ČITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Usf slovenskih delavcev ▼ Ameriki. 25th. 194« mi the F—t Offtn p* New York. N. u Act mi Concrete of March Srd. 181». •No. 139 — Ste v. 139 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 15, 1942 — SREDA, 15. JULIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno. POKOL V ZAGRE NEK ZASTOPNIK JUGOSLOVANSKE VLADE V LONDONU JE NAZNANIL, DA JE BIL NA ULICI V ZAGREBU UBIT NAČELNIK NEMŠKE GESTAPE NA HRVATSKEM MAJOR HELM, TAKOJ NATO PASO NEMŠKI VOJAKI PRIČE U DIVJE STRELJATI Z REVOLVERJI IN METATI ROČNE GRANATE NA MNOŽICO, KI SE JE GNETLA PO GLANEM MESTNEM TRGU IN UBITIH JE BILO 700 LJUDI. — Ko je major Helm šel če* trg, so počili streli i* neke hiše v bližini in Helm se je zgrudil mrtev na tla. Njegova straža je takoj izpraznila svoje revolverje v množico ter metala ročne granate v polne kavarne in je s tem povzročila pravi pokol. — Kateri dan se je to dogodilo, ni znano, toda rečeno je, da je bilo zadnje dni. Poročila iz Zagreba tudi pravijo, da odpor Hrvatov proti osišču z vsakim dnem narašča. Poglavnik dr. Ante Pavelič je v vednem strahu za svoje življenje, in se le redkokdaj pokaže v javnosti in še tedaj v o klopnem avtomobilu in sredi močne vojaške straže. v Fran-sedenih de-obhajale balast raci jali v 14 novih vohunov je bilo prijetih Federalna preiskovalna agenciia je objavila imena 14 novih vohunov, kateri so bili v zvezi z osmimi vohuni, ki so bili poslani sem iz Nemčije in katere je FBI. prijela. Med temi zadujlmi vohuni,; ki so vsi živeli'tukaj in od ka-' vih 14 oseb, ki so bile aretira-terih jih je 10 ameriških dr- ne. $9,950 so našli pri Haupto-žavljanov, so tudi ženske, da-'vem stricu v tajnem kotičku lje sta med njimi stariša 22-' kovčdka. let starega Herberta Ilaupta.j Zvezni agentje so na delu, iki je prod časom šel v Nemči.da polove še več nacijskih a-jo preko Mehike in Japonske,! gentov, ki se skrivajo po deže-da se je naučil za poklic na-{ li in vodijo vohunstvo v važnih cijskega špijona. Ena od areti-j industrijskih središčih, vojnrh ranih žensk je žena enega od, pristaniščih in drugh za vojno S vohunov, proti katerim se. prodiJkcijo pomembnih točkah, zdaj vrši obravnava. Drugemu Njih naloga, pravijo zvezni a-od iste skupine pa je bila men-' gentje, je, da kolikor mogoče dn Ijutr-a medtem, ko se je hodijo vojni produkciji Zdru-ii. ■/> šob! n' vohunstvu v Nem-'ženih držav, ^i ji- Ona TH *e Tnlalabko vrni-J Vsi prijeti vohuni bodo brez la v Nemčijo bas ti»?ti dan, ko dvoma obsojeni na smrt na so njenega moža prijeli zvezni agentje, toda je zavrnila "to priliko, ker je pač vedela, kako važno vlogo imajo igrati iz Nemčije došli špijoni, ni pa vedela, da imajo njenega moža že v rokah ameriški agentje. Dva od osumljenih »ta strie in teta istega Haupta. ki je z vednostjo svojih starišev in z njih sodelovanjem odišel v Nemčijo, da se iizuči špijonaže. Stric in teta f*ta obdoliena, da sta skrlbela za važne stike vohunov s "pravimi ljtidmi." Vsi osumljeni špijoni so ■priznali, da so vedeli za prihod osmih vohunov iz Nemčije ter da so bili pripravljeni z njimi sodelovati. Zvezni agentje so aretirali nekatere od njih v Xew VoHku, ostale pa v Chicago. Prijetje novih vohunov porazilo skunino proti kateri se zdaj vodi obravnava Naznanilo aretaciie 14 novih nacijskib Spi j ono v in sodelavcev osmih na Long Tmlandu in v Floridi prijeti'h vohimov. je zelo porazno vplivalo na to skupino, ki je win i pred vojaškim sodiščem. Genera Ini major Frartk R. MoOoy, predsednik vojaške so-drip komisije. pred katero po sasliševani nacijski agent je, je dejal, da bo obravnava najbrž zaključena ta teden. .Zasliševanje zveznih agentov, ki so vohune prijeli, in dragih vladnih prič je vzelo več kot dva dni. Od 14 nanovo prijetih osn-niljeneev so tudi že dobili precej izpovedi, in izjav, ki bodo služile pri obravnavi sloupine. ki je sedaj sojena v Washing-tonu. Ta faikt je prizadete najin)! j porazil. J. Edgar Hoover, načelnik FBI., je dejal, da ko že prišli na sled $176.000, katere so prinesli s seboj vohmmi iz Nemčije. Od tega denarja so našli $27,000 pri osebah ali na doino- vešalili ali pa bodo ustreljeni. Kdaj se bo pričela obravnava proti nazadnje prijeti skupini je še tajnost zveznih Oblasti. ■ VOHUNE DOBRO STRAŽIJO V pondeljek zjutraj so prepeljali osem nemških volrunov iz zapora v pritličje poslopja justičnega urada v Washington u za nadaljevanje obravnave proti njim. Voz v katerem so bili jetniki, je bil močno zavarovan in spremljan po oklo-pnih vojaških vozilih opremljenimi s strojnicami in manjšimi topovi. Tajna obravnava se bo najbrž precej zavlekla, ker se pravniik za obftožene vzlio teorru. da bi bil moraJ biti prejšnji večer pozno zaposlen v uradu, in poleg tega ni mož v njeni družbi nikoli vozil samo z eno roko. "Naj le počaka," je dejala ženska, "da jaz poizvem kaj je delal na tisti vožnji z drugo roko," Rommelov to» je bil ponu-den naiprej Američanom in Angležem Iz Bertia poročajo, da je bil uačrt za SSmilimeterski top, katereara je general Ro«itmel rabil z velikim uspehom v Se-' verni Afriki, najprej ponuden ameriškim in aosrleškim zastopnikom v Švici, toda je bil izum oziroma patent zavrnjen. Izumitelj topa je neki v Sv i -ci živeči Nemec. Leta 1939 je prišel k britiskeimi vojaškemu zastopniku v