•J PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Korotka 1, tel. 04/280 16 00 GBD Koroško 33, 4000 Kranj tel.: 04 1 280 10 40, 2M 10 17, 2H0 10 tO faks: 04 / 2X0 10 12 www.nbd.si, inJo( trajala 130 delovnih dni. Gradbinci SCT s podizvajalci bodo morali opraviti več kot enajst ti-s°č kubičnih metrov izkopov, izdelati 23 tisoč kubičnih metrov planula; osem tisoč kubičnih metrov nasipov ter uporabiti prav toliko materiala za humusiranje. Na voziščih bodo vgradili devet tisoč kubičnih petrov tampona ter preložili 6'159'ton asfaltnih mešanic. Vgradili bodo Se 3176 metrov robnikov, 7366 metrov granitnih kock ter naredili 1808 petrov bank in, za odvodnjavanje vozišč pa 122 jaškov. Razen tega U°do položili 2744 metrov Tekalne kanalizacije, 1600 metrov vodovo- a> 2740 metrov javne razsvetljave, 1058 metrov električnega omrežja s transformatorsko postajo, 1439 metrov telefonske kanalizacije, 740 petrov plinovoda ter 2670 metrov kabelskega komunikacijskega sis-erna. Mestna občina Kranj je za izvajalca izbrala SCT, kije na javnem j^zpisu nastopil z najugodnejšo ponudbo. Generalni direktor družbe '7r ^Van ^'dar včeraj n' odgovarjal na novinarska vprašanja v zvezi z ^sketno afero" in revizijo. • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki TNP pred bankrotom Javni zavod Triglavski narodni park mora vrniti skoraj pol milijarde tolarjev, ki jih je prejel od Smelta International za najem vile žflatorog. Bled - Javni zavod Triglavski narodni park je pred bankrotom. Po sklepu višjega sodišča namreč mora vrniti denar, ki mu ga je Kranj - Na regionalni cesti La-bore - Jeprca, od Labor mimo Orehka do železniškega nadvoza, je Cestno podjetje Kranj minuli konec tedna začelo pripravljalna dela za nadomestitev betonskega cestišča z asfaltiranim. Asfalt bo zamenjal 60 let stare plošče na kilometer in sto metrov dolgem odseku. Promet je preusmerjen prek Škofje Loke in po avtocesti, avtobusni promet pa skozi Mavčiče. Vodja gradenj Iztok Tonejec je dejal, da bodo dela trajala predvidoma do konca tedna. Obnova bo veljala 68 milijonov tolarjev, investitor pa je ministrstvo za promet. • A. Ž., foto: Gorazd Kavčič pred leti plačal Smelt International za 40-letni najem vile Zlatorog. Z obrestmi vred bi TNP moral plačati skoraj pol milijarde tolarjev. Zgodba se je začela leta 1992, ko je javni zavod TNP vilo Zlatorog tik ob Blejskem jezeru oddal v 40-letni najem podjetju Smelt International. Vlada takrat prodaje ni dovolila, Smelt International pa je celotno kupnino v višini 2,5 milijona mark moral plačati vnaprej. Vlada je takrat postavila tudi pogoj, da se denar od najemnine nameni za izgradnjo informacijskega središča TNP v Trenti in obnovo Pocarjeve domačije v Ra-dovni. V dveh letih je bila najemnina plačana, zapletlo pa se je, ko je leta 1999 Smelt International šel v stečaj. Stečajni upravitelj je zahteval vrnitev že plačane najemnine in to zahtevo tudi uvelja- vil prek sodišča. Na pritožbo TNP je tudi višje sodišče pritrdilo Smeltovi zahtevi. "Tako od pomladi čakamo, kaj bo. Če bo odločitev sodišča obveljala, smo blokirani, vsote 500 milijonov nikakor ne moremo plačati, to je naš dveletni proračun," je povedal direktor TNP Janez Bizjak. Javni zavod TNP je zdaj na vrhovno sodišče vložil zahtevek za revizijo in čaka na odločitev. Janez Bizjak pravi: "To je dolg države, ne naš dolg. Vila Zlatorog je od leta 1991 v državni lasti, denar od najemnine smo vzeli s soglasjem države in ga tudi porabili za gradnjo dveh državnih objektov." V javnem zavodu TNP pričakujejo, da bo zaplet rešila država, ki je lastnica vile, menda že potekajo intenzivni razgovori na vladi, da bi prevzeli objekt za protokolarne namene in tudi uredili financiranje. Vila Zlatorog je zadnji dve leti prazna, javni zavod TNP kot upravljalec pa skrbi za vzdrževanje (ogrevanje in čiščenje), objekt pa je tudi zavarovan z alarmom. • Urša Peternel, foto: G.K. Stanovanjske hiše KOKRICA-KRANJ J* Novogradnja, IV. gr. faza. Prevzem november 2001. Revok Trade. d.o.o.. GSM: 040/413-281 9770352666018 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI / joze.kosnjek@siol.si Torek, 6. novembra 2001. IZ POLITIČNIH STRANK Vladavina strahu Branko Grims, državni svetnik, SDS Filozofa Francisa Bacona so vprašali, kaj misli o denarju. Odgovoril je: "Kadar je denar sluga, prinaša veselje; kadar pa je gospodar, prinaša zlo." Podoba letošnjega prvega novembra je bila kot slika Doriana Gre-yja. Nič drugačna, kot že dolgo vrsto let. Družine so obiskale grobove svojih sorodnikov; znova pa smo se mnogi sestali tudi pri maši ob skromnih križih, ki tiho opominjajo na dogodke iz minulih dni. In znova je bilo slišati enake zgodbe: "Vojne je bilo že zdavnaj konec, ko so prišli po starega očeta. Nič ni pomagalo, da z Nemci ni imel nobene zveze. Vse, kar je štelo, je bila zamera enega od sosedov, ki je hotel očetovo posest in si je kot pripadnik revolucionarnih oblasti vzel pravico, da je odločal o življenju in smrti sokrajanov. Odpeljali so ga, potem so se nekje od tod slišali kriki in vse je potihnilo. Mislimo, da je tudi on v tem jarku. " Ko hočeš zvedeti ime tistih, ki so zakrivili zločin, pa naletiš na zid molka. Krivci so še živi in strah - celo pri mlajših -je še vedno premočan. Več kot desetletje po slovenski pomladi za velik del državljanov še vedno velja vladavina strahu. In v Sloveniji naj bi bila demokracija... Bo državna tožilka zmogla moči in med grobišča, ki bi jih bilo še potrebno raziskati, uvrstila tudi s trupli pobitih zasuti protitankovski jarek ob pokopališču v Kranju? Kako težko se tako imenovana tranzicijska levica (katere interese v politiki zastopajo LDS, ZLSD in njuni sateliti) sooča z osnovnim civilizacijskim pravilom, kije hkrati tudi temelj pravne države - da je vsak zločin potrebno obsoditi - se je znova pokazalo ob terorističnem napadu na ZDA. Zaradi, blago rečeno, dvoumnih reakcij na teroristični napad na ZDA, so tudi posamezni slovenski državljani, ki so po rodu iz ZDA, opozorili, da je pisanje na primer g. Rastka Močnika, (neuradnega ideologa LDS, mogoče razumeti le kot tiho opravičevanje napadov, kar je civilizacijsko nesprejemljivo. Lahko smo prebrali opozorilo, da je "mnogim na levici spodletelo, da bi zavzeli močno in nedvoumno moralno držo proti terorističnemu napadu in množičnim umorom ". Sprenevedanja je bilo v minulih tednih res na pretek in posledice se že kažejo. Slovenija je bila uvrščena na seznam držav, za katere bodo ZDA proučile možnost ponovne uvedbe vizumov. Po poročanju slovenskih medijev naj to z mesece (tudi že pred terorističnim napadom) trajajočim razpihovanjem protiameriškega in še posebej protina-tovskega razpoloženja v osrednjih slovenskih javnih glasilih ne bi imelo nobene zveze Krivi naj bi bili potni listi, ki da jih je preveč enostavno ponarediti. Takšne so uradne diplomatske obrazložitve. Naj verjame, kdor hoče. Najbrž pa bo bližje resnici tisti, ki bo zapisal, da Američani le upoštevajo staro modrost, po kateri v nesreči spoznaš prijatelja. In prijatelj najbrž ni tisti, ki ti v osrednjih glasilih cele tedne pri-voščljivo sporoča, da si za svojo nesrečo kriv sam. Zlasti, ker gre za zločin izjemnih razsežnosti, zaradi katerega je v ZDA in drugod po svetu zavladal strah. In prav to so teroristi hoteli doseči - vladavino strahu. Sprenevedanje realne slovenske oblasti ob terorističnih napadih na ZDA je bilo zagotovo utemeljeno na več stvareh. Eno je bil strah nekdanje nomenklature, da bi na njeno mrežo uveljavitev demokratičnih normativov zveze NATO delovala kot škarje in bi vezi med "staro/novo" finančno oligarhijo, javnimi glasili in "levo" politiko po vstopu v NATO popokale po šivih. Poleg tega je tu še slaba vest iz časov rajnke "juge ", ki je gostila vse svetovne teroriste od Carlosa naprej, za popolno sliko pa je potrebno dodati še zveze najvišjih predstavnikov države z ljudmi, ki sodijo v kroge blizu Osame bin Ladna. Da te zveze, če se preveč blizu vtakne nos, zasmrdijo fio pranju denarja, je sedaj že javna skrivnost. Toda vse bolj se zdi, da je še nekaj, česar se državljani doslej niso dovolj zavedali. Da je vsaj v eni točki mogoče med tem, kar se je zgodilo na slovenskih tleh po drugi svetovni vojni, in terorističnim napadom na ZDA, potegniti vzporednico. Cilj enih in drugih zločinov je bil vzpostaviti vladavino strahu. Zaradi denarja, ki je bil pri strategih zločinov dejanski motiv, da so se v prvem primeru oprli na ideološki, v drugem pa verski fanatizem. Res je bilo na slovenskih tleh žrtev in trpljenja veliko več, saj je šlo za organiziran državni teror, kije, kot dokazujejo zgodbe od Slovenske Bistrice do Kranja, trajal cela leta. Metoda pa je ista. Teror-isti. In v obeh primerih, čeprav ju loči kar pet desetletij, bo potrebno vladavini strahu še narediti konec. Čimprej. KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED - BREZPLAČNO - Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku Američani ocenjujejo Slovenijo Slovenija je med 29 izbranimi državami, katerih državljani za 90-dnevni poslovni ali turistični obisk v ZDA ne potrebujejo vizumov. Američani preverjajo, če smo lahko še naprej na tem seznamu. bo tudi med tokratnim obiskom ameriške nadzorne komisije pri nas. Pogled na seznam držav, za katere ne velja tradicionalna ameriška vizumska politika, daje Sloveniji razlog za zadovoljstvo, saj so na seznamu predvsem članice Evropske unije in Nata ter nekate- Ljubljana, novembra - Po sporočilu ministrstva za zunanje zadeve naj bi delegacija ameriške službe za migracijo in naturalizacijo ta mesec obiskala Slovenijo. Ocenila bo, če je lahko Slovenija še na seznamu 29 držav, katerih državljani lahko brez vizumov pridejo na 90-dnevni poslovni ali turistični obisk. Kongres je odločil, da bo njihova delegacija letos preverila šest držav: Italijo, Portugalsko, Slovenijo, Urugvaj, Argentino in Belgijo. Američani niso povedali, zakaj so izbrali prav te države. Pomočnica državnega sekretarja za konzularne zadeve Mary Ryan je le povedala, da lahko katera od teh držav izpade iz tega seznama. Ali bo to Slovenija? Razlog bi bilo lahko dejstvo, da so v Združene države Amerike skušali vstopiti posamezniki s ponarejenimi slovenskimi potnimi listi. Naši predstavniki pojasnjujejo, da teh problemov ne bo več, saj imamo nov kakovosten potni list, ki ga ne bo mogoče ponarediti. Pričakujejo ugodno oceno tako kot leta 1996, ko je bila naša država uvrščena na ta seznam. Možne so različne špekulacije. Slovenija je lahko zaradi majhnosti in brez omembe vrednega lobija v Združenih državah Amerike, zaradi nevarne jugozahodne meje in bližine Bosne in Hercegovine primerna za odstrel. Združene države Amerike imajo za vstop na njihovo ozemlje zelo zapleten mehanizem. Prebivalci večine držav potrebujejo vizume, razen 29 izbranih držav. Američani imajo za uvrstitev med te države stroga merila. Število zavrnjenih prošenj državljanov neke države za vstop v ZDA ne sme preseči treh odstotkov vseh prošenj. Razen tega mora država, ki je po ameriški oceni dovolj politično in gospodarsko stabilna, zagotoviti ustrezne varnostne mehanizme pred ponarejanjem potnih listov, imeti dovolj varovane objekte za hranjenje neizpolnjenih potnih listov in temeljito preverjati prosilce za izdajo potnega lista. Merilo je tudi postopek za pridobitev državljanstva. Težje dobijo tujci državljanstvo, bolje je ocenjena ta država. Država mora imeti tudi dovolj dober nadzor na mejah, njeni policijski in pravosodni organi pa morajo uspešno sodelovati z ustreznimi ameriškimi organi in Interpolom. Ekipa službe za migracijo in naturalizacijo preveri urejenost na teh področjih in poroča pravosodnemu ministru, ki odloči, katera država bo na tem seznamu. Takšen postopek Strankarske novice Občni zbor Nove Slovenije Cerkve - 20. oktobra je bil v prostorih Kulturnega doma v Cerkljah občni zbor Nove Slovenije. Prisotni so prisluhnili poročilom predsednika in blagajnika. V razpravi so prisotni izrazili željo po večji prepoznavnosti stranke v kraju, za kar so sprejeli nekaj odločitev. Tudi povezovanje z ostalimi strankami ne sme biti zanemarljivo. V nadaljevanju zbora je bil razrešen stari OO, imenovan novi sedemčlanski, ki mu bo tudi v prihodnje predsednikoval Jože Ipavec. Določena sta bila delegata za udeležbo na strankinem kongresu, ki bo v soboto, 24. novembra 2001, v Rogaški Slatini. Območna organizacija ZLSD Kranj o regionalizmu - Predsedstvo Območne organizacije ZLSD Kranj je v ponedeljek, 29. oktobra 2001, razpravljalo o Izhodiščih za nadaljnji razvoj lokalne samouprave v Republiki Sloveniji in v razpravi opozorilo, da mora stranka svoj predlog strokovno dodelati z vsemi elementi, ki bodo omogočili občinskim in regionalnim institucijam opravljati svoje funkcije, občanom pa nuditi vse tiste usluge, ki jih potrebujejo za svoje delo in vsakdanje življenje. Poudarilo je, da mora biti financiranje v skladu z nalogami, ki ji bodo te institucije prevzele od države in v soglasju z občinami tudi od le-teh. Država mora jasno povedati, kaj je pripravljena odstopiti v upravljanje regijam in katere naloge občin bo smotrno združevati v regiji. Dodelati je potrebno tudi Zakon o financiranju občin. Predsedstvo je kritično obravnavalo drobljenje večjih na manjše občine in opozorilo na nujno dogovarjanje med občinami v smislu združevanja posameznih funkcij. Glede velikosti gorenjske regije pa je bilo predsedstvo mnenja, daje treba proučiti izkušnje iz upravne in vojaške organiziranosti regije v preteklosti in upoštevati interese občanov in institucij na tem področju danes. re pomembnejše