ni nujno, da je bil tak tudi koledarnik: lahko si predstavljam o, da je imel prepis bizantinskega koledarja na voljo bodisi v sam ostanskem skriptoriju ali pa v m estni delavnici »Briefmalerja«. Kot rečeno, je treba ta odvod iz vzhodnorim skega kulturnega kroga upoštevati zaradi osnovnega izračuna let »ab origine mundi«, zaradi astronom sko-astro- loške sinteze, tipa Kristusovega obraza in vpisov praznikov iz vzhodno­ rim ske cerkve. ! 1 Pächt — Jenni: Holländische Schule, Text, pp. 90—91. !* Rokopis s. n. 12715 je bržkone nastal v utrechtski diecezi, na koledarskem delu pa je datacija 1470, kar pa bi veljalo za miniaturo Trpečega Kristusa in inicijale, ne pa za upodobitev Davida pri molitvi. Cf. Pächt — Jenni: Holländische Schule, Text, pp. 90—91, Tafeln, sl. 267, 269. 2 5 Cf. Pächt — Jenni: Holländische Schule, cod. 2771, Utrecht ok. 1460; cod. 2772, Utrecht ok. 1460; s. n. 12715, f. 16 v—17 r, Utrecht ok. 1470. V erjetno zlepa ne bom o mogli odgovoriti na vprašanje, ali je ko­ ledar zares nastal leta 1415, kot nam pravijo številčna znam enja na kronom etričnem kvadratu. Razgledani m ojstri so za datiranje svojih del v tem času uporabljali zlasti »modeme« arabske številke, pa tudi »stare« rim ske številke so še vedno bile v veljavi, m edtem ko je naš risar uporabil ob rim skih številkah še znam enja, ki so jih vpraskali na lesene (prej kam nite) koledarje in zabeležili na km ečke pratike. V rhu vsega nas bega vrsta pom ot v svetniškem koledarju,2 6 kot da je bil risar pri delu hudo raztresen in je znam enja za letnice in vpise cerkvenih spomenikov prepisoval z neaktualne predloge. Glede na risbe mesecev, stične točke z ilustracijo k Eneit in drugim i flam skim i rokopisi ter na tip pisave bi ne bilo pretirano presenečenje, če bi se izkazalo, da je koledar nastal precej pozneje kot je datiran, torej okoli leta 1465, vendar po koledarski predlogi za leto 1415. DAS KALENDERCHEN (MS 160) IN DER NATIONAL- UND UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK ZU LJUBLJANA MS 160, der in der Handschriftensammlung der National- und Universitäts­ bibliothek zu Ljubljana verwahrt wird, ist ein Pergamentband, das in Qua­ drate gefaltet werden kann. Bisher wurde es kurz »das rheinische Kalender- chen« genannt, was nicht zutrifft. Obwohl es sich um ein stilistisch unausge­ prägtes Werk handelt, ist aus ihm die Tradition des flämisch-brabantischen Kulturkreises ersichtlich, der sich in der Eintragung von Heiligen zeigt, die für die Ortschaften an der Moselle charakteristisch sind: St. Gertrud, Ser­ vatius, Bonifatius, Barbara, Eligius, Lambert u. s. w., aber auch in Details — wie die Kennzeichnung der Feier der Reinigung Mariens durch eine Kerze, was zur ikonographischen Tradition Flanderns und nicht des Rheinlands gehörte sowie die Kennzeichnung der Feier mit dem brabanter Kreuz und nicht mit dem lateinischen. Bei den Darstellungen der Monate treten die Motive des Gastmals im Januar, der Leinemte im Juni und dem Backen von Kuchen im Dezember hervor, was — wiederum nur in diesen Gegenden — auch andere Zyklen der zwölf Monate gestalten. Allem Anschein nach hat der Zeichner das Werk anhand einer byzantinischen Handschrift bzw. ihrer Kopie ausgeführt. Darauf deutet der Irrtum im chro­ nometrischen Quadrat hin, denn die Zeitrechnung stimmt nur unter Berück­ sichtigung des sogenannten makedonischen Kalenders, ferner die Kennzeich­ nung der Tages- und Nachtstunden, das Gesicht Christi des Chronokrators, in dem man den Widerhall der christomorphen Typik aus der Zeit der ma­ kedonischen Renaissance spürt, sowie zwei Eintragungen von Heiligen, die mit den Feiern der oströmischen Kirche übereinstimmen. Der Maler ist ein anonymer Briefmaler, der seine geschichten, die Körperlich­ keit andeutenden Linien mit der Farbabstufung, die den Bildchen eine räum­ liche und zeitliche Realität verleihen würden, leider nicht zu verbinden wußte. Wegen der Verwandtschaft mit anderen flämischen Handschriften aus der zweiten Hälfte des 15. Jahrhunderts, wegen der Aufschriften in der nieder­ ländischen Bastarde, wegen einiger Irrtüm er im Heiligenkalender und wegen der veralteten Art der Eintragung von Jahreszahlen erhebt sich die Frage, ob der Kalender nicht etwa später entstanden ist, als er datiert ist, also um das Jahr 1465, jedoch nach der Kalendervorlage für das Jahr 1415. 2 4 Takšne kronološke pomote so: sv. Viktor je vpisan 20. aprila, prav bi bilo 10. oktobra; sv. Brigita je vpisana 22. novembra, prav je 7. november; sv. Marija Magdalena je zaznamovana pri 22. juliju, prav je 20. juli j; sv. Jakob starejši je vpisan 23. julija namesto 24.; sv. Ambrož pa 4. aprila, čeprav zahodnorimska cerkev obhaja njegov praznik 7. decembra. v a ^ r br&cfßr uröfffe bröffe licöcfö be - f 4 L 4 i J h L M U »etn o»atim $ UcöCtt r s i t i i ’ f ut u < r i efff'bcöct mrtiTji cU r ff M i w f i pH'Cbffgr 6 fD c% iriuni jnjtui Ö C f ^ Ö lt 'f e v . v i 25 Svetniški koledar za mesece od januarja do maja; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica; Ms 160 l« čb cf£ bcfcCtH 26 Svetniški koledar za mesece od junija do septembra; Ms 160 ' 3 aüi ^auTlua: t m o t e '