Bernu s ponudbo načrta za nove vrste protitan-čni top, zastopnik je ponudbo zavrnil in iznajditelj je nato šel k ameriškemu vojaškemu zastopniku, ki pa je tudi zavrnil ponudbo s pripombo, da se mu invencija ne zdi praktična. Končno ie izumitelj svoj na-j črt ponudil nemškemu v o jaškemu zaMopniku, ki je iz-i um takoj vzel. Koliko so Nem-1 ci za ta načrt plačali pa ni bilo nikdar objavljeno. - Ta novi top. ki je v bojih v •Severni Afriki pred kratkim zdrobil celo vrsto britskih tankov. ter s tem bremenil že dozdevno angleško ranaaro v angleški poraz, ima kratko cev in rabi posebne vrste strelivo. Rusi so se zopet umaknili v novo obrambno črto južno od Bogučarja na osrednji donski fronti, kamor Nemci dobili ojačenja. Rusko poročilo pa ničesar ne poroča o bojih okoli Liisičai^ska, na dolenjem komu fronte, kjer Nemci pritiskajo proti Vorošilograuu. Sovjetsko poročilo naznanja, da je nek nemški oddelek, ki je prodiral ob Voronež-Ro-stov železnici, napredoval kakih 100 milj južno od Rosso^a in celo do železniškega križišča v Milerovu. kjer se ooročiIo. Ko so Nentci dobili nova ojačenja. so se naše čete imiakni-le v novo obrambno črto." Nemci v močnih oddelkih naskokujejo v Voronežu ulico za ulico pod zaščito dima in z:i ogenj bruhajočimi tanki in nji- ( ho\'i napadi so tako siloviti, kot so bili v Sebastopolu. Rusi me-j če jo ročne granate na Nemee s hišnih streh, s cerkvenih stolpov in izza sten in po celem mestu teče kri. "Rdeča zvezda" poroča, da so Rusi pričeli mečno protio-feuzivo v nemški bok severoza-padno x>d ArnrQtteža terasa Nem ce potisnili nekoliko proti jugu. so zasedli več vasi ter zasedli več sovražnih postojank. Dalje pravi poročilo, da sta v protiofenzivi dve nnski tan-čni skanini uničili 09 nemških tankov in 19 topov ter pobili 750 Nemcev. Na nekem kraju «o tudi vjeli nekaj nemških vojakov ter Štalbne listine 9. in 11. oklopne divizije. Tanki v sosednem predelu so uničili eno madžarsko kavale-rije?ko skupino, kozaška kava-lerija pa je vdrla v nemške postojanke ter pobila 800 nemških vojakov in uničila mnosro tankov ter munieijskifa skladišč. Vsa poročila govore o nenavadno krvavih bojih v Voronežu ter na 10 milj dolan fronti med rekama Bonom in Voro-ne»em— . Navzlic 1 jut emu oamju nemške artilerije so Rusi pogosto KITAJSKA ZBIRA VELIKANSKO ARMADO. — Generalni načelnik za vojaško vežbanje general čengčejuen je naznanil, da je bilo vpoklicanih 6,000,000 novincev, tako da ho kitajska armada štela 26,000,000 miljonov izve-žbanih vojakov in bo premagala Japonce v treh letih. . (engčejuan pravi, da bodo v - to armado poklicani naborniki v starosti od 18 do 40 let in bodo vpoklicani tudi sinovi bogatih starišev, ki svojih sin ovne bodo več mo^li odkupili z visokimi vsotami. Že sedaj ima Kitajska nad 20,000,000 vojakov, od katerih jih je f.,000,000 v dejanskih •bojih, 15.000,000 pa jih je v reeervi ali pa se vežbajo, gue tajskim prebivaLstvom 450 miljonov ljudi pomeni 26,000,000 vojakov, da je vojak vsak llementov, da jim se pravočasno sname krinka iz obraza in prepreči razdorno in škodljivo delovanje. Razen takih, strani 44Edinosti" so odprte vsim drugim, da izražajo svoja mišljenja, predloge, nasvete itd. Vse kar je v interesih skupne stvari za Slovenski in druge zadinjene narode. , _ . 4 4 6) Razveseljivo nam bo ako 'bomo imeli itarocnike od naših sosedov iz Združenih držav Ameriških. Za Bjaii bo to obenem najboljši seznanjajoči pregled z delom in nalogami kanactelkrti Slovencev. Ne postavljamo pred sebe, da bi list "Edinos*" posluževal kot glasilo kateresibodi skupine ali pa organizacije ameriških Slovencev. Oni imajo svoje organizacije, društva in časopise, tudi svoje naloge, kar je pa v marsikaterem oziru in zadevah različno od naših." - - '- " da je,gangrena težko ozdravi^ Končno je prija se bolezenJ, va, toda zaupali smo bolnikovi \emo' IJ*, skoro vsakega priseljenca te-: žavna, posebno od začetka, in' za mnoge do konca dni. Kljub močni naravi in odločni volji. Toda, kot smo posneli iz poznejših poročil, se je gangreni pridružila še vodenica, kar Je postalo za bolnika usodno. Janez Terček je bil dne 1. julija položen k večnemu počitku. Janez Teroeik je bil rojen v Idriji na Kranjskem leta 1891 in je prišel v Am'eriko leta 1912 ter je še isto leto prevzel službo v uredništvu "Glaea Naroda". To znači. da je vršil sluz t en t ga je imel pokojni Janez Terček. Ko se je Nova Doba prvih 15 meeeoev po ustanovitvi tiskala v tiskarni "Ola-sa Naroda*' v New Yor- ku, ie imel pisec teh vretic pri-11" Jancz je kot 4 4 Peter iiko opazovati delo kolege Ter- Zgaga" vršil to med nami dol-bo slovenskega urednika v ^to ve. kaj piše. Kljub' desetletja. skor-o^ do evoje » — — tenfu se pokojnik ni ni«kdar pri- ^ * DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica Id daje poljudna narodi 1*. kako P08UU ameriški državljan. Pirfec vprašanj, ki Jib navadno sodniki stari Jo pri izpita za državljanstvo. vsebuje knjiEI<-a ie v IT. dela nekaj va£uib letnic i« zgodovine Zediujenlb držav, v III. delu pod naslovom Kazuo, pa Proglas neod* isnostl. Ustara Zedi-njeuib držav, Linrolnor govor v Getiysburgu. Predsedniki Zedinje-nib driar in Poediue >lržare. Cena knjiiiei je samo 50 centov. in m dobi pri: SLOVNIC PUBLISHING CO. 216 West 18th St., New York Ameriška armada noče