azijske, južnoameriške in evropske države. Sedanja ugodnost velja za Andoro, Argentino, Avstrijo, Avstralijo, Belgijo, Brunej, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Islandijo, Irsko, Italijo, Japonsko, Liechenste-in, Luxemburg, Monako, Nizo- zemsko, Novo Zelandijo, Norveško, Portugalsko, San Marino, Singapur, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, Veliko Britanijo in Urugvaj. Lani je kar 23 milijonov državljanov teh držav obiskalo Združene.države Amerike. • Jože Košnjek Ta teden v parlamentu Državni zbor se bo znova sešel prihodnji torek. Na dnevnem redu ima še šest točk, med njimi tudi sprejem novega poslovnika. Ljubljana, novembra - Po počitnicah bo ta teden znova živahno v slovenskem parlamentu. Jutri, 7. novembra, bo seja državnega sveta. Predsednik Tone Hrovat predlaga sprejem sklepa razprave državnega sveta o predlogih proračunov za leto 2002 in 2003 in razpravo o Strategiji regionalnega razvoja Slovenije, o Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije in o poročilu o izvajanju invalidskega varstva v Sloveniji. Ta teden bodo sestanki nekaterih delovnih teles državnega zbora. Danes bo seja odbora državnega zbora za infrastrukturo in okolje, ki bo obravnaval predlog zakona o varnosti plovbe po celinskih vodah in predlog sprememb pomorskega zakonika. Jutri, 7. novembra, je sklicanih več sej odborov. Na seji odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide bodo med drugim obravnavali lansko delo inšpektorata za delo. Preiskovalna parlamentarna komisija bo ugotavljala, ali je bila v preteklosti s prodajo elektrike povzročena gospodarska škoda, komisija za poslovnik pa bo skušala pospešiti in končati razpravo o novem poslovniku državnega zbora. Poslovnik je pred sprejemom, vendar dopolnila niso usklajena. Komisija državnega zbora za evropske zadeve bo jutri poslušala poročilo naše ožje pogajalske skupine in se pripravila na obisk članov komisije v Španiji. Za jutri je sklicana komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ob 9. uri pa tudi komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Predsednik dr. Andrej Ba- juk predlaga obravnavo poslovanja RTV Slovenija in poročilo Računskega sodišča o poslovanju tega javnega zavoda. Obravnavali naj bi tudi poročilo Računskega sodišča o izvrševanju proračuna na ministrstvu za kmetijstvo v letih 1998 in 1999. Za četrtek pa je sklican odbor za obrambo, ki naj bi razpravljal o predlogu za podaljšanje zbiranja denarja za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil. Državni zbor bo nadaljeval zasedanje v torek, 13. novembra. Obravnaval naj bi predlog zakona o krmi, predlog poslovnika državnega zbora, predlog sprememb zakona o sodnih taksah, predlog dopolnitve zakona o poh' ciji in predlog za spremembo zakona o lokalni samoupravi. • Jože KošnJek Jugoslovansko veleposlaništvo v Ljubljani Državi sta doslej podpisali že osem sporazumov. Prometnega bosta, potem ko se bosta o linijah in prevozih dogovorila Jat in Adria Airways. Ljubljana, novembra - Odnosi med Ljubljano in Beogradom postajajo normalni. Zunanji minister Zvezne republike Jugoslavije Goran Svi-lanović je v petek na Slomškovi ulici v Ljubljani (nad predstavništvom Jata) odprl jugoslovansko veleposlaništvo v Ljubljani, slovensko v Beogradu pa je odprto že poldrugi mesec. Jugoslovanski zunanji minister je s slovenskim dr. Dimitrijem Ruplom podpisal dva sporazuma: sporazum o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga, sporazum o odpravi vizumov za diplomatske potne liste, ob tem pa še protokol o sodelovanju med obema zunanjima ministrstvoma. Beograd in Ljubljana sta p00*' pisala že osem sporazumov, kar je dokaz, da se uspešno odstranjuje' jo problemi, ki so se nabrali zadnjih desetih letih pretrgan)3 uradnih stikov. Za petek je bil načrtovan tudj podpis sporazuma o zračnem prometu, vendar bo podpisan kas neje. Prej morata letalska Prfj voznika Jat in Adria Airways naj skupen jezik na osnovi g°sP? darskih interesov, v katere se p°l ■ tika ne sme vtikati. Na držav^ ravni je sporazum pripravljen^ linijah in starih terjatvah pa morata dogovoriti prevozni*» Ministra upata, da bo to storjen0 prihodnjih 14 dneh. ^ Naložbe v turistično infrastrukturo na Bledu Na Blejski grad z žičnico ali dvigalom Naložba je vredna tri milijone nemških mark, s tem pa bi zagotovili dostop vsem obiskovalcem, tudi invalidom. Na smučišču Straža bi radi uredili zabaviščni park in vodno zajetje, kjer bi hladili jezersko vodo za umetno zasneževanje. Bled - Na Bledu se po uspešni turistični sezoni, ko so zabeležili za trinajst odstotkov večji obisk kot lani, pripravljajo na več zanimivih naložb v turistično infrastrukturo, ki naj bi še povečale Privlačnost tega gorenjskega turističnega bisera. Novosti se obetajo tako na Blejskem gradu, na smučišču Straža, v Grajskem kopališču, kot tudi v Ledeni dvorani, ki že spreminja svojo podobo. Nekaj zanimivejših idej vlaganj v turistične objekte so pred kratkim predstavili predstavniki blejske občine in podjetja Infrastruktura Bled, ki upravlja z omenjenimi objekti. Na Blejskem gradu naj bi, kot je Povedal direktor podjetja Infrastruktura Mirko Ulčar, zgradili Žičnico ali dvigalo, s čimer bi zagotovili dostop vsem obiskoval- zacijo. Obnovili naj bi tudi viteško dvorano in gostinske prostore, ob parkirišču pa postavili blagajniški objekt s sanitarijami. Prostor ob parkirišču pa naj bi uredili za cem, predvsem pa invalidom. Prenovili naj bi tudi muzejske prostore ter uredili ogrevanje in klimati- prireditve z grajsko vsebino. Po Ulčarjevih besedah naj bi naložbe v Blejski grad dokončali do leta 2004, vredne naj bi bile tri milijone nemških mark, financirala pa naj bi jih država oziroma ministrstvo za kulturo. Novo podobo že dobiva Ledena dvorana, ki bo do prihodnjega leta v celoti prenovljena. Kot je povedal direktor blejske občinske uprave Boris Marčetič, trenutno urejajo prostore pod južno tribuno in ogrevanje. Zatem bo sledila ureditev prostorov pod severno tribuno, ki naj bi bila končana do pomladi prihodnje leto. S tem bodo zagotovljeni tudi pogoji za organizacijo šahovske olimpiade oktobra in novembra prihodnje leto. Potekajo pa že pogovori s sovlagatelji za tretjo fazo - prenovo južnega dela dvorane, kjer naj bi uredili gostinski lokal, v kleti prostore za fitness in savno, v prvem nadstropju pa prostore turističnega informacijskega centra in VIP sobo. Prav tako naj bi uredili manjšo večnamensko dvorano. Po uspešni poletni sezoni in proglasitvi za naj kopališče imajo tudi v Grajskem kopališču v načrtu že nove projekte, mnogi so nastali na osnovi želja in pobud kopalcev, ki vsako leto v anketi izrabijo svoje (ne)zadovoljstvo s kakovostjo storitev. Tako so že pred letošnjo sezono zamenjali stopnice za dostop do jezera, obnovili sanitarije, postavili dodatna igrala za otroke, obnovili dotrajane le- sene pomole in pročelje starega dela zgradb kopališča. V prihodnje pa bo največji zalogaj obnova betonske obale, ki je že zelo dotrajana. V kopališču načrtujejo postavitev dodatnih igral za otroke, postopno obnovo starih kabin ter obnovo lesenega dela teras po vzoru iz preteklosti. Bled se v teh dneh pripravlja tudi na zimsko sezono in na nove naložbe v smučišče Straža. V na- črtu imajo izgradnjo vodnega zajetja, prek katerega bi hladili jezersko vodo, ki je pretopla za umetno zasneževanje. S tem bi po besedah Mirka Ulčarja zagotovili, da bi se zimska smučarska sezona lahko začela že 1. decembra. Nenazadnje pa bi bilo zajetje, kot razmišljajo na Bledu, tudi zanimiva atrakcija v poletni sezoni. Prav oživitev Straže tudi v poletnih mesecih je eden od glavnih ciljev. : '■"— Novosti, ki jih smučarji lani niso spoznali Lanska zelena in topla zima ni omogočila, da bi smučarji na Starem vrhu videli, kaj vse je bilo vloženega in novega. Stari vrh nad Škofjo Loko - Kar nekaj let zapored je bilo prav v ^h dneh, ko torej na vrata že trka zima, na smučiščih Starega vriia gradbeno nadvse živahno, saj je pozno dodeljevanje državnih Posojil vedno sililo izvajalce, da poskušajo še v zadnjih dneh zgraditi in napraviti čim več. Letos je drugače: lanska zelena zima, ko smučanja na Starem vrhu praktično ni bilo, je upravljavce prisilijo da investicije začasno odložijo, smučarji pa bodo šele letos lahko spoznali, kaj je bilo storjenega že lani. Nakup snežnih topov se •»ada^juje. ' d. Jak ■ ™ lo Da brez mraza ¥% lU(J' snega ne more biti, je vsakomur jasno, da pa je lahko zima tudi brez mraza, bi nihče ne pričakoval. In prav to se' je lani praktično zgodi-ko so na smučišču. Stari vrh smučarskega centra Stari vrh je v tem, da ima zaposlena le dva vzdrževalca in so torej stalni stroški centra sorazmerno majhni. Zaradi nemogoče pretekle zime lijonov tolarjev kupili le dva zmogljiva avtomatska snežna topova, tri pa bodo dobili na posodo. In kaj čaka letošnje smučarje? Že lani so obnovili sedežnico, kjer so namestili druge sedeže in povečali njeno hitrost, izboljšana je bila delno z novim zgornjim delom smučarska proga ob sedež-nici. Dopolnjena je tudi nočna razsvetljava, ki bo omogočala nočno smuko ob sedežnici od vrha do dna. Za razliko od preteklih let, ko so se ob pomanjkanju kajti smučišče je poleti dokaj nezanimivo za obiskovalce. Tako naj bi oživili gostinsko ponudbo in zagotovili dodatno športno rekreacijsko ponudbo. Tudi pozimi hi bilo smučišče lahko še bolj zanimivo, menijo na Bledu, zato razmišljajo o ureditvi zabaviščnega parka s poligoni za otroke, sankali ščem, progo za vožnjo z zračnicami, progo za bordarje in / raznimi igrali. Rešili naj bi tudi slabo prometno ureditev, v času zimske šežbne naj bi tako uvedli enosmerno cestno povezavo z Ljubljansko cesto in povečali zmogljivosti parkirišča ob smučišču. Kot je še povedal Mirko Ulčar, pospešeno urejajo potrebne ureditvene dokumente za območje Straže, kar je predpogoj za vse omenjene naložbe. • Urša Peternel, foto: Tina Doki AdmAkeR SALON KERAMIKE ej Demšar ^Čnice pognali le za 14 dni, pa še V. ter> dneh je bilo slabo vreme. Kljub velikim naporom in vlaganjem - vrednost investicij na ^arem vrhu v zadnjih treh letih Ze presega dva milijona nemških ^ark, lani smučanja na Starem ^nu praktično ni bilo in vse no- °sti čakajo smučarje letos, v P.rePričanj u, da se lanska zelena ,rna ne more več ponoviti. Kot Jarrj je povedal Matej Demšar, Ja smučarsko turističnega ^entra Stari vrh, so lani kar trikrat ppravili po 25-centimetrsko odeti0 ,°mPaictnega snega, vendar so ež in toplo vreme vse izničila, ^služek pa je komaj pokril stroš- ® porabljene energije. Nov sis- 01 Zasneževanja - poleg cevi za n 2Vod vode in kablov za električ- 0 oskrbo snežnih topov, je bil iz-Jjj*jen tudi velik zbiralnik vode, s ^re^ omogoča, da umetno za- "ežijo že 80 odstotkov smučišča a starem vrhu. Velika prednost Vsa mehanizacija za urejanje smučišč je že pripravljena. je tudi temu centru država priskočila na pomoč z odlogom odplačevanja posojila, poleg tega pa so na razpisu uspeli dobiti tudi regresiranje bančnih obresti, celo tudi za nazaj. Povračilu vloženega so se morali odpovedati tudi deležniki, pomagata tudi obe občini - lastnici žičniških naprav. Seveda pa so morali investiranje upočasniti, zato so letos za 15 mi- snega lotili najprej zasneževanja ob vlečnici Kopa, nov, lani dograjeni sistem zasneževanja omogoča, da bodo lahko z zasneževa-njem začeli na progah ob sedežnici in na tak način omogočili smuko precej večjemu številu smučarjev, kot je to mogoče ob vlečnici, ki ima bolj skromno zmogljivost. Sicer pa so že lani proge na Starem vrhu rehomolo- KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 4« 13 Novi avtomatski snežni top. girali po novih strožjih predpisih in prepričani so, da bo lahko letos zaživel lani zasnovani "snovv-board" park s posebno nizkovrv-no vlečnico. Ker lani ni bilo sezone, so se odločili, da cen do nove- ga leta ne bodo spreminjali, po novem letu pa morebiti le za inflacijo, predprodajo vozovnic pa bodo začeli, kot vsako leto, na bližnjih smučarskih sejmih. • Štefan Žargi Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrt Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič_ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). Z občinskega sveta Šenčur Vrtec so dovolili podražiti le za 11 odstotkov V občini Šenčur je v vrtce vključenih 252 otrok, kar je 58 otrok več kot ob zadnjem povišanju cene aprila 2000. Šenčur - Osnovna šola Šenčur je občinskemu svetu predlagala povišanje ekonomske cene v vrtcih. Na podražitev vpliva predlani uvedeni davek na dodano vrednost, ki je povečal materialne stroške in storitve, višje so tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin in po spremenjeni kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje tudi dodatki k plačam zaposlenih. Slednje predstavljajo v ekonomski ceni tudi najvišji strošek. Cena varstva v občini je bila doslej 44.300 tolarjev za prvo in 36.800 tolarjev za drugo starostno obdobje, sedaj pa predlagajo povišanje cene za 15 odstotkov, češ da so stroški od marca lani do septembra letos močno porasli, sedanja ekonomska cena pa tudi ni več primerljiva s cenami vrtcev v soseščini. Ekonomska cena je tudi osnova za izračun prispevka staršev, ki za varstvo otrok plačajo od minimalno 15 do maksimalno 80 odstot- kov ekonomske cene. Preostanek staršem subvencionira občina. Letos je v vrtce v občini Šenčur vključenih 252 otrok: vrtec Jan- ček na Visokem je s 34 otroki polno zaseden, vrtec v Šenčurju ima trenutno osem oddelkov (eden gostuje celo v prostorih župnišča) in vsi so po normativih popolnoma polni, vrtec v Voklem pa ima 23 otrok, kar glede na prostorske pogoje in dejstvo, da gre za starostno mešan oddelek, presega normativ. Izračunali so stroške, kijih je delovanje vrtca predstavljajo od začetka tega leta. Gre za dobrih 56 milijonov, preračunano na enega otroka pa je povprečna ekonomska cena nekaj več kot 45 tisočakov. Po 15-odstotni podražitvi bi cena varstva za prvo starost- Občina gradi most čez Kotarico Zato, ker je cesta skozi Zgornjo Radovno ob hudih neurjih vedno poplavljena, občina Kranjska Gora gradi most čez Kotarico. Kdaj bo naselje Zgornja Radovna na državni cesti dobilo svojo tablo? selja - na mojstranški strani in ne na gorjanski strani, tako da obiskovalci nikoli ne vedo, kam so prišli. Tablo z imenom naselja bi morala postaviti "država", kajti cesta v Radovno je državna cesta, a na številne pozive kranjskogorske občine table še do danes ni. Zato v tem predelu tudi ni nobene omejitve hitrosti, kajti označba naselja pomeni tudi omejitev hitrosti v cestnem prometu. Vozniki lahko tu vozijo, s kakršnokoli hitrostjo že hočejo - nihče jih ne more kaznovati. Da seveda ne govorimo o tem, kako si občina prizadeva za turistični razvoj podeželja in vasi, med katere sodi tudi naravno in etnografsko zanimiva Zgornja Radovna s Pocarjevo domačijo, ki je muzej, grbinastimi travniki, stoletno Gogalovo lipo, Psnakovo žago in drugimi znamenitostmi. Občina Kranjska Gora je celo označila vse turistične znamenitosti v Zgornji Radovni z lepimi tablami in jih proglasila za naravno turistično pot, a kaj, ko naj bi se vsem zdelo samoumevno, kje je Zgornja Radovna. Dvomimo, da tuji turisti, ki se napotijo po cesti skozi Mojstrano in v Zgornjo Radovno ali pridejo po drugi strani iz gorjanske oziroma blejske smeri, že takoj po vstopu vedo, kam so prišli. Najmanj, kar je, bi si zaslužila vsaj tablo za označitev naselja - če jo ima že vsak zaselek na Slovenskem, je prav čudno, zakaj je nima Zgornja Radovna. In zakaj so kot bob ob steno vsi pozivi občinskih svetnikov, naj se vendarle pred Zgornjo Radovno namesti tabla, ki kraj označuje? • Darinka Sedej no obdobje znašala 51.000, za drugo pa 42.500 tolarjev. Kot vedo povedati na občinski upravi, je to še vedno manj, kot znašajo cene vrtcev v sosednjih občinah, kamor starši iz občine Šenčur vodijo precej otrok, občina pa jim plačuje razliko do ekonomske cene. Tako znašajo cene za prvo starostno obdobje že 70, za drugo pa 50 tisočakov. Svetniki niso bili naklonjeni 15-odstotni podražitvi, češ da so se stroški od zadnje podražitve do danes povečali za 11 odstotkov, povečanje plač v vzgoji in izobraževanju pa tudi ne more biti argument. Pri tem so se sklicevali na plače v gospodarstvu, ki se v primerjavi z negospodarskimi dejavnostmi sploh ne povečujejo. Za 15-odstotno podražitev so glasovali le štirje svetniki, medtem ko jih je osmerica podprla 11-odstotno. Po tej odločitvi naj bi cena vrtcev v prvem starostnem obdobju znašala 49.173, za drugo pa 40.848 tolarjev. • D. Z. Žlebir Cenejše življenje v mestnem jedru Kranjski župan predlaga znižanje prispevka za uporabo stavbnega zemljišča za stanovalce in imetnike poslovnih prostorov. Kranj - Je življenje v starem mestnem jedru, razglašenem za kulturni in zgodovinski spomenik, prednost ali slabost. Meščani in poslovneži, ki imajo v jedru poslovne prostore, zlasti zadnje leto dni ugotavljajo, da je to slabost, saj je zlasti po zapori prometa utrip mesta bistveno počasnejši. Med ukrepi, s katerimi naj bi občina poskušala oživiti mestno jedro, je tudi znižanje prispevka za uporabo stavbnega zemljišča, ki je bil doslej po trditvah meščanov najvišji v občini. Eno od meril, od katerega je odvisna višina nadomestila, so tudi morebitne motnje pri uporabi zemljišča, kot so hrup, onesnaženost zraka, dostopnost. Če je torej uporaba motena, se število točk, ki so osnova za odmero nadomestila, po odloku lahko zniža za določen odstotek. Na seji mestnega sveta prihodnjo sredo naj bi mestni svetniki po hitrem postopku obravnavali spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Ta se nanaša prav na motenost uporabe zemljišča v mestnem jedru zaradi fizične zapore mesta s sistemom potopnih stebričkov, ki so oklestili število obiskovalcev starega jedra. Občina je letos zavezancem za plačilo nadomestila v starem mestnem jedru Kranja odmerila skupaj 19,8 milijona tolarjev "davka" na zemljišče. Če bi mestni svet zaradi motene dostopnosti nadomestilo znižal, bi bil znesek manjši za dobrih 800 tisočakov oziroma za štiri odstotke. Če pa upoštevamo še 8,8-odstotno revalorizacijo vrednosti točke za prihodnje leto, bo občina iz mestnega jedra naslednje leto dobila v svojo blagajno 900 tisočakov manj. V praksi to pomeni, da bi, denimo, stanovalci iz Cankarjeve ulice plačali enajst odstotkov manjše nadomestilo, kot ga plačujejo zdaj (88 tolarjev namesto 99 tolarjev za kv. meter zemljišča), uporabniki za družbeni namen osem odstotkov manj (127 namesto 138 tolarjev) in za poslovni namen tri odstotke manj (750 namesto 772 tolarjev za kv. meter). • H. J. Jeseniška občinska uprava se seli V Zgornji Radovni se preko Kotarice gradi nov most. - Foto: D. Sedej Zgornja Radovna - V občini Kranjska Gora imajo ob neurjih kar hude težave s poplavami predvsem v Ratečah, Gozd Martuljku, Podkorenu in tudi v Zgornji Radovni, kjer voda, ki priteče iz doline Kot, nanese v strugo v vasi veliko drevja in redno poplavlja. Voda Kotarica je ob lanskih poplavah povsem onemogočila prehod domačinov iz enega dela vasi v drugega, zato je bilo nujno, da občina Kranjska Gora zgradi nov most preko Kotarice. Občina ga je začela graditi, most bo kmalu dograjen, manjka še ograja. Cesta je preko mostu že prevozna, tako da ni več potreben obvoz, na katerega še vedno opozarja znak pred vstopom v Zgornjo Radovno. Medtem ko zaradi nedokončanih del znak še vedno stoji, pa si v Zgornji Radovni želijo, da bi nekoč nekdo postavil tudi tablo za naselje Zgornja Radovna. Zgornja Radovna je eno izmed redkih naselij občine Kranjska Gora, ki še danes nima table za označitev na- Janšev čebelnjak čaka na obnovo Jesenice - V stavbi, kjer so zdaj prostori jeseniške občinske uprave, sta še Upravna enota Jesenice in Zdravstveni dom Jesenice. Prostorska stiska vseh treh je kar precejšnja, tudi zato, ker se je po ukinitvi "obratne ambulante" na Senožetih dejavnost medicine dela preselila v Zdravstveni dom. Zdravstveni dom potrebuje nove prostore, tudi dvigalo, ki je potrebno predvsem za invalidne in starejše obiskovalce. Pred stavbo, v kateri so zdaj zdravstveni dom, občina in upravna enota je obiskovalcem nemogoče parkirati, saj so vsak dan že zjutraj vsi parkirni prostori zasedeni. V naslednjem letu bo občina iz proračuna namenila sredstva za prenovo upravne stavbe nekdanje Železarne Jesenice - glavne pisarne. Do konca letošnjega leta bodo izdelani načrti za pridobitev gradbenega dovoljenja in investicijski program. Načrtujejo, da bo prenova nekdanje upravne stavbe železarne, ki stoji nasproti Petrolove črpalke in ob kateri je dovolj parkirnega prostora, končana do konca prihodnjega leta, ko se bo občinska uprava lahko preselila na novo lokacijo. Hkrati pa že potekajo dogovori o prodaji sedanjih poslovnih prostorov občine, kar bo predstavljajo direktni vir sredstev za financiranje prenove glavne pisarne. • D.S. Urejajo okolico doma Komenda - V Komendi so se lotili urejanja okolice kulturnega doma, v katerem so tudi prostori občine z občinsko upravo in županom. Na zadnji seji občinskega sveta pa so v razpravi poudarili, da morajo okolico urediti tako, da bo prostor namenjen predvsem obiskovalcem doma in občine. Komendski kulturni dom z okolico je namreč Občinska uprava Jesenice se bo v prihodnjem letu preselila v obnovljene prostore nekdanje upravne stavbe Železarne. Obnova župnijske cerkve Sv. Martina Žiri - Prihodnje leto bo minilo 90 let, odkar je bila zgrajena župnijska cerkev Sv. Martina v Žireh. Župnik in dekan tukajšnje župnije Jože Stržaj je ob pričakovanju te obletnice in bližnje nove maše Janeza Žak- lja, na Občjno Žiri naslovil prošnjo za pomoč pri ureditvi zunanjega ji* gleda farne cerkve. Obnovili bodo fasado, očistili sedanji belež in j° na novo prepleskali. Hkrati bodo zamenjali tudi pločevino na obeh zvonikih ter tudi dele dotrajane konstrukcije. V predlogu občinskega proračuna, ki ga je predstavil na zadnji občinski seji župan Bojan Starman, so za obnovo kulturne dediščine namenili štiri milijone tolarjev, kar znaša približno šestino vseh potrebnih sredstev. V župnijskem uradu so za pomoč že zaprosili tudi podjetja in posameznike iz občine Žiri, veseli pa bodo tudi drugih. • B.B. Prihodnje leto nadaljevanje Breznica - V letu 2003 bo v Sloveniji svetovni čebelarski kongres in tedaj se bodo v Sloveniji mudili številni tuji čebelarji, ki si bodo z zanimanjem ogledali slovensko čebelarsko dediščino. V njej zavzema pomembno mesto oče slovenskega čebelarstva Anton Janša. Njegov čebelnjak, katerega načrt je objavil leta 1792 v svoji knjigi za čebelarje, stoji na Breznici, vendar je v zelo slabem stanju, stoji pa tudi na zasebnem zemljišču, zato so težave z dostopom, saj obiskovalci motijo zasebno lastnino. Občina Žirovnica si že nekaj časa prizadeva, da bi zemljišče odkupili, čebelnjak pa obnovili. A za odkup in za obnovo nikoli ni bilo dovolj denarja. Zdaj se je občina odločila, da bi v naslednjem letu v proračunu vendarle zagotovili dovolj denarja za ureditev premoženjsko - pravnih zadev, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa naj bi izdelal podroben restavratorski program.. Vrednost investicije je ocenjena na 12 milijonov tolarjev, od ministrstva za kulturo pa pričakujejo, da bodo za ureditev Janševega čebelnjaka dobili 3,5 milijona tolarjev. Največ jih bo veljal odkup zemljišča v višini 5 milijonov tolarjev ter ureditev dostopa in okolice čebelnjaka v višini 3 milijonov tolarjev. • D.S. eden tistih objektov in prostorov, kjer imajo krajani pomemben delež pri gradnji in ureditvi. Zato kakršnekoli odtujitve ali odprodaje odprodaje ne bi bile upravičene. Na seji občinskega sveta so takšno stališče podprli tudi člani občinskega sveta Komenda. • A. Ž. Tunjice - V Tunjicah v občini Kamnik že od septembra potekaj, pripravljalna dela za postopno ureditev ceste med Komendo in ^un^a cami. Podjetje za urejanje hudournikov trenutno opravlja zahte dela na plazovitem predelu pod Tunjicami. Za sanacijo in ureditev teg^ dela za kasnejšo ureditev ceste so v občini Kamnik zagotovili 6,5 . lijona tolarjev, v krajevni skupnosti Tunjice pa 2,5 milijona. V kraje skupnosti pričakujejo, da bodo sanacijska in ureditvena dela na P zovitem delu po Tunjicami končali po programu in bodo prihodnje lahko uredili tudi cesto. • A. Ž. Kranjska amaterska filmska skupina Majestic 5 štirih študentov je posnela svoj prvi daljši film Dober film z malo denarja Kranj - Mlada obetavna kranjska filmska skupina Mogočnih pet, Majestic 5, je v sodelovanju s Klubom študentov Kranj posnela prvi daljši amaterski film z naslovom Vizija. Nedavna slavnostna Predpremiera filma v Kinu Storžič je presenetila in navdušila tudi znane obraze iz filmskega sveta. Pri ustvarjanju filma niso imeli na razpolago veliko finančnih sredstev, zato so ga napravili z veliko domišljije. Za amaterske filmarje je v Sloveniji premalo Poskrbljeno. Bojan Dovrtel in Tilen Žagar, °ba študenta strojne fakultete, Damjan Rikanovič, študent elektrotehnične fakultete, Luka Dak-skobler, študent novinarstva in angleščine, ter Gašper Kuralt, dijak srednje šole tiska in papirja, so Člani kranjske amaterske filmske skupine Majestic 5, ki se že slabe Shri leta ukvarja s snemanjem filmov. Ko so začeli, so bili še dijaki srednjih šol, kasnejši študij pa Jtn je usmeril v povsem druge smeri šolanja, kakor bi jih sicer zahteval njihov priljubljeni hobi. S filmi so se začeli ukvarjati, potem ko je eden od prijateljev, Luka Dakskobler, dobil v dar snemalno kamero. Takoj so začeli s snemanjem krajših filmov dolžine štirih, petih minut, s katerimi so se zabavali in obravnavali predvsem komične situacije iz vsakdanjega življenja. Sledili so videospoti na izbrano tuJo in domačo glasbo, parodije na televizijske reklame, obravna-vanje živalske tematike... Vrsta kratkih filmov jih je kmalu pripeljala do ideje, da bi posneli tudi kakšen pravi dolgi film, ki bi ga lahko poslali tudi v javnost in na kakšen primeren festival za ama- terske filme. Za tak podvig pa je bilo potrebno urediti avtorstvo filma, ki je danes zelo strogo do vseh umetniških ustvarjalcev. Zahteva namreč popolno avtentičnost izdelka, kar pomeni, da ustvarjalci filma ne smejo ničesar "kopirati" od drugih avtorjev ali pa v filmu uporabiti nekaj, kar je ustvaril že nekdo pred njimi. Fantje so se zato odločili ustanoviti kar svojo produkcijsko skupino, ki je poleg skupine Mangart v Sloveniji edina, jo poimenovali Majestic 5, napravili uvodni filmski avizo - introdukcijo, ki ga je z zvočnimi efekti opremil najmlajši pridruženi član Gašper Kuralt in se lotili ustvarjanja. Luka Drakskobler je za film pripravil scenarij, Bojan Dovrtel pa režijo. Za film je izredno pomembna* tudi spremljajoča glasba. V ta namen so se povezali z Davidom Gradiškom, Članom kranjske glasbene skupine Stratus, ki je privolil v sodelovanje in napravil za film nekaj novih "komadov", in Robertom Ovnom, ki je za film napravil instrumentalno podlago. Igralska zasedba je bila zelo spontana, saj so k igranju povabili kar svoje znance in prijatelje, ki Koncert v Tunjicah Tunjice - Tunjiški oktet pod umetniškim vodstvom Ane Štele je v ^deljo na jubilejnem koncertu v