zdravnic Kdor zna v trdo življenje slovenskega priseljenca pričarati ^oneni Žarek smeta in dobrega razpoloženja, 'je vreden hvale in priznanja. In pokoj- meriki skoro 30 let, in sicer v najbolj razgibanimi časiit. bodisi z ozirona na ameriške Slovence, bodisi na splošni ameriški in svetovni razvoi. Defo slovenskega urednika v Ameriki je mnogokrat težje od vsakega tovarniškega ali rudniškega dela. posebno vsled tega, ker so uredniki preobloženi z delom; posebno uredniki dnervnikov. In pokojni Janez Terček je to v polni meri izkusil. Stanoval je v Nlo. Bergen, N. J., kjer si je nabavil Bkromno domačijo, katero je Tpočasi odplačeval s prihranki, ki si jih je moral takorekoč odtrgati od net. Vsak dan, tekom največiefi^t prometa, voi-ftija v nredniStvo v New York, delo v uredništvu, vožnja nazaj domov in nadaljevanje dela doma. Koliko gradiva požrejo kolone liMa, ve le tisti, ki je izkusil. Z dopisi je melokate-mu urednrku kaj prida poma-srano, ker jih je tr*voji žaljivi koloni 4"Peter Zga ga*'. Preveč bi bilo zahtevati dabi bila tista kolona vsak dan v leta in leto za letom vsebovala prave bisere, toda marsi-kak odiomek iste je predstavljal tako oiiginafaio šalo ali satira. kakrišna more priti le iz pristne slovenske duše, na katere dnn žari po silah razmer pridušena slovenska hudomušnost, odmev vriska slovenskih fantov in dMklet na slovenskih poljih in senožetih. Njegove šale niso bile vselej umetniško obnošene in dasi do&tojne, bile tfo marsikdaj ^roa ve, kakor je grčav naš pošteni slovenski j kmet, jz kateretga vsi izhajamo. Prihajale so iz srca in dosegale so slovenska srca. Saj je še naš največji sodobni slovenski pesnik Oton Župančič v svo ji "Dtami" zapisal o slovenski devojki: "Kletve robate ušesu so tvojemu vino; krepka pri-miefra dala bi sanjo cekin/* . Pokojni Janez Teroeklie bil velik mož. dasi ne bo kot tak zapisan v zsgodovini. Osebno je bil skromen in se nikdar silil v ospredje. Njegovo ime se je malokje slišalo ali čitalo, mGcfrtWn kbsose v javnosti blestela imena mnogih, ki rrni v resnici niso segali niti do kolen. V dražbi je bil prej resen kot zabaven, dasi je bil dober družabnik. Držal se je vestno svojega dela ,iri£neloh sena ^ameriška • zdravnica je dovoljeno študirati mecieino vlo^ira prošnjo, da bi bila lla ameriških medicinsfkiih kole-sprejeta kot zdravnica v ame- gijilj a ko ,0 ženske končno nski armad,. Prošnja ji je bila vsaj dehma Lzvojevale to pra, takoj odklonjena s pojasnilom,! vico s pomo^j<) i^braž^aJnih da ameriška armada ne spre-' stanov, ki so jim bile naklo-jema ženskih doktorjev. njene, ^o predsodki še vedno o- \ zadnji svetovni vojni je sta]i mo£no ukoreninjeni in bilo v vsem ameriškem voja-| tako kakor vidklK)i je še da. skem zdravniškem zboru ko- ues maj peščica ženskih zdravnic,^ ^ , ,, . ... in še te so simile, kot take, biW ^vodki prot, ^ zen^kHu kakega vojaškem zdravnice-' ^ranicam -toje vecmonia na ga reda. Kjih plača je bila ni- zdi-avn^ke- zka in po vojni niso bile apra-l f? ^^v, vrčene do veteranske pokojni-' kl Qa zen^e ne Il,ore^ ne, ker smatrane so bile v resnici kot civilne pomočnice vojaških zdravnikov, čeprav so vršile isto delo kot vsak vojaški zdravnik in kirurg. Gotovi ženski krogi so se v tej vojni zavzeli, da bi ženske zopet poiskusile služiti kot enakopravne članice vojaškega zdravniškega zlbora Združenih držav. Zdravnica, ki je prva napravila prošnjo za tak vstop to saiwo zasluži marmornat spomenik. • Marmornatega spomenika še ni dobil noben slovenski urednik in ga ne bo, za to pa naj bodo vsaj te skromne vrstic/* spomenik pokojnemu! prijattflju, pristnemu slovenskemu humoristu. Življenje a-me-iškh Slovencev je bilo deležno več sonca, ker je on živel med nami.. A. J. T. Podmornicam je znano kretanje ameriških ladij Nacijske podmornice, ki o-perirajo v ameriških vodah, imajo najbrž natančne informacije o kretanju ameriških ladij. To mnenje je potrdil slučaj še ne potopljene ladje, poveljnik katere je povedal, da je prišla podmornica na površje in je poveljnik posadke vprašal za ime ladje, nakar je poveljnik podmornice potegnil iz žepa knjiico in listajoč po njej zmajal z glavo, kakor da se stvar, ne ujema z njegovimi informaci jami. Nacijaki poveljnik podmornice je govoril dobro angleščino z nemškim naglasom, je dejal kapitan (kumar, ki je tudi povedal, da je porveljnik ukazal zdravnikti na podmornici, da otereže in izpere oči enemu od ranjenih mornarjev potopljene ladje. Naciji so dali mornarjem nekaj zavojčkov nemških cigaret in francoskih vžigalic. Mornarji po se vozili v rešilnih čolnih po Karibejskem morju od 23. junija do 12. julija, ko so prispeli v nek pristan na Vzhodu. En mož je bil mrtev, ko je bila ladja torpe-dirana. postati res dobre zdravnice že iz samega razloga, ker so pač ženske. Za zdravniško prakso, pravijo ameriški zdravniki, je treba možaka, ki se ne ustraši velikih odgovornostil, ki jih nalaga zdravniški stan. Zdravnik oa mora tudi imeti v sebi visoko moralno in etično silo, spveda pa pri tem pozabljajo, kje pravzaprav sami črpajo te sposobnosti, in do kolike mere se to v resnici med ameriškimi zdravniki uveljavlja. Ni dolgo, ko je poznan ameriški zdravnik in kirurg sam povedal na konvenciji zbranim zdravnikom in kirurgom, da danes v Ameriki prakitcira medicino na kupe zdravnikov, ki