cerkvi sv. Ane v Tunjicah proslavil 15-'©tnico. Poznavalci zbora in številni ljubitelji zborovskega petja so naPolnili cerkev sv. Ane. Zbor se je predstavil z bogatim in izbornim programom pesmi, žal pa so bili obiskovalci zaradi bolezni prikrajšani 23 nastop kvarteta Jutro. Izvedbo koncerta Tunjiškega okteta ob 15-let-n'ci sta omogočila Zveza kulturnih organizacij Kamnik in Krajevna 8kupnost Tunjice. • A. Ž. EDUCY, d.o.o. ROŽNA DOLINA XV, 14 1000 LJUBLJANA PRI ZALOŽBI EDUCV 80 IZŠLI ŠTIRI NOVI OTROŠKI KNJIGE: Goske, psički in oslički Kaj kdo je in česa ne Mame, očki in otročički Rdeča žaba, zlat labod Svetlorjavi medeni srčki - fuj! To naj jejo hrčki! se namrdne lev. 1111 /I/f I ^ Napisal: Michael McCarthv III I ' mM ' I 'i^ Ilustriral: Giuliano Ferri Mšf \w 1 J m \J LJ Prevedla: Smilja Štravs i>ina škof. Martinovo je jesenski pust, čeprav sam Martin pri tem nima deleža. Kar se ob marti-novanju godi, je starejšega izvora. Martinu se je že zdavnaj pridružila gos. Po vsej verjetnosti je bila daritvena. Sicer pa je bil Martin rojen okoli leta 316 v zahodni Madžarski (današnji Panoniji). Njegovi starši so bili pogani, on pa je bil krščen in s 15 leti je postal vojak in častnik gardne konjenice. Znana je zgodba, da je dal polovico svojega častniškega plašča prezeblemu beraču, ponoči pa mu je Kristus dejal: Vse, kar storite ubogim, storite meni-Poslovil se je od vojske, postal duhovnik in nato škof v Toursu. Ljudje so ga častili in spoštovali. Umrl je leta 397 in verno ljudstvo ga je začelo častiti kot svetnika, enega prvih, ki ni bil mučenec. V Sloveniji so Martinu posvečene številne cerkve, v ljubljanski škofiji kar 41. Ime Martin je med Slovenci pogosto, prav tako kot skrajšane oblike Tine, Tinek, Davorin, Davor, Tina, Tinka, Davorina. V ponedeljek, 12. novembra, goduje Joza-fat Kunčevič, škof, ki je bil zagovornik edinosti med kristjani, vendar je bil žrtev verskih nasprotnikov. • Jože Košnjek V Evropi 100 milijonov revmatikov Društvo Revmatiki Slovenije združuje ljudi z revmatsko boleznijo. Dejavna je tudi kranjska podružnica, ki deluje že 16. leto. Manifest za tretje tisočletje izziv Evropskemu parlamentu in slovenski zakonodaji. Revmatiki Slovenije, Društva za ankilozirajoči spondilitis Slovenije (DASS), predstavljajo veliko družino ljudi z revmatsko boleznijo, saj jih je že 24.000, od tega jih je v kranjski podružnici društva, ki jo vodi Ana Ribič, dobrih 4000. Člane poleg bolezni povezujejo tudi skupni cilji, slovensko društvo pa je tudi član mednarodnih organizacij. V društvu si prizadevajo za samostojno in človeka dostojno življenje, za pravico do sprejemanja različnosti, najboljšo zdravstveno zaščito, krepitev samozavesti obolelih in za izobraževanje širše javnosti o revmatski bolezni, kamor spadajo vse vrste artritisa in revmatizma. Bolezen prizadene sklepe, pri revmatoidnem artritisu, kije prizadel že več kot 16 mi- lijonov ljudi po svetu, gre za naj-resnejšo vrsto vnetnega obolenja sklepov, ankilozirajoči spondilitis pa je kronična, vnetna revmatična bolezen, ki prizadene predvsem hrbtenico in vzrok zanjo še ni znan. Pravilno gibanje je za rev-matike zelo pomembno, zato društvo med drugim organizira redne rehabilitacijsko-rekreativne dejavnosti, kjer sodeluje 14 fiziotc- Z vajo sklenili aktivnosti Zapoge - Z veliko gasilsko vajo, v kateri so sodelovali gasilci iz vseh šestih prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Vodice, so v občini sklenili aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti. Veliko vajo, v kateri je sodelovalo okrog 70 gasilcev, preverili pa so vse zvrsti reševanja, je pripravilo poveljstvo Gasilske zveze Vodice. Na vaji so ugotovili, da imajo za tovrstna reševanja vso potrebno opremo. Vedno težje pa je dobiti objekte za izvedbo takšnih vaj. Zato se poveljstvo zahvaljuje lastniku in domačiji Kosmač v Zapogah za dovoljenje za vajo na njihovem gospodarskem poslopju. Poveljnik Gasilske zveze Vodice Lojze Kosec je ob oceni vaje poudaril, da bi bilo prav, da bi imeli podobne vaje tudi med letom in ne samo v okviru meseca požarne varnosti. Hkrati pa je bil še posebno zadovoljen zaradi opreme, saj so gasilci na kraj reševanja pripeljali kar 21 kubičnih metrov vvode. To pa je za začetno akcijo reševanja pomembna količina. • A. Z. Za premiganje kosti Škofja Loka - V soboto, 10. novembra, se bo v organizaciji Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v občini Škofja Loka - LAS začela na dveh šolah v Škofji Loki "notranja oblika" družinske rekreacije. Omenjena skupina LAS je namreč uspela v preteklih treh letih dobro uveljaviti dve obliki družinske rekreacije: v zimskih mesecih v telovadnicah, spomladi pa s pohodi, kar je edinstveni primer v Sloveniji. Ker prihajajo mrzli in megleni dnevi, dolgi večeri, ko otroci ne vedo, kam bi s svojo energijo, staršem pa bi bilo dobrodošlo pretegniti kosti, ponujajo, da se družine in skupine prijateljev srečajo vsako soboto ob 16. uri in 30 minut v telovadnici Osnovne šole Ivana Groharja in ob 18. uri in 15 minut v telovadnici Osnovne šole Cvetka Golarja na družinski rekreaciji po vodstvom športnih mentorjev. • Š. Ž. Srečanje društva DASS na Brdu je pripravila kranjska podružnica, ki je lani praznovala svojo 15. obletnico delovanja, udeležilo se ga je več kot 80 članov. ni. Za kakovostno življenje bolnikov je potrebno sodelovanje svojcev in prijateljev, zdravnikov revmatologov, invalidskih organizacij ter državnih ustanov, ki krojijo zakonodajo. Svoje podružnice imamo v vseh večjih krajih v Sloveniji, prizadevamo pa si za kakovostnejše življenje ljudi s to kronično boleznijo. Evropska raziskava iz leta 1999, v kateri je sodelovalo 4000 ljudi, je pokazala, da kar 44 odstotkov ljudi z znaki in simptomi artritisa ne poišče zdravniške pomoči, čeprav čutijo bolečine in vnetja, le manj kot tretjina vprašanih pa je vedela, da je artritis pri ljudeh pogostejši kot denimo astma, dia- betes in srčne bolezni," je povedal Hudomalj. Pred dvema letoma so v Pragi sprejeli manifest za tretje tisočletje, s katerim naj bi v imenu 103 milijonov Evropejcev z artritisom - revmatizmom dobili tudi podporo oblikovalcev evropske politike, zdravstvenih delavcev in raziskovalcev. V njem so povzete težave, s katerimi se srečujejo bolniki, in vsebuje deset načel spodbujanja njihovega sodelovanja. Cilj projekta bo dosežen, ko bodo nacionalne vlade svojim državljanom nudile pom°c tudi na lokalni ravni, manifest pa naj bi prispeval k osveščanju širše javnosti 6 revmatski bolezni. • Renata Škrjanc» foto: Tina Doki rapevtov, socialno pomoč na domu in delo prostovoljcev, predavanja in seminarje. Društvu DASS, ki deluje od leta 1983, denarno pomagajo Fondacija za financiranje humanitarnih in invalidnih organizacij, občine ter številni donatorji. V začetku letošnjega septembra je bilo na Brdu regionalno srečanje DASS, ki se ga je udeležilo več kot 80 članov in drugih udeležencev, poimenovali pa so ga Murnovi dnevi, po letos umrlem Albertu Murnu, ustanovitelju društva in velikem zagovorniku predavanj, ki naj bi služili seznanjanju ljudi s to boleznijo. Revmatolog asist. dr. Matija Tomšič je predstavil oblike in vzroke revmatičnih bolezni, možnosti zdravljenja, opozoril pa je tudi na stranske učinke jemanja zdravil za vnetne revmatične bolezni in predstavil nova zdravila, ki imajo manj stranskih učinkov na prebavila. O slednjem je govorila tudi prof. dr. Šaša Markovič in med drugim povedala, da zaradi toksičnosti Mag. Marjan Hudomalj klasičnih neste-roidnih antirev-matikov v Sloveniji letno umre kar 100 bolnikov. Člani kranjske podružnice so menili, da bi morala biti taka srečanja pogostejša, saj poleg izobraževalne vloge omogočajo tudi izmenjavo izkušenj med člani. Ob 12. oktobru, svetovnem dnevu revmatikov, je DASS v Ljubljani organiziralo prvo srečanje revmatikov in revmatologov, mag. Marjan Hudomalj, predsednik društva, je dejal, da je bilo srečanje zgodovinsko, saj se bolniki in zdravniki dosedaj tako množično še niso srečali. "Vnetno revmatske bolezni lahko povzroči virus, razlog zanje pa je lahko tudi stres in preddispo-zicije imamo vsi. Število bolnikov narašča, vendar je to povezano tudi z osveščenostjo ljudi in boljšim poznavanjem bolez- Najvišje gasilsko odlikovanje Adolfu Oberlercherju - V veliki dv°ra občine Jesenice je Gasilska zveza Slovenije na predlog Gasilske zve Jesenice podelila najvišje gasilsko priznanje slovenskih gasilcev dire torju gasilske zveze dežele Koroške Adolfu Oberlercherju. • gasilske zveze dežele Koroške že 27 let skupaj s svojimi gasilsK društvo odlično sodeluje s slovenskimi gasilci, ki se srečujejo na tr cionalnih srečanjih gasilcev treh dežel, ni pa zanemarljiva tudi ma alna pomoč v servisiranju vozil in opreme, ki jih za slovenske gasi opravljajo prijatelji s Koroškega. Slovesnosti se je udeležil tudi jese ki župan Boris Bregant, ki se je izredno pohvalno izrazil o sodelova jeseniških gasilcev z gasilci onstran meje. • D.S. PREJELI SMO Zgodba o lažnivem Kljukcu ali predlog Proračuna za leto 2002 in 2003 Predlog proračuna za leto 2002 W 2003, ki ga vlada pošilja v obravnavo v parlament, se bere kot Zgodba o Kljukcu, ki pa ima še Pridevnik LAŽNIVI. Toliko slabih °cen, ki jih planira vlada in jih ima za glavne nosilce celotnega Proračuna, ni več možno vzeti kot Površno analizo obstoječega stanja in s tem tudi realnega plana Za prihodnje, ampak le še kot zavestno zavajanje državljanov, ki Pa jih ima vlada za neizobraženo ln lahko vodljivo krdelo, ki jč vodiš kamor se ti poželi. Ce najprej pogledamo napovedano rast bruto domačega proizvoda, ki znaša 4,5 odstotka. Vsi gospodarstveniki pa ob stanju domaČega gospodarstva in svetovni recesiji napovedujejo le maksimalne 3 odstotke, ker znaša le 67 odstotkov planiranega povečanja bruto proizvoda. S trenutnimi podražitvami, ki jih je že odobrila vlada, se bo stopnja inflacije povečala na letni nivo okoli 10 odstotkov. Zmanjšanje domače pro-lZvodnje ima za posledico tudi manjši priliv denarja od dajatve ODV. Pred vsemi temi resnicami si vlada zatiska oči in obljublja neko blaginjo, v katero pa verjame le tisti, ki verjame v pravljice. Zal pa bomo posledice te lažnive Zgodbe spoznali in občutili državljani v letu 2002, 2003... Slavko Bohinc Ponovno o pokljuških gozdovih Franci Kindlhofer je v Gorenjskem glasu 20. julija 2001 pozval Marjo Zupan, naj dokaže v javnosti, da je tam prečitani protest proti vračanju gozdov Cerkvi podpisala večina volivcev omenjenih krajev. Na njegov prvi, kot tudi drugi članek sem mu odgovoril. Za odgovor na moj drugi članek pa mu je zmanjkalo argumentov, zato se je odločil in poslal "Vprašalnik za prebivalce pokljuških vasi". V precej obširnem vprašalniku so zajeta tudi naslednja vprašanja: L Čitanje protestnega pisma na Pokljuki 14. julija letos mi JE/NI Znano. 2. Za moje mnenje SEM BILA/NISEM BIL-A vprašan-a. 3. Če ste bili vprašani, kakšno je bih Vaše stališče do protesta: ZA/PROTI protestu. 4. Sem ZA vračanje gozdov cerkvi. Sem PROTI vračanju. Utemeljitev: Y našem gospodinjstvu živi ... Polnoletnih oseb. Z menoj se strinja ... oseb. Odgovor odpošljite najbolje takoj, da se ne pozabi, a najkasneje v enem tednu. - Malo čudno se sliši, da bi posameznik izvajal anketo oz. referendum o vprašanju vrnitve gozdov rimskokatoliški cerkvi (glej vprašanja), če ne bi za njim stala Cerkev, saj je v njenem interesu, da dobi nekaj, kar ni bilo njeno. Da pa za tem vprašanjem stoji Cerkev, se je pokazalo nekaj dni po prejemu teh vprašalnikov, ko je župnik pri pridigi že pozval vernike, da morajo vprašalnik izpolniti in poslati in če bo kdo proti vračanju gozdov cerkvi, zanj ni cerkvenega pogreba. Sedaj pa si zamislimo starejšo verno žetiico, ki sicer je proti vračanju gozdov Cerkvi, po njeni vernosti in tradiciji pa ne bi smela biti cerkveno pokopana. To je grožnja, Franci Kindlhofer, župnik in nadškof dr. Rode, da na tak način izsiljujete z izobčenjem vernih ljudi, če bodo proti vračanju gozdov Cerkvi. Verjetno bo izsledke tega vprašalnika (ankete?) Franci Kindlhofer objavil tudi v Gorenjskem glasu, zato se zastavlja vprašanje o legitimnosti tega vprašalnika, saj ne bo znano, koliko vprašalnikov je poslal, koliko odgovorov je dobil oz. koliko jih je bilo ZA in PROTI. Tako kot je on pozval Mar jo Zupan, jaz pozivam Franca Kindlhoferja, naj javno pokaže vse vprašalnike, ki jih je dobil vrnjene. Kot mi je znano z razgovorov s tamkajšnjimi domačini, mnogi vprašalnika niso izpolnili, nekaj pa jih je, ki so odgovorili ZA vračanje gozdov Cerkvi, preprosto iz strahu, da ne bi bili cerkveno pokopani. Mnenja so tudi, da država nima kaj vračati Cerkvi oz. dajati odškodnine za pokljuške gozdove, ker jih je ona odprodala in kolikor jih je leta 1939 na goljufiv način dobila v dar, tako jih je tudi izgubila. Štefan Langus Preživeli smo lep jesenski dan v Aquaparku hotela Žusterna, si ogledali del Kopra in cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah. V nedeljo, 21. oktobra 2001, je organiziralo DLB Jesenice še zadnji kopalni izlet v letošnjem letu, in sicer v Aquapark hotela Žusterna v Kopru. Ob močnem dežnem nalivu smo krenili z Jesenic ob 7. uri zjutraj. Peljali smo se z udobnim Integralovim avtobusom. Izleta se je udeležilo $5 članov DLB in njihovih svojcev. Predsednik društva g. Mitja Košir nam je po pozdravu pojasnil program izleta in obljubil sončno vreme še pred prihodom na morje. Pot nas je vodila preko Unca, Kozine, Črnega kala in Ospa. Še preden smo zagledali morje, je res posijalo sonce in predsedniku smo namenili aplavz, saj je obljubo po lepšem vremenu izpolnil. Postalo je topleje in nadvse prijetno. Ob 10. uri smo prispeli na cilj. V Aquaparku hotela Žusterna imajo 1200 m2 notranjih in zunanjih bazenskih površin z morsko in navadno vodo, bazen s toboganom in podvodnimi masažami, bazen z valovi in bazen z igrali. Prijetno je bilo plavati v bazenu z morsko vodo z 29 stopinjami Celzija, več pa smo se namakali v bazenu z masažami s temperaturo 32 stopinj Celzija. Ob kramljanju nam je čas hitro mineval in že smo hiteli v restavracijo hotela, kjer so nam postregli z okusno pripravljenim kosilom. Po kosilu smo se odpravili na ogled dela Kopra, saj na nebu ni bilo nobenega oblačka. Koper leži na severozahodni obali Istre. Najstarejša poselitev koprskega otoka sega v rimsko republikansko obdobje. Koper je 1918 - 45 spadal k Italiji, nakar so ga osvobodile slovenske partizanske enote. Srednjeveško mesto je oklepalo obzidje z* dvanajstimi vrati. Dobro so ohranjena glavna vrata MUDA, na skrajnem južnem robu starega jedra, ki so bila zgrajena leta 1516 in posnemajo antični slavolok. Tu smo se slikali. Ogledali smo si še Pontejev vodnjak iz l. 1666. Vodnjak je oblikovan v most in odraža ime dobrotnika, mecena Lorenza de Ponteja, ki ga je dal postaviti. Sprehodili smo se do obale, posedli po klopcah, občudovali morje in šli na kavico v bližnjo restavracijo. Nato nas je pot vodila nazaj do ankaranskega križišča, do odcepa v notranjo Istro do Hrastovelj. Vas je znana po triladijski romanski cerkvi Sv. Trojice z zvonikom in obzidjem. V cerkvici so ohranjene dragocene freske istrskega mojstra Janeza iz Kastva iz 1490 leta. Med bogatimi simbolnimi podobami, ki pokrivajo vse stene in oboke, sta znameniti upodobitvi Mrtvaški ples in Kristusov pa-sijon. V dobi turških vpadov je bila cerkev spremenjena v utrjen tabor, čigar sledovi so vidni še danes. Po ogledu cerkve smo si dušo privezali z okusnim domačim prigrizkom na bližnji turistični kmetiji Škrgat. Polni lepi vtisov in dobrot smo se povzpeli na avtobus in prispeli v večernih urah nazaj na Jesenice. Prisrčna hvala našemu predsedniku g. Mitju Koširju za odlično organizacijo izleta, g. Ladu Doše-noviču pa za varno vožnjo. Cirila Skok Razočarane plesalke Nastop, še posebej za otroke, pomeni nekaj posebnega. Pomeni, da bodo pokazali drugim, kaj so se naučili, koliko truda, volje in energije so vložili v svoje delo. Pomeni obleči kostume, se našminkati, pomeni prijetne mravljince treme in nenazadnje s tem tudi pridobivanje samozavesti, še posebej ob bučnem aplavzu. Plesanje v Plesnem klubu Petra je tudi nekaj posebnega, novost v Bohinju. Deluje že tretje leto in ima vsako leto nove člane. Sedaj je v klubu že 45 otrok. Treningi so trikrat na teden. Najprej ogrevanje in raztegovanje, nato pa še osvojitev novih plesnih korakov. Pomeni veliko naporov, odreka- nja, na začetku tudi fizične bolečine, pa tudi zelo veliko veselja in zadovoljstva. Poznajo se tudi dosežki, saj so deklice aprila dosegle 2. mesto na odprtem prvenstvu show dancea v Celovcu. 6. oktobra 2001 so imeli otroci napovedan nastop ob otvoritvi nove žičnice Vogel. Prijetno pričakovanje novega nastopa, oblačenje v kostume in plesne copat-ke, še šminkanje, kitke in lase, pospravljene pod kapuco kostuma... Čakanje, kdaj bo nastop, kdaj bodo male plesalke na vrsti. Več kot dve uri je trajala prireditev. Pester program, a na žalost so od vseh nadarjenih Bohinjcev nastopali samo lovski t robi st i in seveda še naše male plesalke naj bi. Do konca so uspele čakati v veselem pričakovanju, kdaj bo napovedovalka napovedala njihov plesni program. Na koncu je zaključila prireditev in vse navzoče povabila na brezplačno vožnjo z gondolo, kar so seveda vsi z veseljem izkoristili. Trume ljudi so se zgrnile mimo malih deklic, ki so vse zmedene začele plesati, ker je očitno nekdo pozabil nanje. Zaverovane v svoje skrbno naučene plesne korake in gibe so bile krepko ovirane in nemalokrat bi prišlo skoraj do manjših nezgod zaradi brezobzirnih ljudi, ki so mimo nenapovedanih nastopajočih deklic hiteli, da ujamejo brezplačno gondolo. Se sploh da opisati razočaranje malih plesalk?! Elizabeta Topolnik v imenu staršev malih plesalk Sredine tekme nikoli več NK Živila Triglav Kranj so pred kratkim odigrale tekme s Korota-nom iz Slovenj Gradca, s CMC Publikumom iz Celja in s SL Koprom iz Kopra. Prvi dve tekmi sta bili odigrani doma, tretja pa v Kopru. Iztržek "trgovcev" je bil ena zmaga, en poraz in neodločen izid! Zmaga nad Korotanom bi lahko bila višja kot samo z dvema goloma. Škoda zamujene priložnosti, da domača ekipa zdesetkanemu nasprotniku ni nasula v mrežo dobršno kopico golov. Temu je "botrovala " nonšalansa domačih igralcev in trenerja v drugem polčasu iztekajoče se tekme. Sicer je domača ekipa nasplošno pokazala dober nogomet in promocija na novo postavljenega trenerja je bila zadovoljiva. Za zmago je sledil neprijeten poraz s Publikumom. Nonšalansa domače ekipe se je od nedeljske tekme s Korošci nadaljevala tudi v sredini tekmi s Celjani do te stopnje, da je bil poraz neizbežen in se ga tudi ni dalo več omiliti. Publikum igra lep in hiter nogomet. Pripomniti pa je treba, da je ta klub dobro sponzoriran in financiran, da ima dobre pogoje za delo, in da se kranjski klub v tem smislu, žal, z njim ne more primerjati. Neodločen izid na gostovanju v Kopru je z.a domačo ekipo uspeh, za gostitelja pa totalni neuspeh. Koper se visoko ceni "v oblake"; lahko pa nizko pade iz tega ali onega razloga. Na domačem igrišču ni bil sposoben premagati "outsiderjev" z Gorenjske oz. po "kakovosti objektivno slabšega nasprotnika ". Sreda, dan slabega nogometa v Kranju, naj gre čimprej v anale in pozabo. Kranj ima relativno dobre igralce, trije od jih so bili uvrščeni v enajsterico kola. Ocene kvalitete odigranih tekem so lahko višje, če se enkrat za vselej rešijo odprta vprašanja sponzorstva in financiranja gorenjskega kluba. Sponzorji imajo pri podpiranju športne dejavnosti svoje ekonomske interese in so pri teh odločitvah popolnoma suvereni in se jih ne da dirigirati od zunaj. Z njimi je treba voditi politiko pogajanja "odprtih vrat". Le njihovi večji tržni uspehi, ki jih dosežejo s sponzorstvom, jih lahko prepričajo, da vlagajo več sredstev v klube. Seveda tudi sponzorirani klubi morajo pokazati pozitivne rezultate v tekmah in s tem upravičiti prejemanje in zahtevanje spon-zorskega denarja. Gorenjski sponzorji mogoče res ne čutijo dovolj patriotske pripadnosti domačim športnim klubom. vendar tu gre za celovitost promoviranja gorenjske regije ne samo v gospodarskem smislu, temveč tudi v športnem smislu, in zakaj ne bi tudi "fuzbal", uporabljen kot reklamno sredstvo, prispeval svoj delež k obstoječi promocijski podobi gorenjske razvitosti. Res je treba NK Živila Triglav Kranj, ki v svojem imenu nosi firmo glavnega sponzorja, na njegovi poti v prvi ligi malo več denarno podpirati in z njim simpatizirati. Na Gorenjskem je prisotno aktivno in pasivno zanimanje za nogometno igro, saj ima Triglav za seboj bogato nogometno tradicijo, mogoče večjo kot celjski klub, televizijski prenosi mednarodnih tekem in slovenske reprezentance so množično gledani, navedli pa bi se lahko tudi drugi argumenti. Videli bomo, kolikšno bo zanimanje za bližajoči se tekmi z Ero in Mariborom doma v Kranju. Nasprotnika širokoustno napovedujeta zmago v Kranju, kar pa zna biti +.a njih račun brez krčma rja. Pričakujemo pa tudi dvoboj dveh trenerjev med Prašnikarjem in Radosavljevičem, kar naj bo izziv za domačega trenerja. Marko Turuk, prof. Kranj DRUŽINSKI NASVETI Drugačni otroci (5) Vzgoja otrok je eden največjih izzivov, pred katerega smo postavljeni starši. Otroci, ki se v psihofizičnih lastnostih kakorkoli razlikujejo od drugih, pa so izziv na kvadrat. Mogoče je čas, da začnemo na vse "drugačne" otroke gledati drugače. Bolj na široko. Kot na priložnosti za učenje in za spreminjanje okolja in nas samih. Drugačni otroci so otroci z izzivom. Tako jih imenujejo ponekod v tujini. Otrok z Izzivom. Ne otrok z Dovvnovim sindromom ali otrok z vedenjskimi motnjami ali otrok s cerebralno paralizo, marveč otrok z izzivom. Takšen otrok nas vse skupaj izziva. Da ga pogledamo kot enakopravnega člana naše družbe in z njim tudi tako ravnamo. Da ima možnost, da pokaže vse svoje sposobnosti in je nanje ponosen. Da takšnim otrokom omogočimo človeka vredno življenje. Da imajo najboljše pogoje. Jih imajo? Ljudje smo različni in rojstvo otroka z motnjami v razvoju vpliva na vsakega posameznika drugače. Staršem se konec koncev vseeno podrejo neke sanje, ki so jih sanjali o svojem otroku. Povsem naravna želja, da si vsi želimo imeti zdrave in bistre otroke. Ob dejstvu, daje z otrokom nekaj narobe in ob kasnejših spoznanjih, da se to stanje ne bo bistveno spremenilo, gredo starši kar skozi nekaj različnih faz. Prvi odzivi so običajno šok in odrevenelost, dvom v to, kar povedo zdravniki ter upanje, da ne govorijo o našem otroku - "mogoče so se pa zmotili". Temu se kasneje pridružita še želja po zaščiti otroka ter hkrati nekakšen odpor, strah pred prizadetostjo, drugačnostjo. Le malo je staršev, ki upajo o strahu in o odporu do motnje govoriti na glas. Pa vendar so vsi ti občutki normalni in jih pozna večina staršev prizadetih otrok. Poznamo tudi občutek praznine, žalosti in izgube, občutke malodušja in nesposobnosti, negotovosti. Starši smo tudi jezni, počutimo se prevarane - "zakaj seje to zgodilo ravno meni?" in včasih smo tudi zagrenjeni. Otroci prijateljev in sorodnikov, ki nimajo težav nas navdajo z nekakšnim bolečim ljubosumjem in tega ne bi priznali za nič na svetu. Otroci z izzivom nas spravljajo v zadrego, zaradi njih nas ljudje prej opazijo in preiskušajo naš pogum z neumestnimi pripombami ali vprašanji, ki zadenejo naravnost v bolečo rano. Dobra novica pri vseh teh občutkih, ki jih doživljamo starši je, da običajno minejo. V času prilagajanja na otrokovo drugačnost se začnejo z majhnimi koraki pojavljati - sprejemanje, pogum in optimizem. Vse to pride hitreje, če se o svojih čustvih pogovarjamo in jih poskušamo razumeti kot normalne reakcije na nekaj neznanega. Običajno smo vsi prevzeti od prvega nasmeška, ki nam ga podari otrok. Čeprav je drugačen je vreden ravno toliko kot vsi nasmeški. Ali pa je ravno zaradi drugačnosti vreden še veliko več. Če le znamo to ceniti. piše Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Tav> carjevo poljansko otroštvo Tavčarjeva ljubezen do narave Profesor Franček Bohanec, avtor knjige o Ivanu avčarju, je na Glasovi preji v Gorenji vasi opozo-l}na dejstvo, da je imel pisatelj tudi do narave ero-icni odnos. To se vidi iz njegovih leposlovnih del, v °Pevanju sožitja z naravo, bodisi na kmečki bodisi na turistični način, še posebej pa iz njegovega Rastnega nagnjenja k lovu in ribolovu, v literaturi n dejanskem življenju. Največjo hvalnico naravnih *Pot najdemo v povesti V Zali (1894). Ta je bila res ta. Ze Marja Boršnik ugotavlja, da ni nobeno dru-j *avčarjevo delo "tako povezano s prirodo, kakor ta okvirna povest. Ves okvir, ki drži štiri zgodbe, avZaprav ni drugega kakor slavospev gozdovom arodavne Zale ter njenim krilatim in štirinožnim zač "lcem- Zlasti velja to za uvod, ki se slovesno . . enja s personificiranim odhodom zime in prihajajočopomladjo". ..no še sva z gospodom Andrejem zrla podse v i% izginjajočo v večernem mraku. Na nebu se h iu^a zvezda za zvezdo, in večernica je miglja-• kakor bi le nerada gledala skozi nebeško okno v globino, kjer se sveti mala iskra, naša zemlja. Že so zaspale ptice po vejah, že je tu in tam zavriskala sova v gošči!" Pisatelj in lučinski kaplan sedita ob ognju in se pripravljata na počitek pred zgodnjim lovom na divjega petelina. "Vidite, gospod Andrej, to je krasen večer, in Zala je zavita v vso čarobo svojo. Da bi človek vsaj živel tri sto ali štiri sto let, potem bi vsaj vedel, kako se svet izpreminja! Koliko je dve sto let? Kaplja v morje in še ne! In vendar, koliko izpre-membe! Kakšna je bila Zala tedaj, in kje so drevesa, ki so jo senčila tiste dni! In kje šele so smrtna bitja, ki so takrat dihala božji zrak, kakor ga dihamo mi dandanes! Čutila so tiste bolesti, tiste skrbi, in njim je bila ljubezen takisto pogubna kakor nam kakor meni, ki me v tri sto letih niti toliko ne bode, da bi si otroče z mojim pepelom napolnilo malo svoje perišče!" Tako lahko piše samo človek, ki naravo doživlja osebno in kot Osebo, ki je vanjo zaljubljen. Takih opisov in izpovedi je polna cela knjiga, od ljubezni do narave očarani so že uvodni štirje odstavki, ljubezenska predigra, kije predolga, da bi jo tu v celoti navajali. Pri Tavčarju najdemo tudi nekatere krajinske opise, ki so postali klasični. Tisti o Blegošu, denimo, rodovni gori vseh Poljancev. "Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni velikan! In ne obdaja ga veli- Pogled iz Zale na Žirovski vrh (Javorč) in Triglav. častnost, katera obdaja naše snežnike in katere je že nekoliko deležen sosed Rakitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, katera ne pozna večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, katero si moral prehoditi do tratnate njegove strehe. To sva občutila z Meto, ko sva obstala na vrhu..." Tavčar je v svojih glavnih delih skoraj ves čas v rodni dolini, posamezni utrinki so včasih prav čudoviti: "Vsak letni čas je tukaj po svoje lep. Prav gotovo pa je tukaj najlepše takrat, ko je pomlad s svojim krilom plavala nad dolino. In če je v Poljanski dolini lepa pomlad, tedaj je malokje lepša... " Močni so njegovi opisi, ko jih piše kot pisatelj umetnik, šibkejši, ko piše kot podlistkar. "Kakor