sploh ne spadajo v ta poklic, a kar je najžalostnejše za ameriško publiko pa je dejstvo. katerega je obelodanil niso prinesli enega samega do-' *Lsti zdravnik, ko je dejal, da od Icaza zakaj bi ženske zdravnice 20 zdravnikov, ki danes dne-ne smele služiti kot enakoprav-J vno operirajo ljudi, je komaj ne članice zbora. ( eden sposoben, da to delo pra- Amerika, ki se rada ponaša vj]no vrši! In ta zdravnik ni s puhlo reklamo o ženski ena-' govoril o ženskih zdravnicah, kopravnosti, je še daleč za An-, ampak je udaril po svojih mo-glijo. Kanado, Rusijo -hi Ki-j kolegih, kateri, dejal, tajsko, kjer povsod služijo ^anes talko po nepotrebnem in ženske kot enakoprave Članke tako nemarno režejo in mreva-zdravniškili zborov v armadi. >rjj0 ]jw\\m da bo morala enkrat Kot posledica tega uocela Vlada in ljudstvo po-eči v to neenakopravnega stališča, ka-' r8*-. . terega zavzemajo takozvanii čeladniki v ameriški armadi, so šle najboljše ženske wirav-niee v Ameriki v angleško, kitajsko in kanadsko službo na frontah in v zaledju. Iz zgodovine medicinskega raavoja v Ameriki je znano, aa je bilo od strani moških adrav- 'boljša priporočila od priznanih zdravnikov in bolnišnic in1, je mogla pokazati izkazila o svoji zmožnosti na več specija-liziranih poljih medicine in kirurgije. Vzlic njeni visoki spo-sobnosti je bila zavrnjena in vzroki dani za njeno zavrnitev niso bili Objavljeni, pač pa so se izjavili nekateri civilni zdravniki, da navedeni vzroki nmm KOPRTVSEK in orkenter ns »loičaii Ter^zlnk« P..lk« nliinlneiih—v»I(VfcStT. M »» In niOUG8NS 17NTVXKSITV TAMBI RirA — Str. M Sli Zs t»JL. cenik lu cene plaV M ohrnlte na : 40HN MARS1CH 463 iSnd Stnrt. New Tnffc Najnovejša izdaja splo šno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE MLADI VOJAKI Priredil za PIANO HABHONIKO Jerry W. Koprivšek Cena 40 centov • * • Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Co W. 18th St., N. Y. C Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 48, leto Članstvo 97.800 Premoženje $5,000,000 SGLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127,2^% Če botci dobra in 8%ojUa dragim, zavaruj w pri najboljši, p«-fttenl In aadrolT«otnl podporni oreanUaclJI. KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI 4EDN0TI, kjer M lahka tavaraki ta smrtninp. razne paikadbe« operadj«. prati bolezni in onemoglost L K- S. K. JEDNOTA »prejema moške In tenske ad 1(. do M. leta; otroke pa t«fcej pa rojttvu |a do It. I rta pod troje okrilje. K S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše rnte certifikate sedanje dobe od t2»6.M do S5.QM.M. K. S. K, JEDNOTA je prava mati vdov In elrat. Če ie ntsl ilao ali slanica t« mogočne In bogate katoliške podporne organi zarije, potrudi m ia pristopi takoj. Za pojasnila a zavarovalnini in ia vse druge podrobnosti •e obrnite na uradnike in nradniee krajevnih drnfttev K. 8. K. Jednote, ali pa aa: ,----- GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliei, Blinois 2348534823304823235323534853534853 "GLAS NARODA" — New I« WEDNESDAY, JULY 15. 1942 V8TAN0VLJBN MM ■■. . ■ 11 V VAŠI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI SE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE NAROČI? ———-—---— ... .. ■ ■ . ... — .i . ___* ■____ ■_1 _ _____________ ■ I Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci msp DVA VELIKA PROBLEMA AMERIŠKI LETALCI V PATROLNI SLUŽBI Po izjavi K. K. Homuth a, člana ksmadsikega pailamenta,, nim ljudskun interesom po voj-preti Kanadi dane* nevarnost ni, ker kanadski parlament vraščenja birokracije in pa ne- sme v resnici uveljaviti komaj varnost propagiranja za podr- dva odstotka kanadskih, državi,>anj-, oziroaiva za^eženje žavnili zakonov, iu še ti so boprastva. airolj zakoni, ki se nana^a.jo na Po mnenju Homutha je biro- politično upravljanje. Ostali k racija v Ottawi že tako dobro zakoni in postave «0 sprejeti v sedlu, da obstoja možnost, da bo po vojni Kanada imela resri-mentacijskb upravo, sestavljeno iz *dcer izšolanih. ali drugače nelizkušeriMi profesorjev in d mirili vladnih na>tavljencev. Ako .-e kanadsko ljudstvo pravočasno ne pobriga za pa-nf tno u ravno vešenje tega po-lož lahko ali odobreni po Order in Council odiboru brez kakšnih razprav za i>te. Ker se ti zakoni in postave tičejo vsakdanjega .življenja ljudstva, je lahko razumljivo. zakaj . dovala skup- j- Izkljoičerto. da bi take na- rediba deželi koristila. Pred-va-em. je dejal, bi to povzročilo veliko gospodasko krizo in brezposelnost po vojnj. Tisti, ki slikajo ljudstvu rožnate slike v temi pogledu, dobivajb si-fcer vJlik odziv od strani mas, ali dvomljivo je, če bodo ljudje zopet pripravljeni pogledati v obraz se eni takT krizi, kot je bik zadnja pred sedanjo vojno. ko so tisoči stradali in živeli v pomanjkanju Problem razdelitve v>ega narodnega bogastva se bo moral rešiti na demokratični na-Č;n, — je menil Homuth — ki r«i ni povedal, kakšen naj bi bil ta način V vojni industriji potrebujejo ženskih moči KANAD0ANI PRISPEVAJO V POMOŽNI S^LAD. * Tukaj vam posiijaiu v poaa-tisk seanaan prostovoljnih prispevkov za pomoč stari domovini, katera vsota je bila odposlana na jugoslovansko vlado v Londonu, v namenu, da pomore najbednojšim v stari domovini, pred v? en pa četni-konu po zaključku zadnje skup ščine darovalcev. Kot je bilo poročano v MGlasu Naroda" j« je vr*;l velik j>kupni Jugoslovanski piknik. 1 pri katerem je sodelovalo vseh :pet podpornih organizacij, obstoječih v tem me*Lu in to ena bfcr/v^nska. dve hrvatski in dve srbski. Stvar se j< jako lepo zavrnila dne 1. ud-ja.. Že Lz i finančnega pogleda se iaiiko j sklepa, da je bila ta slavnovt i in zabava, katera prekaša vse .... ' . - . ' .. . „ ■ .. Iglične priredbe do danes v tu- Ameriski letalce obalne straže na potu proti svojim aeroplauom, da odlete na patroli- kajenji naselbini. Čistega do- jhodka od tie prireditve je bilo I $701.33. Po zaključfcu vseh sodelujočih društev je bilo poslano 2o odstotkbv kanad-^ke-mu Bdečenfei Križu in 75 odst. jugoslovanski vladi v Londonu za jugo?lov. četnike. Nekaj se je izvršilo, kaj je Za ta dan -se ran je moria proti sovražnim aeroplanom in podmornicam. Obisk kralja Petra II. v Kanadi Mrs. R»'x Katon. direktorica ~~ " ~" za ženski odd" lek narodnega , loža j v tem ožim v drugih ma>-natbornega odbora, je pred tih. kot Windsor, ter ostalih kratkim obiskala tovarne za | a*es?ttti v Vpadnem Ontaiiu. vojno industrijo v Ontario in še ni docela proučen, je poročala, da v mmogih to-j Direktorica Katon je izjavi-varnah primanjkuje ženskih (|a, da gredo ženske rade delat delovnih moč:. v tovarne za vojno industri- tPregled 14 tovarn ie pokazal, da bi tam potrebovali najmanj 4.930 delavk. TV> je samo delni položaj v mestu Toronto, v vsej vojni induct; i ji v t»:m mestu bi morali imeti takoj na raapolago vsaj 7.500 delavk Sicer je na t hoče delavk za-popfen^fh v tovarnah za vojno industrijo v Torontu. tola število še ni zadostno. V Hantiltonu je položaj že slabši. Tam ie preiskovalni odbor nrona^el. da bi morali že pred prvim septembrom zatxo-sfiti najmanj 5.000 delavk. Po- jo, ako se jim nudi primerne delovne ugodnosti iu če ■se jih pri delu ne prijranja ali te jim ne določa previsoka produkcije pri delu od kosa. Tovarne, ki vse to upoštevajo. — je dejala direktorica — nimajo no-fbeneara problema pri dobivanju ženskft delovnih moč*. Ako ne položaj v tem oziru kmalu ne iTiboljt^a. bo morala posebna komisija na rod t* ga odbora nuditi sodelovanje pri zaposlovanju delavk, katerim bo zag-o tovljen primeren delovni standard. Gozdarji zalagajo vojno industrijo V okrožju Kirkland Lake, približno dve milji od jezera, se nahaja majhna naselbina francoskb-kanadaikih gozdarjev, ki sekajo in pripravljajo le« za vojno indwstrijo 24 ur na dan. menjajoč se pri delu tako, da prodiranje in pripravljanje drevesnih debel nikdar 'ne preneha. Ta les se potem pošilja v tovarne za vojno industrijo.. •Za delo ponoči imajo posebno razsvetljavo in posebno izurjeni gozdarji fcedaj koljejo. žagajo bi prebirajo debla mogočnih kanadskih smrek. Ves les,, tudi odpadki, ki nastanejo pri tesanju in čiščenju ter žagovina se Skrbno spravi za uporabo v industriji ter za kurivo, obenem pa gozdarji tudi delajo lesni pepel, ki se tudi'. tqx>rablja v karieti jetvu. Zaloge nasekanega lesa na mestu so tako ogromne, da izgleda kraj. kakor milje dolga cesta, iz debel. - ZDRAVSTVENI NAČET ZA RUDARJE V ZLATIH RUDNIKIH. V okraju Kirkland Lake Oi/t., je Mpeljan zdravstveni na- črt za rudarje in njihove družine, ki bo nudil zdravstveno protekcijo najmanj 10,000 lju-1 <«JIC.) — Kralj Peter II. je iz Now Yorka dospel 10. julija s svojim spremstvom na postajo v Montreal ob ©.20. S kraljean se prišli ban Hrvatska dr. Nubasič in člani jugo-slov. vlade Jevtič, Ninčič, Tri-funovič, Snoj. Cubtilovič, Mar-kovič. Kota no v ič, m'nister dvora Kneževič in adjutanti bivanja v Kanadi kanadske vlade. . ka- Sprejsm na kolodvoru. .Va k okni v o in v ilontrealu so prikovali kralja jagoslov. pcslarnik v Ottawi dr. Izidor dem v okrožjih Toburn, Svlva-1 Cankar z 4feneralnin. kouzu-n te, Wriefli t-Ha l^greaves. Lake ;oin: VukmiroviČeni, dva urad- kralju. Delegacije in narod pozdrav, ljajo kralja. Za časa bivanja v Motrtalu je kralj .sprejel izseljenske organizacije v narodnih nošah in t>c ž njimi raagovarjai in }>o-Miravljal. Go&pa Vukcirovič je kot predsednica Hdečega Ivj iža predstavila nase ž^nt. ki delajo pri Ktlečem Križu v Moutiealu. (".'kini naše koloni-;e v Montrealu so dclfei klicaF Shore, Kirkland Gold. Macas->a, Upper Canada. Bidgood in KeiT-Addi^=on. . -Po tem načrtu plačajo ožen-jeni rudarji $2.75 mlečnega prispevka, smnici pa $1.75 mesečno, rudarske družbe pa plačajo v zdravstveni fond 75 centov za vsakega delavca. travniška oski-ba, ki je bodo dele in i delavci potom tega načrta, vključaije zdravniško iu kii"unško oskrbo. X-Ray zdravljenj iu rabo specialista po potrebi, ter spfcšno postrežbo, in zdravljenje vbotni^niei. Za' posebno *obo v bi.lnišni<-i In streže nje bo dodatna cena. razen v po-sebnili okolr,ščmab. kjer bi nastalo pomanjkanje prostora v skupnih bolniških oddelkih. Kačrt ne vključuje nikake bolniš4škr podpore, samo zdravniško pomoč v slučaju bole»z.ni ali pogodbe m je široko odobrava n po lokalnih trgovinah :n imlu^rij^kih drnžbaih. ki žele uvesti enak sistem »a svoje delavce. Ali načrt za zdravstveno nika kanadskega protokola n predstavniki jusrf^lov. kolonije v Montrealu. Kralja >o pr-i ssdravili s klicem: "Živiio kralj — Živela Jugoslavija!' Pred fctavniki Ju(gos>lov. kanadskega udni3 »>a. 8c4j«tfk» Stranke. Srbskega 5Tar Naveza. Hrvatske B>ntrik«k nrce «'n Slovenske Jdnjte <>o powiravili kralja v «rlj!ovenskih n arod-nih n«fšab. Kanadrkr, vlada j" Mu vila kralju in nieirovemu spremstvo ua razpolago posebne vozove Ottaui K-ali in drui?; elan i vlade rfo ve« ča> -vo infra prepevajoč narodno himno in rodoljubna četnike jjftsaui. Izseljenci so nosili kar uadfcko in juiroslov. zastavo. V. velikim n:u uušenje:n *r solzam1 v oče{i so dolgo pozdravljali kralj?