povsod, koder ne uspeva vinska trta, je tudi v Poljanski dolini najveselejši čas ob košnji, bodisi že, da se kosi seno ali otava. Tedaj občuje kmetska mladina obojega spola najbolj neprisiljeno med seboj in razlegajo se tudi vesele pesmi... Nad vso to idilo pa kraljujejo zelo pobožni svetniki, ki varujejo dolino pred vsemi nezgodami. Najbližji tak varuh je Sv. Volbenk nad vasjo Log, ta pomaga za bolezni v rokah in nogah... " Kaj so te vrstice v primerjavi s sledečimi: "In končno - na suhi veji, s katere se odpira pogled v globoki dol, zbudi se gozdne perutnine vladar - divji petelin, prevzet od sladke ljubezni, ki je kakor vsemu svetu vladarica tudi njemu. Po svoje zapoje večno pesem o ljubezni, toda če je nisi že prej Cul, te pesmi, ne zaslišiš je v tihem logu, nego samo meniš, da padajo kje na trd kamen kaplje z mokrega vejevja. In takrat je resnično krasno v stari Zali!" GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si Torek, 6. novembra 2001 Odgovor na članek Dolžan tisoče nemških mark Direktor nepremičninske agencije GS 5 Stanič k.d. Rade Stanič nam je posredoval odgovor na članek, objavljen 30. oktobra letos na 10. strani Gorenjskega glasa pod naslovom Dolžan tisoče nemških mark. Iz obširnega odgovora, ki ga je naslovil Kdo se predstavlja za pravno državo: rubež ali roparska tatvina, objavljamo le tiste odgovore, ki se nanašajo na objavljene trditve v članku. Rade Stanič odgovarja: "Uvodno besedilo na 10. strani Gorenjskega glasa /. dne 30. oktobra je nedorečeno in nepopolno. Gre /.a policijsko izjavo, o kateri se ni izreklo sodišče, zato je taka objava ne samo dodatni pritisk na moje podjetje in dodatno blatenje v javnosti, ampak dodatni dokaz, da država izgublja atribute pravne države, če jih že ni. Sam izvršitelj je bil opozorjen, da TV sprejemnik (na sliki na prvi strani Gorenjskega glasa) ni' last dolžnika in ne more biti predmet rubeža. Sodni izvršitelj tudi ni napovedal rubeža v prostorih, kjer opravlja svojo dejavnost družba GS 5 NEPREMIČNINE, d .0.0. Rubež je bil napovedan na naslovu dolžnika, to je Kamna Gorica 65 in ne naslovu Linhartov trg 20 v Radovljici. Da bi lahko rubežnik opravil svoje dejanje v obliki roparske tatvine na naslovu Kamna Gorica 65, sem mu odprl vrata hiše, katere sem samo delni lastnik in odhitel na delo v podjetje GS 5 NEPREMIČNINE, d.d.., ker sem dogovorjen s strankami in kjer sem zaposlen. Če bi vedel za dejanje rubežnika na naslovu Linhartov trg 20, bi si čas razdelil drugače in bil zanesljivo prisoten pri dejanju sodnega rubežnika. Na poziv mojega sina Damirja, da ga odpeljem k zdravniku, sem zapustil pisarno in otroka našel, kako leži na tleh na avtobusni postaji v Spodnji Lipnici, v bližini osnovne šole. Bolnega otroka sem odpeljal k zdravniku v Zdravstveni dom Radovljica. Damir je imel hude bolečine v glavi. Zdravnica mi je izdala potrdilo z dne 26. oktobra, iz katerega izhaja, da je bil moj otrok istega dne v dopoldanskem času na pregledu v ZD Radovljica v mojem spremstvu. Otroka ni mogla k zdravniku odpeljati moja soproga, saj je sodni rubežnik prodal YUGO 55, ki ga moja žena uporablja za prevoz otrok in za nujne primere, saj sem na delu tudi 12 in 16 ur na dan. Odhitel sem po otroka in ga peljal v Zdravstveni dom in ker je zdravnica ordinirala v dveh ambulan- Upravni nadzor v gorenjskih porodnišnicah Tri smrti v porodnišnicah Ljubljana, 6. novembra - Predvidoma danes naj bi Ministrstvo za zdravje predstavilo rezultate upravnega nadzora na ginekološko - porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice in v Porodnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Ministrstvo za zdravje je odredilo upravni nadzor zaradi smrti novorojenčka v jeseniški porodnišnici, obenem pa tudi upravni nadzor v kranjski porodnišnici, saj so se spet pojavili predlogi, da bi imeli na Gorenjskem zaradi upadanja števila porodov eno porodnišnico. Upravni nadzor naj bi tudi pokazal, kaj bi bilo racionalno in ekonomsko upravičeno storiti na področju porodništva na Gorenjskem. Medtem ko seje opravljal upravni nadzor - tudi v novomeški porodnišnici, kjer je umrl dojenček -pa je v porodniškem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani umrla porodnica. Strokovni direktor Kliničnega centra prof. dr. Zoran M. Arnež je imenoval komisijo o internem strokovnem nadzoru v Kliničnem centru. Komisija je opravila izredni interni strokovni nadzor na kliničnem oddelku za perinatologijo zaradi ugotovitve smrti porodnice. Po opravljenem pregledu je strokovnemu svetu Kliničnega centra podala poročilo o opravljenem izrednem internem strokovnem nadzoru. Vzrok smrti porodnice je bil po vsej verjetnosti hemoragičen šok zaradi obilne krvavitve v trebušno votlino, verjetno osem do devet ur po operaciji. Obdukcija ni odkrila izvora krvavitve. Ko so ugotavljali, ali je vzrok smrti posledica strokovne napake, so na podlagi zdravstvene dokumentacije prišli do zaključka, daje šlo za strokovno zmoto in ne za strokovno napako. Kaj to pomeni? Strokovna napaka je storjena takrat, kadar zdravnik očitno ravna v nasprotju z medicinsko doktrino. Anesteziologija ni ravnala očitno v nasprotju z medicinsko doktrino, temveč je pri svojem delu prišla do zmotne ocene stanja zaradi prikrite simptomatike. Na potek dogodkov so vplivale tudi pomanjkljivosti pri obravnavi bolnice iz ogrožene skupine (obrobna populacija, nikdar ginekološko pregledana v nosečnosti, peti porod). Na vprašanje, ali je morebitna strokovna napaka posledica nevestnega ali malomarnega zdravljenja zaposlenih, je bil odgovor negativen. Ob tem je strokovni svet zahteval, da se pripravi analiza kadrovske zasedenosti in obremenitev operacijskih ekip, poročilo o strokovnem izobraževanju, da se pripravi predlog reorganizacije porodniške dejavnosti in predlog minimalnih kadrovskih normativov v oddelku za perinatologijo. V veljavi ostanejo tudi začasni suspenzi za dve zdravnici in medicinsko sestro. • Darinka Sedej tah, sem moral čakati dlje. Zdravnica ga je pregledala in mu dala injekcijo. Po tem je moral ležati na vozičku 45 minut in paziti sem moral, da ni padel na tla. V času mojega bivanja v zdravstvenem domu je "radovljiška pravna država" vlomila v mojo pisarno, nekaj stvari je bilo odpeljanih - na primer blagajna, kartotečna omara, v njej dokumentacija, last našega novega podjetja GS 5 NEPREMIČNINE,' d.o.o., brez katere podjetje ne more delati, bili so zamenjani cilindrični vložki. Pisarna je bila še zapečatena, da je ja večja sramota za našo družbo GS 5 NEPREMIČNINE, d.o.o., ki ni v postopku pred sodiščem in ki ni dolžnica. Radovljiška pravna država mi je torej prepovedala delati na delovnem mestu, ne da bi mi sodišče izdalo odločbo o prepovedi opravljanja poklica. Od tedaj dalje ne morem na svoje delovno mesto, ustavljene so mi vse poslovne aktivnosti, "pravna država" me preko svojega rubežnika kar naprej blati v javnosti, tako, da mi rubežnik maže vrata pisarne, v kateri dela nič kriva družba d.o.o. Dela mi nepopravljivo sramoto in poslovno škodo. Mi ne bežimo od nikogar in tudi nimamo za to nobenih resnih razlogov, zato pisanje o bezanju nima nobene resne pravne podlage. Cenik storitev Na isti strani Gorenjskega glasa je bil objavljen cenik družbe GS 5 Stanič k.d., ki ga družba skoraj ne uporablja. V petnajstih letih naša draga pravna država ni zmogla sprejeti zakona o nepremičnin- skem poslovanju, ki ustreza novejšemu času poslovanja nepremičnih podjetij. Pravna država ni določila višine provizij za podjetja, da o tarifah za dodatne storitve ne govorimo. Ni določila pravil za refundacijo sredstev, ki jih založi nepremičninar za svojo stranko, pa si stranke taka sredstva lastijo, čeprav pripadajo nepremičninarju. Prav bi bilo, da si tarife določijo podjetja sama. V primeru, da nimajo svojih tarif, naj jih obravnava pravna država skozi inšpekcijske službe in jih kaznuje. Če si podjetja določijo tarife, jih obravnavajo "cajtangarji", kar je razumeti, kot da je lov na nepremičninarje odprt. Naša podjetje praviloma ne uporablja svoje tarife v odnosu do stranke razen za stranke, ki jih pošlje radovljiški notar. Strankam v večini primerov zaračunavamo le 2-odstotno provizijo na podlagi posredniške pogodbe sklenjene s stranko. Tarife so izdelane in čaka- jo na nove predpise. Tomaž Medja je stranka, ki je skupaj s svojo soprogo leta 1997 dal varščino in podpisal predpogodbo za nakup stanovanjske hiše. Aprila leta 1998 je odstopil od nakupa stanovanjske hiše. Z odstopom je bila po mojem mnenju povzročena škoda lastniku hiše, naši stranki. V tem primeru je po našem mnenju Okrajno sodišče v Radovljici ravnalo pristransko in uporabljalo dvojna merila in izdelalo vnaprej določeno sodbo - konstrukt. Sodišče ni zaslišalo prič. Pritožili smo se in na drugi stopnji izgubili. Marjan Srebernak je sin naše stranke Pavle Srebernak in je, po našem mnenju od kupca mimo našega podjetja jemal dele kupnine. Povzročil zmedo v poslu, tožil nas je, mi smo se mu dovolili tožiti. Njegov tožbeni zahtevek je bil za nas pretiran, sodišče je odločalo štiri leta in tudi v tej zadevi sodišče ni zaslišalo priče. Po našem mnenju je obveljal konstrukt, kajti sodišče ni upoštevalo bistvenih okoliščin. Dolguje ji 45 tisoč mark Naša družba razpolaga z dokazom, daje bil v tem primeru posel pravilno izpeljan in naša družba ni nobeni stranki dolžna 45 tisoč mark. Tudi o tej stvari je treba pogledati sodno odločbo, ki je pravnomočna. V primeru Rudi Hiti smo prodajali hišo in zavezal seje plačati notarske stroške, nato pa je zahteval, da te stroške plačamo mi. Tega nismo hoteli, saj se tudi zavezali nismo. Vse cenjene stranke obveščamo, da je v javnosti bilo napadeno na- še staro podjetje GS 5 Nepremičnine, gostinstvo in turizem, ki je v fazi umiranja pred zaprtjem. Sklenili ste posredniške pogodbe z našim novim podjetjem GS 5 Nepremičnine, d.o.o., ki nemoteno deluje in bo za vas opravilo posle kot zahteva poslovna etika in morala. Za javnost izjavljamo, daje naše podjetje GS 5 Stanič k.d. Nepremičnine, gostinstvo in turizem dolžno 30 tisoč nemških mark. Dolg lahko poravnamo v končni fazi tudi s prodajo premoženja in dela stanovanjske hiše in zemljišča. Ta podatek posredujemo zato, da ovržemo škodljive navedbe, "kako smo dolžni tisoče mark". Izgubili smo dve zadevi, in sicer "Srebernak" in "Medja" - v obeh primerih po našem mnenju zaradi namernih napak sodišča in na podlagi vnaprej določenih sodb -konstruktov, zato temu sodišču -"tej radovljiški pravni državi" ne verjamemo več. Vztrajamo, da se ustavijo vsa prisilna dejanja zoper staro podjetje GS 5 Stanič k.d., da se opravi obnova postopkov dveh zgoraj navedenih primerov Srebernak in Medja, da se radovljiškemu sodišču odvzame pristojnost razsojanja in odločanja v vseh sodnih primerih, razen zemljiškoknjižnih zadevah, da se mi omogoči delo v družbi, kjer sem zaposlen, takoj vrne dokumentacija in omogoči dostop do sodne dokumentacije in zahtevamo, da se na sodišču v Radovljici opravi revizija vseh sodnih postopkov za deset let nazaj ob prisotnosti Helsinškega monitorja, varuha človekovih pravic in vrhovnih sodnikov..." • Rade Stanič, direktor GS 5 Stanič k.d. Ali imamo zaščitnih mask dovolj? Ce bo panika, mask ne bo V Sloveniji je vse več povpraševanja po obraznih zaščitnih maskah, ki jih za zdaj prodajajo le pooblaščena podjetja, zanje pa se že zanimajo veleblagovnice. Zaloge so nezadostne, če bi prišlo do množičnega povpraševanja. Kranj, 6. novembra - Zaradi nevarnosti bioterorizma po svetu tudi pri nas narašča povpraševanje po zaščitnih obraznih maskah. Medtem ko so jih do zdaj nosili ali imeli na zalogi le gasilci, pripadniki civilne zaščite in drugi, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, sta grožnja bioterorizma in strah pred njim v svetu le prehuda, da ne bi tudi naši državljani resno pomislili na zaščitne maske. V zahodni Evropi jih ljudje množično kupujejo, z njimi se dodatno opremljajo vse službe. Kot z zdravili, saj drŽave, predvsem ZDA naročajo od Baverja večje količine antibiotikov. V Sloveniji je možnost bioterorističnega napada majhna ali nična, a kljub temu se nekateri vendarle odločajo, da bi imeli doma na zalogi ustrezna zaščitna sredstva, med katere seveda na prvo mesto sodi obrazna zaščitna maska. Vprašali smo Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kako je z nakupom mask. Bojan Žmavc, direktor, nam je takole odgovoril: "Zanimanja za individualen nakup zaščitnih mask v Sloveniji po letu 1991 praktično ni bilo. Z nji- Dvomi o pošteni spletni trgovini Slovenski spletni trgovci so v primerjavi s tujimi bolj pošteni, vendar se še vedno zgodi, da naročniki ne dobijo vedno blaga. Šepa predvsem informiranje. Ljubljana, 6. novembra - Zveza potrošnikov Slovenije se redno vključuje v mednarodno akcijo, ki so jo izvedli že drugič: kupovanje prek elektronskih naslovov. Letos je sodelovalo 15 potrošniških organizacij iz štirinajstih držav, ki se jim je pridružila tudi Zveza potrošnikov Slovenije. V mednarodni akciji je bilo z nevtralnih E - naslovov v spletnih trgovinah po vsem svetu naročenih več kot 400 stvari. Spletne trgovine niso bile preizkušene le z vidika nakupovanja, ampak tudi o tem, kako informirajo potrošnika o varnosti, zasebnosti, možnostih odstopa od pogodbe in drugih stvari, pomembnih za to, da si potrošnik lažje ustvari predstavo o spletnem trgovcu. Štirinajst spletnih trgovin, ki so jih obiskali v Sloveniji in v njih kupovali, je primerljivo s tujino, saj so v zahodnih državah kot Velika Britanija in Nemčija opravili 30 nakupov, a tam je internetno kupovanje bolj množično kot pri nas. Kakšni so rezultati? Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je sporočila: "Slovenske spletne trgovine so se na nekaterih področjih odrezale boljše kot v tujini, na področju informiranja potrošnika pa slabše kot konkurenca iz tujine. Rezultati še vedno niso taki, da bi potrošniki na spletu lahko kupovali brez skrbi. Zakaj? Šest odstotkov naročenih stvari ni nikoli prispelo, kljub temu da so bile nekatere med njimi že plačane, v Sloveniji pa so podobno zatajili v 7 odstotkih. V 9 odstotkih spletni trgovec za vrnjeno blago ni vrnil kupnine, v Sloveniji pa so vsi trgovci vrnili kupnino. V 17 odstotkih je trajalo več kot 30 dni, da je potrošnik dobil vrnjeno kupnino. V Sloveniji so na denar čakali deset dni, najmanj tri dni in največ 28 dni. Raziskava je ugotovila tudi pogosto pomanjkanje informacij, ki so pomembne za potrošnika, ki se odloča za spletni nakup. Slovenske spletne trgovine so se na tem področju v primerjavi s tujimi slabše odrezale. V petini primerov stroški nakupa niso bili jasno določeni, v Sloveniji se je to zgodilo skoraj v polovici primerov - 46 odstotkov. Manj kot polovica spletnih trgovin s sedežem v EU ni imela informacije o možnostih odstopa od pogodbe tako kot zahteva evropska zakonodaja. V Sloveniji je še slabše, saj je le v petini spletnih trgovin na voljo jasna informacija o pravici do odstopa od pogodbe. V 25 odstotkih spletnih trgovin ni na voljo informacij o postopkih vračanja naročenega blaga. V Sloveniji kar 62 odstotkov spletnih strani nima te informacije. Tretjina tujih spletnih trgovin ne nudi informacije o politiki varovanja osebnih podatkov, četrtina spletnih trgovin pa potrošnika ne informira o varnosti posredovanja podatkov. Potrošnik, ki kupuje v slovenskih spletnih trgovinah lahko informacijo o politiki varovanja osebnih podatkov najde skoraj v 80 odstotkih trgovin, intormacijo o varnosti posredovanja podatkov pa v 86 odstotkih. Dvomi torej ostajajo, čeprav so se slovenski spletni trgovci bolje odrezali kot pred dvema letoma. • D.S. mi so se, v skladu z načrti opremljanja, opremljale Slovenska vojska, policija in Civilna zaščita. Majhno zanimanje je verjetno tudi eden od glavnih razlogov, da zaščitnih mask v Sloveniji ne izdelujemo. Za uporabo v slovenski vojski, policiji in civilni zaščiti je na podlagi testiranj izbrana zaščitna maska M 59 Scott, finskega proizvajalca. Za potrebe Civilne zaščite in policije se uporablja tudi panoramska maska Promask Scott, ki je civilna verzija te maske. Po finski licenci sestavlja omenjene tipe zaščitnih mask podjetje Arex iz Šentjerneja na Dolenjskem, ki opravlja tudi servisiranje omenjenih zaščitnih mask. Za prodajo zaščitnih mask, ki jih sestavlja podjetje Arex, je za javni sektor poooblaščeno podjetje WEBO iz Ljubljane. V Sloveniji je možno nabaviti tudi druge zaščitne maske. Le-te prodajajo podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo s prodajo zaščitne opreme na primer Gasilska oprema Ljublja- na, Mi Star Ljubljana, Stami Ljubljana, As Merx Koper, Lab-commerce Ljubljana. Po njihovih zagotovilih je pri njih možno kupiti tudi zaščitne maske za otroke. Prodajne zaloge zaščitnih mask pri podjetjih pa so majhne in W množični naval lahko povzročil začasne težave." V Sloveniji, predvsem v Ljublja-ni, je torej kar nekaj uvoznikov, med drugim tudi uvozno izvozno podjetje WEBO, d.o.o., Ljubljana, ki je pooblaščeno podjetje za uvoz in prodajo zaščitnih mask. V podjetju VVEBO pravijo, da v zadnjem času res kar precej narašča povpraševanje po nakupu obraznih zaščitnih mask. Zanje se zanimajo tako posamezniki kot večja trgovska podjetja in veleblagovnice. Zainteresirane kupec predvsem zanima, koliko maske stanejo in kakšne jim priporočajo-Zaščitnih obraznih mask je več vrst, zato na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti. Odvisno je, za kakšno zaščito se maske, ki imaj0 vse več filtrov, uporabljajo. Za zaščito pred sporami antraksa, o katerem se zdaj po svetu in pri naS največ govori, zadostuje p°' obrazna maska, medtem ko za zaščito pred drugimi nevarnim snovmi - pred bojnimi strupi, ra dioaktivnimi delci, biološku™ agensi - priporočajo druga^n maske. Dobra maska ima več litrov, ki se uporabljajo za zašči pred različnimi nevarnimi biološ- kimi strupi. Najcenejša Polobrase na maska, ki ima pet filtrov,. dobi za 7.800 tolarjev, medtem *■ uvožene maske, ki prekrijejo ve obraz in ki jih izdelujejo pnzna nemški proizvajalci, stanejo od do 30 tisoč tolarjev. • D. Set^J' foto: Gorazd Kavčič Kranjski Somi spet očistili kanjon Osemnajst članov potapljaškega kluba Som, ki dela v zaledju kranjske gasilsko reševalne službe, je v soboto iz kanjona Kokre potegnilo kupe odpadkov. Okoljska kultura Kranjčanov še vedno na psu? Kranj - Potapljaški klub Som, ki mu predseduje Pavel Andreje, si Je v slabih dveh letih od ustanovitve nabral okrog dva ducata članov. Jedro kluba predstavljajo potapljači iz Gasilsko reševalne službe Kranj, ki so se jim pridružili tudi nekateri "zunanji" člani. Njihovo poglavitno poslanstvo je reševanje, čeprav se ne odrekajo niti športnemu potapljanju. Ne nazadnje si na ta način krepijo •zkušnje, med obveznosti kranjskih Somov pa sodi tudi najmanj dvanajst potopov na leto. Miran Štular pravi, da je delo kluba v zaledju gasilsko reševalne službe nedvomno prednost. Ne le zaradi podvajanja članov, pač pa predvsem zaradi opreme za reševanje v vodi, ki jo imajo kranjski poklicni gasilci in reševalci. Zaradi "resnega" poslanstva klub Som tudi ni naravnan v množičnost, ampak je njegov cilj kakovost. Člani potapljaškega kluba Som so se Kranjčanom prvič predstavili pred letom dni, ko so ob pomoči kolegov iz gasilsko reševalne službe očistili kanjon Kokre od mostu pri gostilni Arvaj na C. Staneta Žagarja do jezu pod Pun-gartom vse mogoče navlake. Zadnjo soboto so se spet polotili pospravljanja kanjona. "Kranj je eno redkih mest, ki ima tako lep kanjon prav v svojem osrčju. S čistilno akcijo smo sledili dvema glavnima ciljema: po eni strani smo želeli kanjon očistiti odpadkov, po drugi strani pa potrkati na okoljsko zavest Kranjčanov. Ob sobotah je promet po obeh mostovih prek Kokre precej živahen. Ne vem sicer, ali nas je opazil tudi kdo od onesnaževalcev, prav pa je, da ljudje vidijo, kaj vse se pojavlja v reki in ob njenih bre- Pred lokalom ga je počakal Policisti imajo zadnje čase precej opravka z nasilneži. govih. Morda bo naslednje leto odpadkov že manj?" upa Miran Štular. Letos jih še ni bilo. Na most so jih potegnili za dober tovornjak. Medtem ko za razliko od lani kontejnerjev ni bilo, pa so tokrat prevladovala zavržena kolesa, predvsem pa je bilo zelo veliko različne plastike. "Napredek" je bil opazen pod mostom pri Arvaju, kjer so v soboto našli "samo" eno injekcijsko iglo. Pod mostom v Poštni ulici na žalost ni bilo tako. "Čistili smo v treh ekipah. Prva ekipa je začela na mostu pri Arvaju, druga na starem vojaškem mostu proti Hujam in tretja pri Pošti v centru mesta." Potapljači, ki so si na težko dostopnih mestih kanjona pomagali tudi s čolni, so očistili približno kilometer kanjona. Njihovo humano potezo so sponzorsko podprli mestna občina Kranj ter podjetja 1 BI, Pro Montana in Jeršin. Prihodnje leto napovedujejo tretjo čistilno akcijo. • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Kranj - Kranjski varuhi reda so Sele v soboto zvedeli, da se v Kli-ničnem centru v Ljubljani zdravi hudo ranjeni S. V. iz Kranja, star 37 let. V sredo, 31. oktobra, je bil °krog enajstih zvečer v gostincem lokalu bar Palma. Tam se je sPorekel s 17-letnim gostom B. A. Ker besede očitno niso bile do-v°lj, je prišlo tudi do fizičnega °bračuna. S. V. naj bi se nekajkrat smerno zaletel v B. A., ko gaje ta opozoril, naj se umiril, pa naj bi |a s pestjo trikrat udaril v obraz. °- A. je padel. Mir pa je bil očitno le navide-žen. Okrog enih zjutraj je B. A. °dšcl i/. Palme in zunaj počakal S. Y- Ko je ta prišel, je stekel k nje-J^u in ga štirikrat boksnil v obraz. S- V. je padel na kolena, po brci v Prs> pa obležal na tleh. B. A. je Xatem takoj odšel. Ranjenega S. V. sta okrog 2.20 ^la lastnik lokala in natakarica. Poklicala sta reševalce iz kranj-s*cga zdravstvenega doma, ki so §a odpeljali na urgenco v Ljublja-n°- B. A. bodo policisti kazensko ovadili. Kriminal Naslednji primer je iz petkovega večera, koje 31-letni P. J. Iz Kranja s prijateljem H. B. sedel na klophob vrtcu v ulici Nikole Tesle. Kakšnih 50 metrov stran je bila skdpina desetih fantov, ki so se spotikali ob P. J. in H. B. Nazadnje se je P. J. razburil, stopil do enega od njih in mu prisolil zaušnico. Po kakšnih petih minutah se je skupini pridružila še peterica mladeničev. Skupaj so obstopili klop, na kateri sta sedela P. J. in H. B. ter brez razloga P. J. zbili na tla ter ga obrcali. Koje izgubil zavest, so se junaki razbežali. Huje ranjenega P. J. so reševalci odpeljali v Ljubljano, kjer se še zdravi. Na dan mrtvih, 1. novembra, ob pol štirih zjutraj, pa je iz lokala Lunca bar na Gorenjesavski cesti v Kranju prišel 28-letni O. A. Pred lokalom ga je neznanec pretepel in nato odšel. Ranjenega O. A. so odpeljali z rešilcem. Škofjeloški policisti pa so obravnavali dva primera povzročitve lahke telesne poškodbe. V prvem bodo ovadili 27-lctnega D. P. iz Žirov, ki naj bi 28. oktobra okrog dveh zjutraj ob točilnem pultu v diskoteki Čarli v Žireh s čelom butnil v nos gosta, s katerim se je prej pogovarjal, ter mu ga zlomil. Hkrati je vrelo tudi na stopnišču lokala Lucky Luck. V pogovor Žirovca in njegovega prijatelja se je vmešala večja skupina fantov, med njimi tudi Škofjeločana, 25-letni M. P. in 22-letni D. Š. Ker Žirovec ni odgovoril na vprašanje M. P, ga je nekdo iz množice udaril, da je padel po stopnicah v lokal, kjer sta ga napadla še M. P. in D. Š. ter mu zlomila nosno Mladim roparjem stopili na prste Škofja Loka - Po objavi primera roparske tatvine, ko sta neznana mladeniča 27. oktobra A. K. v Škofji Loki vzela mobilni telefon, so škofjeloški policisti zvedeli še za nekaj drugih podobnih dejanj. kost. Helena Jelovčan Ž. P. je bil 17. oktobra na Cankarjevem trgu v Škofji Loki, ko so ga obstopili V. T., S. H. in S. B. S. H. gaje prosil, če mu posodi telefon, da bo poklical prijatelja. Ker ga je na videz poznal, mu je dal telefon, S. H. pa Je z njim stekel proti Vincarjem. Z. P. seje pognal za njim, ga ujel in terjal svoj tele- fon nazaj, takrat pa sta pritekla tudi V. T. in S. B. Trojica je fanta podrla na tla in ga obrcala. Starejši domačin, ki je prišel mimo, je nasilneže okregal, medtem se je Ž. P. uspelo izmakniti. Osumljenci so telefon zadržali, po kasnejšem posredovanju staršev Ž. P. pa je S. H. vrnil le SIM Zima se bliža Pr'jeli tatu koles ^Kranj - Policisti bodo kaznivega dejanja tatvin ovadili 22-letnega D. ;lz Kranja. Julija naj bi izpred stanovanjskega bloka na Župančičevi l^1 odpeljal gorsko kolo scott peak, izpred stanovanjske hiše v Ul. kol -e ^orDarJevc Pa 8- septembra gorsko kolo giant terrago. Obe esi, vredni vsako po 65.000 tolarjev, je nato odpeljal v skupne pro-r re blokov v Šorlijevi ulici. Ko ju je skušal prodati prek Sa-Čuk!°novc8a oglasnika, so ju našli in zasegli policisti. Obe kolesi še ala na lastnika na kranjski policijski postaji. ^rezplačni bencin K La^ranJ - V soboto popoldne se je na Petrolov bencinski servis na neo°r.an pripeljal voznik Z yugo, natočil dobrih sedemnajst litrov niirnV,n^eneSa Dcnc'na m odpeljal s črpalke, ne da bi gorivo plačal. Z ^o se bodo pogovorili policisti, ki so že napovedali kazensko ovad- ončal srno z mladiči Pok j3ranJ - Neznanec je v noči s sobote na nedeljo v gozdu ob Poti na , 1 ubil srno in tri mladiče. Na kraju zločina jim je odri kožo, pore/al dri v "' noSc lcr odpadke skril pod listje. Meso je odnesel. Lovsko Užino je oškodoval za približno 250.000 tolarjev. Kranj - Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu namreč v osmem členu govori o zimski opremi vozil. 15. november je dan, ko je treba v vsakem primeru imeti vozila pripravljena za vožnjo v zimskih razmerah. V vulkanizerskih delavnicah so imeli z menjavami pnevmatik precej dela že minuli teden, še več ga bo ta, za prihodnji teden pa napovedujejo, da bo "nor". Zato se kljub lepemu, suhemu vremenu velja potruditi in jeklenega konjička čimprej zapeljati do vulka-nizerja. V nasprotnem primeru zna marsikaterega počasneža presenetiti bodisi zima ali pa policija. V poznih jesenskih dneh, ko dan postaja vse krajši, se možje v modrem spet pogosteje lotevajo nekaterih preventivnih akcij, v katerih skušajo stopiti na prste pijan-čkom, dirkačem pa tudi slabo opaznim pešcem. V noči s petka na soboto so imeli policisti na območju Škofje Loke in Bleda akcijo Promil. Kljub ne pretirano gostemu prometu so ustavili 208 vozil. 