« in ga ob^upuli s rvetjt»m. Svečan sprejem v Ottawi. Kralj je s svojim sprenitst-Vrm prispel v Ottawo ob 12.45. Xa jx^taji so ga pričakovali generalni goverm-r Earl Athlon. niinistimi predsednik in ininister zunanjih zadev L. "Madkenaio King, s več člani kanadske vlade. Govemer je poasdravil kralja in mu želel dobrodošlico, na kar se je kralj pogovarjal .s govtrnerjem in ministrskim predsednikom Kin omenlbe vredno, goin. Mackenzie liing je nato je vsa bližnja in daljna okolica kralju predstavil člane vlade, pripravljala že V?č kot mesec Vspremistvu govemerja je dni poprej da se pokaže čim kral Peter cdšel v Government j večje zanimanje za skupniost in House, kjer bo bival za časa slogo. In v resnici se je narod svojega bivanja v Ottawi. S izdnžljivo obvladal .akoravno kraljem bodo stanovali v Go-j samo formalno, ker to je vsa-vernment Housu minister Nin- j k emu zmano. da je obstojalo čič, in minister Kneževi« in zadnjo desetletje med Snbi in kraljev adjutant Vohoska. j Hrvati skoraj bi n&kel. politic- lio smrtno sovraStvo i ' Poročevalec, •Mackenzie King je spremil Kirkland Lake. Ont, Can. kralja Petra do izhoda postaje! ler se nato vrnil in sprem/il ba-| (.PosameOTrih imen in zn^ iia Subašiča in člane vlade do nismo priobčili, kajti po hotela, kjer bodto stanovali za našem mnenju je dovolj, da se časa svojega bivanja v Ottawi.]navede skupna vsota, ki je bi-MaCkenzie King je s srčnimi ^ poslana: Imena m zne-in topliirii besedami pozdravilj^« pa so vpisani v vašem za-baua in člane vlade izražajoč ,'pisnilcn. Oprostite tedaj in Mackenzie King s ministri. *>hni>atue. ki jih Kanada goji napram Jugoslaviji Kanada gldboko vtfruje v njih povratek v obnovljeno domovino. Kralj v kanadskem parlamentu •pozdrav! — Op. nred.l VLADA NAMERAVA OMEJITI PRODfUCIJO ZLATE RUDE. H (4 h \\ in fj ii KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2." prtotekjcijo rudarjev ne bo •vključeval driisrili indusirijal-nih delavcev. Miožnost obstoja. da bo sprejet provincijalno-areOTii načrt, ki bo potem kril' ves delavce brez izjeme. Stane •a m o (»t^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^ || | Recepti so napisani ▼ angleikem jeziku* nonekod pa so! A tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi! ii Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo ii kuhanje in te hočejo ▼ njem čimbolj lgveibati in( j^ixpopolniti. ^^i^Narodite pri ; KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wwt 18th Street . npw Yorfc N, Y. PRIDELEK SADJA IN ZELENJAVE. V nekaterih provincah v Kanadi bedo letos pridelali znatno večjo količino sadja tn zelenjave ter tudi drugih poljskih pridelkov .kot v navadnih mirnih časih. Provinci Nova Scotia in New Brunswick prčakujetr zelo dobro letino v tem ozira. Okrajne vladne oblasti skušajo temu cdpomoči s tem, da po siljajo na farme študente in šolsko mladino sploh, ki ririd-no pomaga posebno pri nabiranju sadja in zelenjave. Ministrstvo za agrkultnro tudi namerava dovoliti p:-fi^b-ue dopuste vojakom iz farmer-skih okrajev, da bodo mogli pomagati pri delu na polju, dia-lj? se priporoča prostovoljno prinašanje za delo na km^ti-jah vsem mestnim in drugim prebivalcem, ki lahko vzamejo kako delo. . NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim *reem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da se je inau^rečil pri delu Ollojzij Koče van 1». junija ob 1. uri popoldne Padel je v ore paas 75 Cevljer globoko io Je bil na mefttu mrtev. Pokojni Alojzij j«- bil rojen 20. Jauuarja 1883 v Bojani vari pri Metliki, Bela Krajina. PrISel je t Kanado leta 1925 in se je mudil t British I'uhuubiji do leta 1937. OU tam je odpotoval t stari kraj In leta 1B38 se je vrnil nazaj v Kanado in je priSel na Bourlamafnae, Quebec. Pokojni je bil zaposlen pri Lamague Mining Co., Ltd. Pokopan je bil 24. junija ob 4 uri popoldne po katoliških obredii na katoliško pokopališče Val D or. Pokojni je bil priljubljen med narodom, kar Jc tudi pokazal po-srreb, katerega se je vdeležilo veliko Število prijateljev in znaneer.. Pokojni Alojzij je bil član društva Kanadske slovenske lige kL. 12 r Val D'or. L*?pa hvala društvu za darovani venec. Lepo se zahvalimo 2a darovane venee tudi Društvu LJubljana šit, Val Dor; bratu Franku za ve»ec in ki ga je prišel spremU na njegovi zadnji poti iz tako daljnega kraja; svakinji in svaku Stukel, družini Pirnee, drutini Babicli. družini Zidar, družini Seeeu. druž. Peeek, druž. XugiW, druž. Dr. C. D., Whete. Mrs. Anna Mr. Martin Siaboduik. l^m hvala družinam in prijateljem, ki i so ua* tolažili ob čatm žalottl. I>mjp iu uepoznbljeni svak. odSel si prerano in za vedno. Tvo-1u žirljenska pot jp bila polnu trpljenja in težav. Kratke ure si preživel z svojo ljubljeno družino; celo svoje življenje si bil največ na tujem. BH dober mož svoji ženi in skrben oče družini. Želel tf JUi še videti bi preživeti stara leta s svojo družino. a!i usoda Je hotela drugače. Ohranili Te Imrno v večnem spominu Tvojo gomilo bode- mo krasili s cvetjem in zalivali s solzami. TI pa, dragi svak. po-^ivaj V miru in lahka Ti uaj bo kanadska zemlja. Brat pokojnega Alojzija Kouevarja se najlepše zahvaljuj* v?*m skupaj, ki sa spremili pokojnega ua njegovi zadnji poti. •Pokojni Alojzij zapušča r starem kraju žalujočo soproga Marijo, hčerko Marijo, sina Alojzija, dva brata in več sorodnikov. Tukaj.v Kanadi pa enega liro t« na Kimberley, B. C. in svakinjo in svaka na Bourtaznague. -Quebec. Bourl^msgue, Quqbec. 10. julija. 1W2. . . . . ,, ,, '. I. ' 1 u i - ■ i Pojioldne ob 3. je šel kralj v vladno palačo v parlament in j senat. Kralja, bana Šnbasiča Ča.,a sednik Mackenzie Kng. ki je Mojega očeta p ripor^am v molitev*. Vam pa,- dTagi ata, jlozval novinarje, na i stavijo kralju vprašanja. Mackenzie King je pondaril, da je zelo srečen, da more prebaviti kralja novinarjem in da pri tej I konferenci ni potreben nikak uvodnik, ker so kralj in njegova zemlja Jugoslavija. ki se tako bore za svobodo, ž- dobro poznani v Kanadi. naj bo lahka ameriška TJemlja, v kateri ste preživeli nad 32 let. . Angela Lukežič. Sudborv, Out., Can. ADVERTISE in "GLAS NARODA •GLAS NARODA** — New T« WEDNESDAY, JULY 15, 1942 IRANOTUIR HM TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBEBT GANGL Manica je kupila za poslednje krajcarje ®ri eoeedu naročaj drv. Mati! je že legla v posteljo, ko je Manica zakurila p*c. Veselo je zapresketa*>, mehka svetloba se je usipala -kazi odpita vratca v mračno sobo. Aih, kako je to lepo in prijazno! Tako je bilo časih, k« je bil tudi Pavel doma, tako h po je bilo — vse polno upanja in pričakovanja. "Ali že spite, mati?" je vprašala Manica starko, ko je zapila zunanja prodajali ška vrata. . 4"Saj ne inorem spati a trudna sem Jo smrti. O Bog moj večni!" je tožila starka. . Tudi Manica se je odpravljala v posteljo. 4 4 Manica." jo je poklicala starka, "ali bi se bala umreti t" "Zakaj bi se bala! Saj ne more biti nič hudega, ako umrje človek tin gredo dobra dela z njim," je odgovorila Manica. "Kaj mVliš, kje je Pavel!" je po daljfcem molku vprašala mati. "To ve sam Bog v nebesih!" "Da in pri tem se zopet soiden|o, ako ne prej/' je rekla »tarka. "A zdaj počivajte, mati. Jutri bo dovolj dela, 7x1 a j je tneba pot?"tka!" "Lahko noč, Manijoa," je zaželela niati. "Lahko noč! Beg nam pomagaj!** je odgovorila Manica. * * * Drugo jutro 80 te čudili ljudje, da vrata v Pležčevo prodajalnico toliko čatsa zaprta. Pril3el je hišni gosjpodar, prišli so sosedje. Trkali so na vrata, trkali na okna. Ikfeali in klicali, toda nič se ni ganifr). Ali sta Manica in starica *>ii51i ae ponoči! Ker uibo mogli nikogar sklicati, so šiloma odprli vrata. Dušeč, zatohel zrak jim je zavel nasproti. Čakati so morali precej časa, da se je Lzčistilo. "Kaj pomeni to?" tjo Lzpratševali. Ko so bile v Ljubljani še slamnate -strehe- 1 V starih časih ko so po- rasfciril na stanmto streho. Ta žarov bali v Ljubljani še mno-opis je pač značilen, kako se je go (bolj kakor dandanes, kar,v tistih časih lahko razširil je raizumUivo, saj so bile tedaj ogenj že zaradi kuharičine ne-mnoge strehe krite s 6kodI ami 1 previdnosti. Po zaprimi torej in bilo je Se tudi precej mnogo moramo sklepati, da se je ogenj slamnatih stneh. Tudi lesene jra-HŠiril iz rib iškega predmestja li jI? niso bile posebnost. Oe je v samo mestno središče in oelo idbnihnil požar v strnjenem'na pobočje grajskcčkov. Pomisliti moramo tudi, da b: dandanašnji gas i Idi kljub najboljši opre-, mi še vedno te>žko zaustavili gradu upoiaibljali štiri starirv-širjenje požara, če bi začelo go-^ke topove, ki «o zdaj shranje-reti v te«no strnjenem naselju r ni kot zgodovinska znameniti lesenimi h:«ami, s slamo inUost v veži mestne hiše. Te to-skodlaini kritini stnrfoami in!pove so baje imeli Avstrijci v s težkim pristopom zaradi oz- , Italiji ,ko so se tepli z Italijani 'kili m vijugastih ulic. . Zato je bilo v prejšnjih stoletjih v LtjuWjani več velikih požarov, ki jih upravičeno imenujemo pravo katastrofo. Pogoreli so cele nvestni deli. O nekaterih jjožarih v I/jubl.ia-ni v starih easih so ohranili precej dobri opisi, vendar ne \y vseh. . Po mnenju zgodovinarjev je bil najhujši požar v Ljubljani leta 1774. Izbruhnil je 28. junija in besnel je polnih 14 ur. Ta požar je bil zapisan v fra'n- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE, SLOVENSKE PESMI Zbirk« 9 narodnih peni IxdmJm GlubcM Matica * Cleveland o. Gena — %l Kail Ada»tt—1« JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI »a Pleščevo mrtvo. » * » B la je huda zima. Saejg je škripal pod nogami, in ljudje >o se zavijali v gorka oblačila. Pavel se je naveličal 'kraljevanja. Strune na kitari so popokale. \>rcu -e je zbudila želja po domu. Zeblo ga je. Zavihal je ovratnik, roke je tiščal v žepih. > Doma bo vse bolje, doma *e ogreje in pozivi. (Potem, če se nvu bo hotelo, pojile zopet lahko z doma. da prepotuje svoj*? dežele. Ntyve štnune si napne na kitaro, lepo se bo zopet glasila kraljeva pesem. . * To pot ni do pel do svojih zakladov. ALi >pomJadi, ko je ves »svet t a kj<> prijazen in vabljiv, jih dobi gotovo. Sicer prepeva pesem o Ubogem popotniku, a to pa je zategadelj, ker ni trdim nikomur vedeti, kafc*o so logati on, Manica in mati. Vrgli so ga na cesto, a Pavel se je dvignil in je zavladal v svojem kraljestvu. Dospel je v rodno me lo. Srečevali «o ga ljudje. Gledali ao raztrganega., prezeblega prišleca, ki mu je mahala kitara na hrbtu. "Pavel gre! Pavel se je vrnil!" Pavel se je vrnil in zavil naravnost proti hiši. kjer je imel prodajalnico. Tako si je zaželel pozdrava Maničinega in materinega objema, da j pospešil liorake. . "Kje je tvoje bogastvo,; Pavel?" ga bosta iapraševali. "Zdaj ga ^ ni, ali spomladi pride, spomiladi pride gotovo!" jima odgovori. . Odprl je vrata in zaklieal na ves glas: "Manica^ mati!'" Smehljajoče lice se mu je zresnilo; roka, ki jo ji. pre žil v pozdrav, mu je omalmla. obšlo iga je nekaj mrzlejšega nego je zimski mraz; pred sabo je zagledal tuje ljudi. "Kje je moja na, kje je moja mati?" je vprašal z obupnim glasom. "NTi ju več," so odgovorili tuji ljudje. . 44In kje sta? Povejte hitro!" Molčali so tuji ljudje. Gledai jih je Pavel, a poznal ni nikogar. Temno mu je bilo pred očmi. . "Hitro povejte!" je zavpil še enkrat. . Tuji ljudJL1 bi mu radi prizanesli, zatio so molčali. Ali Pavel je hotel vid ti svoje ljudri, zato je zavp:l iznova. "Oovor te. kje sta Menica in mati!*' "Na po k o| >a 1 išču!' * Pavel je odprl usta; strmel je nekaj časa pred se. Po t eni .ie dvignil kazalec k čelu in rK-jal mirno: "iSaj res! Kralji imajo tudi svoje grobove!" To rekši, se je obrnil in odšel. . "Kralji inutjta tudi svoje grobove!" je šepetal. Kitaro je bnel z rame. Zafl 1 j.^ prebirati s prsti; pel je do pokopališča. Ililjog popotnik hodi križen »s vet, *=ree ga sili. da za srečo roma; človeška srca krije mtraiz in led, in romar brez miru je in brez doma. Obetal je med gToibo\ i in »e oziral okrog1. Zagledal je grobarja, ki je s ldopafl-m sekal grob v aartrzlo zemljo. "He, mož. dobrotnik," ga je poklical Pavel. "Ali veste, da imajo tudi kralji svoje grofbovie?**. Grobarju se je zdelo čudno to vprašanje. Vendar je od govoril: "Vem, ^em. Saj pravd jo, da so pod mojo lopato enaki Vsi l.iudje." "Dobro*" je d jal Pa\el. "A .... ......... Moški zbori carskih dni, marke Hitler- moj »ocel ,e tov; Kan mL fantje, drov * »u po)- jeve Nemčije in drobiž ia skoro vseh zavezniških držav. MRTVZHU LEVU ITKRA DEL ZLAT ZOB. Nenavadnemu zločinu so pri- «li na sled v Aaneivki. Žrtev ^a bila mrtev lev in njegov txiootni la£tnik. Leva je že T^r • ^. ,. . . ... kot mladiča pripeljal iz Afri-Koje vtistih časih oabruliml £e OTani ameri3ui lovec ^ leve demo OHKAK DEV: •Srečno, ljube« mojo: Ko vtUA-ca na tuje gre; Soči: MoJ oCka mi konjMka dva : Dobi* tna pt- Slufo; Je Tplkalle tu« 49 v meetu požar, je moral pomagati gasiti sleherni mestni nr posestnik s svojim ortdj^n. Posebni jwedpisi so bili v veljavi za obrtnike. Gašenju je poveljeval sam župan z mostnimi uradniki. Izmed tedanjega pilžarnega reda, ki je bil Jey BruvV\ po katerem je S.val dobila tudi ime. Podaril ga je zoološkemu vrtu. Mlada žival je postala rahitična in bi bila poginla. da je ni zdravil Homer Snow, sin znanega ameriškega potovalca po Afriki Lev . . . . , Bruce ie prišel potem kot precej oster,, i ezanimivo, da',., - t- ,,, , , ' v J . . . , ... .' , "niomiača žival" k neki film-,]e moral imeti \-sak hišni last- », . . pr- . . ^ n ik i>od streho z vodo napol- ' .1 ^ ' l ^^ ^Z „ njeno kad 111,1 ^ Snow ^ J€ n ■ w ,-V ... , to k rlelcemu zobozdravniku, ki Ila je bila gasilska sluaba v , ... , ._ 11 jufol an i irece' dobro razvita 33131 gotovo največji Pod razvalinami je še dolgo ^ p.^to^m, sprevldLo ^ti zob, kar>h je kdaj bilo Tlelo, tako da ognja niso ukrotili 3e nekaj dni. V tednu dni je potem še štirikrat gorelo na raznih krajih v mestu, ker ognja niso dovolj skrbno pogasili. . Zanimivo kako je ogenj nastal, kakor opisuje knonist V Krakovem so svatovali. Tedaj so bile v Krakovem, kot v ribji četrti libe še posebno v časteh. Ženska je pekla na maslu riibe za gostijo na ognjišču poti širokim sajastim dimnikom. Hiša je imela slamnato streiho Kufliarici je po neprevidnosti vnelo maslo, ko je obračala ri'bo, zulbelj je švignil v dimnik in ogenj se je kmalu "SPANISH in M LESSONS" — $|mu»-ttlna e 20-tlh nalogah. — Spansko««-fleška klavnica. — Spisal jo je R. D. L' Cortina. Ta kujiga je popolna In prav nič prikrajšana. Od prve do zadnje strani je je popolDoma Ista, tot jo je pisatelj napisal in kot je bila prvotno fesdana za vlSjo ceno. Cena je zato nizka, ker «90 se porabile prvotne tiskarske for-me, in ker je pisatelj sprejel nižjo ceno. Po tej pri prosti stopnjevalnl metodi vam Co rin t a pomaga, da se lahko naučite SpanSCine. i'o praktično učenje Ima kar najmanj nezanimivih In zapletenih slovničnih pravil ter vas n« brati, govoriti in razumeti fepansko. Corintovo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji, Sole, poslaništva in ekuportne tvrdke po celem svetu. Je praktično, priprosto In uspešno. Prodanih je bilo že nad 2,000,000 Cortinovib knjig. Ce ▼as ta knjiga zanimiva, jo lahko naročite pri KNJIGARNI SLO VEN IC PUBLISH-INCJ COMPANY, 216 West 18th Street, New Tork. N. T. — Cena je samo SL— ze pietl stolet.iem, sprevidimo , , - ' , j . , . Med tem ie Bruce zrasei m ker ze po tem, da je bilo okrotr 1, _ _ , 1815 v mestu 6 požarnih oro-dlšč tter da so imela javna po- EMIL ADAMIČ. Modra de roj k a