85 voznikov so preizkusili z alkotestom; štirinajst je bilo pozitivnih, med njimi so kar petim namerili več kot 2,60 grama alkohola v kilogramu krvi, "rekorder" pa je bil voznik s 3,10 grama alkohola. Ra- zen tega so 32 prekrškarjem izročili položnice, 23 pa jih bodo zaradi hujših kršitev predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Zaradi hitrosti so kaznovali devetkrat, osemkrat zaradi neuporabe varnostnega pasu. Rahlo skromnejši izkupiček prekrškov je dal tudi nedeljski nadzor prometa od Karavank do Torovega, v katerem je cestnim patruljam pomagala tudi helikopterska posadka. Prometni inšpektor v kranjski policijski upravi Tone Hribar je iz letošnje prometne statistike izločil grozljiv podatek: kar dobrih deset odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč je bilo v desetih mesecih letos bolj ali manj pod vplivom alkohola. Nedvomno se je koristno ravnati po sloganu Natakar, taksi, prosim. Novembra bodo gorenjski policisti dokaj budno spremljali tudi hojo in vidnost pešcev na cestah. Opažajo namreč, da še vse preveč pešcev ponoči nima odsevnikov ali prižganih baterij. Tone Hribar opozarja, da se prvi znaki bližajoče se zime že kažejo. Ponekod so ceste bodisi zaradi slane ali pa odpadlega listja precej spolzke in previdnost pri stopanju na plin torej ni odveč. • Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič kartico, telefon nokia 3330 pa ne. Naslednji primer nosi datum 26. oktober. K T. B., ki je zvečer na Poljanski cesti ravno telefoniral, so pristopili V. T., S. H. in A. R. V. T. je zahteval, da mu posodi telefon, ker pa je T. B. zaslutil, da mu ga nameravajo vzeti, ga ni hotel dati. V. T. mu je telefon iztrgal, nato pa skupaj z A. R. odšel proti avtobusni postaji. Ker okradeni T. B. ni hotel za njima, ga je S. H. odrinil in udaril v obraz. Srečanje podobne vrste je 30. oktobra med šesto in sedmo uro zvečer na Kapucinskem trgu doživel tudi Z. Z. K njemu sta pristopila mlajša moška in mu predlagala, naj jima zamenja devize. Zvabila sta ga na neosvetljen kraj blizu Krekove banke, kjer sta mu i/ rok izpulila 11.000 tolarjev. Ker je Z. Z. enega od njiju prijel, sta ga zbila na tla in pobegnila. Škofjeloški policisti so ugotovili, da so kaznivih dejanj na škodo T. B. in Ž. P. utemeljeno osumljeni 20-letni V. T., 20-letni A. R., 19-letni S. B. in 14-letni S. H. O osumljencih /a tretje kaznivo dejanje še zbirajo obvestila. Polnoletne osumljence so policisti na praznično sredo pridržali, za šest ur, kolikor dovoljuje Zakon o kazenskem postopku, pa tudi mlajšega mladoletnika S. H. Pri prvih treh so opravili hišne preiskave. S. H., A. R. in S. B. so izpustili še istega dne, medtem ko so V. T. v četrtek skupaj s kazenskimi ovadbami pripeljali na zaslišanje k dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju. Sodnik je po zaslišanju odredil sodni pripor. •H. J. Pogrešana Ana spet v domu Potoče - 73-letno Ano D., ki je prejšnji ponedeljek odšla iz doma starejših občanov, je po neuspelih iskanjih v četrtek popoldne v Po-točah srečala domačinka in jo pospremila nazaj v dom. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 6. novembra 2001 Kranjski hokejisti so se prvič v novi sezoni predstavili na domačem ledu Prvaki so iz Kranja komajda odnesli zmago Hokejisti Triglava so v 5. krogu letošnjega državnega prvenstva prvič nastopili kot domačini in v Kranju pripravili presenečenje državnim prvakom, saj je Olimpiji šele v zadnjem delu srečanja uspelo doseči vodilni zadetek in zmagati z 2:3. Kranj, Jesenice, Bled - Minuli petek se je s 5. krogom nadaljevalo letošnje državno hokejsko prvenstvo. Na Jesenicah je bil tokrat mestni derbi med ekipama HIT Casinoja Kranjska Gora in Acro-ni Jesenicami, na Bledu sta se pomerili ekipi Bleda in MARC In-terierov, v Zalogu sta prekrižali palici moštvi ekip Slavije M Opti-me in Maribora, nepričakovan derbi pa smo videli v Kranju, kjer je ekipa Triglava gostila aktualne državne prvake, ljubljansko Olimpijo in po dvakratnem vodstvu na koncu nesrečno izgubila. V jeseniškem mestnem obračunu tokratnega kroga državnega prvenstva je ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora z golom Hafnerja povedla z 1:0 in prvo tretjino s še enim golom Žbontarja odločila v svojo korist 2:1. Za Acroni je zadel Dejan Vari. V nadaljevanju je šlo po načrtih prve jeseniške ekipe, ki je v drugi tretjini dosegla štiri gole (Vukčcvič, Razinger, Burnik, Por) in v zadnji tretjini z goli Vukčeviča, Tišlarja, Sodje, Ra/.ingerja in Zupančiča še potrdila svojo veljavo. Za HIT Casino je v zadnjem delu zadel še Mlakar in končni rezultat je bil pričakovanih 3:11 (2:1, 0:4, 1:6). Tudi blejska tekma je potekala po pričakovanjih. Ekipa MARC Interieri je domov zasluženo odšla poražena, Blejci pa so osvojili novi točki. Povedli so z golom Krivca, na 2:1 je povišal Šperger, nato pa sta za Bled zadela še dvakrat Mahkovic in enkrat Manfre-da. Končni rezultat je bil 5:2 (2:1, Najvišje zmage petega kroga so se veselili hokejisti iz Zaloga, ki so kar s 14:1 (4:1, 5:0, 5:0) premagali moštvo Maribora. Še bolj veseli so bili igralici Slavije M Optime zato, ker končno igrajo v lepi pokriti dvorani. Končno pa so se v svoji ledeni dvorani na kranjskem sejmišču domačim navijačem predstavili tudi hokejisti kranjskega Triglava, ki so na premierni tekmi nove sezone gostili aktualne državne prvake, ekipo Olimpije. Kranjčani, ki so v svoji dvorani trenirali šele dober teden dni, se prvih točk tudi tokrat niso nadejali, vseeno pa je le malo manjkalo in vsaj ena bi lahko ostala doma. V prvem delu srečanja namreč ni bilo golov, veliko zaslug za to pa sta imela tudi razpoložena vratarja, Vratar Triglavanov Aleš Zalokar -Ziko je bil med zaslužnejšimi, da so Olimpijini hokejisti le trikrat zatresli mrežo Kranjčanov. Foto: Aljoša Korenčan zlasti domači vratar Aleš Zalokar, kije uspešno obranil vse poskuse Olimpijinih strelcev. V drugem deluje napetost naraščala, v drugi minuti pa je prvi zadel domači napadalec Križnar. Domačinom so "zrasla krila", ki pa jim jih je po očitnih sodniških napakah pristrigel Zaje, ki je tri minute kasneje izenačil na 1:1. Nato je bil uspešen Bavdaž in Triglavani so vodili 2:1. Vodstvo Kranjčanov je trajalo do sredine tekme, ko je za Olimpijo zadel Šivic. Ko je po številnih neuspešno zaključenih akcijah kazalo, da se bo tekma končala z neodločenim rezultatom, pa je gol Triglava zadel izkušeni Kontrec in Kranjčani so se ob glasnem aplavzu navijačev morali sprijazniti z novim porazom. Na lestvici državnega prvenstva vodijo Acroni Jesenice in Olimpija s po desetimi točkami, Bled na tretjem mestu ima sedem točk, Triglav pa je zadnji brez točke. Prvenstvo se bo nadaljevalo 16. novembra. "S polnimi močni smo na domačem ledu trenirali šele teden dni, kar pa se je na današnji tekmi -glede na ostale dosedanje - že poznalo. Olimpija nas je očitno podcenjevala, tako da smo imeli celo možnost, da bi z nekaj sreče osvojili vsaj neodločen rezultat. Je pa vsak tak dober rezultat zagotovo spodbuda igralcem, da še bolj resno trenirajo in da dobijo potrebno samozavest," je po tekmi povedal trener Triglava Roman Pristov. Domačega leda v Kranju pa se sredi oktobra niso razveselili le člani, ampak tudi mladi Triglavo-vi igralci in ženska ekipa, ki letos prvič nastopa v domačem državnem prvenstvu. "V našem klubu je trenutno aktivnih okoli 140 otrok in mladine, Z njimi pa se ukvarja šest trener- V ženskem obračunu med Triglavom in Celjem so domače hokejistke navdušile z lepo igro in prvo letošnjo točko. Foto: Tina Doki jev. Pred tremi leti smo začeli z načrtnim delom, ki naj bi prineslo sadove leta 2004, ko bomo imeli močno člansko ekipo sestavljeno z domačih igralcev. Vsako leto z vadbo za novo sezono začenjamo v začetku avgusta, ker pa v Kranju še nimamo ledu smo se prisiljeni voziti na treninge na Bled ali Jesenice. Tam seveda ne dobimo zadosti ur potrebnih za vadbo vseh sedmih selekcij, kar se ekipam pozna zlasti na začetku sezone. V letošnji tekmovalni sezoni smo v delo kluba vključili tudi žensko ekipo, ki jo trenutno sestavlja petnajst deklet in žena," pravi vodja strokovnega sveta pri HK Triglav Gorazd Drino- vec in poudarja, da vsa za hokej navdušena dekleta še vedno vabijo v svoje vrste. Dodatne informacije dobite pri Cvetu Hafnerju po telefonu 041 343 050. Prav tako je še vedno mogoč vpis v najmlajšo vrsto hokejistov letnikov 1993 -1996. Vpis poteka na drsališču v Kranju vsak ponedeljek in četrtek ob 16. uri, informacije pa je moč dobiti po telefonu 041 536 858 pri Branetu Vovku. Sicer pa so konec tedna v državnem prvenstvu nastopala tudi dekleta. V 4. krogu državnega prvenstva za ženske je bil na Jesenicah gorenjski obračun med ekipama Jesenice mladi in Blejskimi levinajmi. Zmagale so doma- činke s 5:1 (2:1, 2:0, 1:0). Sploh prvič so na domačem ledu v Kranju nastopile igralke Triglava in iztržile točko proti izkušenejšim Celjankam. Rezultat je bil 2:2 (1:0, 0:2, 1:0), za Triglava pa je dvakrat zadela reprezentantka Alenka Eržen. Tekma med Mariborom in Olimpijo seje končala i rezultatom 9:1 (3:0, 5:1, 1:0) za državne prvakinje in trenutno vodilne na lestvici, ekipo Maribora-Žensko prvenstvo se bo nadalje valo konec tedna, ko se bodo na Bledu pomerile Blejske levinje in Triglav, Olimpija bo gostila Jesenice mlade, v Celju pa bodo igrale Celjanke in Mariborčanke. • Vilma Stanovnik Mariboru le točka v Kranju Nogometaši Maribora Pivovarne Laško so prišli v nedeljo v Kranj po tri točke, odnesli pa so le eno, čeprav so sami zabili dva gola: enega v svoj in enega v kranjski gol. Kranjčani so bili znova jezni na sodnike. NOGOMET Kranj - Nedeljska tekma v Kranju med Živili Triglavom in Mariborom Pivovarno Laško je bila v središču pozornosti. Zato so bili na tribuni predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl, znani nogometni strokovnjak in trener dr. Brane Elsner in najodgovornejša za državno reprezentanco, nom Prašnikarjem napovedovali zmago. Izid je bil na koncu kar pravičen: 1:1, Kranjčani pa so bili znova jezni na sodnike, ki naj bi v zadnjih tekmah sodili v njihovo škodo. Tokrat so v Kranju sodili Velenjčana Emir Huselja in Milan Strigl, Samo Lah iz Rimskih Toplic, četrti sodnik pa je bil Mladi Kranjčan Dejan Robnik se je na tekmi proti Mariborčanom znova izkazal. Foto: Tina Doki selektor Srečko Kalanec in njegov pomočnik Danilo Popivoda. Kranjčani so napovedovali najmanj neodločen izid, Mariborčani pa so z novim trenerjem Boja- Vinko Vozlič iz Rogaške Slatine. Obisk nedeljske tekme je bil izreden. Na stadionu se je zbralo nad 2000 ljudi, kar kaže, da je nogomet magnet za občinstvo in da ni športa brez nogometa. Mariborčani so odhajali iz Kranja tudi kot osmoljenci, saj so si sami zabili gol (Aleš Križan) in verjetno zapravili tri točke. Glede na razplet tekme je bil izid kar pravičen. V prvem polčasu so bili domačini najmanj enakovreden tekmec. Prvi so prišli v vodstvo. V 12. minuti je Bojan Jamnina prodiral po desni strani in podal žogo v gnečo, kjer jo je Aleš Križan poslal v svojo mrežo. V 32. minuti so gostje izenačili. Duro je poslal žogo skozi noge Kranjčanov Cerimoviča in vratarja Vidmarja v gol. Pred koncem polčasa bi sodniki lahko prekršek Šarkezija nad Robnikom kaznovali z najstrožjo kaznijo, vendar so "zamižali". V drugem polčasu so bili gostje agresivnejši. Napadali so, si ustvarili nekaj priložnosti, vendar so preveč komplicirali in (na srečo domačih) odlašali s streli na gol. Nedeljsko nastop Maribora v Kranju je bil daleč od pričakovanega sijaja. Za Živila Triglav so igrali Vidmar, Silo, Kržišnik, Če-rimovič, Aljančič, Markelj (Pla-stovski), Feigel, Perkovič, Jami-na, Robnik (Zaletel) in Tasič. Domžale so ostale tudi tokrat praznih rok. V Ajdovščini so katastrofalno s 6 : 0 izgubile s Primorjem in so na zadnjem mestu. Prihodnji 16. krog bo deljen. Prve tekme bodo v nedeljo, 11. novembra, med njimi tudi Domžale : Korotan in HIT Gorica : Živila Triglav, del pa 21. novembra. V nedeljo bodo derbiji zadnjeuvr-ščenih moštev na lestvici. Na prvih treh mestih so Primorje z 32 in Koper in Maribor Pivovarna Laško z 28 točkami. Živila Triglav so deveta s 13 točkami (Olimpija na osmem mestu jih ima 22), Gorica deseta z 12 točkami, Korotan enajsti z 10 točkami in Domžale zadnje z 8 točkami. • Jože Košnjek Usoda kranjskega nogometa Kranj - Za danes je župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj sklical razgovor o nadaljnjih usmeritvah in vlogi gospodarstva pri razvoju nogometa v Kranju. Namen je jasen. Kranjski nogomet je na razpotju: ali še naprej životariti in trepetati za obstoj v prvi ligi ob sponzorskih sredstvih, ki jih namenjajo predvsem Živila, ali se dogovoriti za močnejšo podporo nogometu, ki ima na Gorenjskem zanesljive navijače. Če kranjski prvoligaš znova izpade, je vprašanje, ali se bo kdaj še vrnil med najboljše. - • J.K. Britof odščipnil točko vodilnim Kranj - Nogometaši v 3.SNL - ceneter so odigrali 13. krog. Ekip3 Kamnika je gostila Slaščičarno Šmon, zmagali pa so Blejci z 0:2. Eki' pa Zarice, ki je gostila Avto Debevc Dob, je oddala obe točki, saj je doma izgubila z 0:3, Britof pa si je z rezultatom 1:1 razdelil točki z vodilno ekipo v 3.SNL - center, GPG Grosuplje. Zmago pa si je tokrat priigrala ekipa Šenčur Protect GL, ki je doma gostila Rudar in slavil3 2:0. Tudi v 1. slovenski mladinski in kadetski ligi je večina točk ostalo rta Gorenjskem. Ekipa mladincev Triglava 2000 je namreč z Biljem Primorjem igrala 0:0, ekipa kadetov pa je proti Primorcem slavila 2'-®- Železniki prvaki prve lige Kranj- Konec tedna seje s 13. krogom končal jesenski del tekmovanja v 1. gorenjski članski nogometni ligi. Naslov prvakov so zasluženo osvojili nogometaši Železnikov, svoje vodstvo na lestvici pa so p0' trdili z visoko zmago proti Kranjski Gori. Ločani so osvojili drugo rne' sto, ekipa Alpine pa je tretja. Izidi 13. kroga: Železniki - Kranjsk3 Gora 10:1 (3:0), Velesovo - Lesce 1:3 (0:0), Sava - Visoko 4:1 (3:0)' Alpina - Naklo 3:0 (1:0), Ločan - Polet 2:2 (1:1). Lestvica: 1. Železniki 29, 2. Ločan 26, 3. Alpina 25, 4. Polet 22, 5. Sava 22, 6. Nakl° 19^ 7. Lesce 12, 8. Kranjska Gora 12, 9. Velesovo 9, 10. Visoko 7. Že prejšnji teden pa seje z 8. krogom končal tudi jesenski del v *>• gorenjski nogometni ligi. Rezultati zadnjega kroga: Kondor - Pfe , dvor 1:2 (0:2), Trboje - Podbrezje 6:1 (4:1), Bitnje - Podgorje 2?» (1:0), Hrastje - Bohinj 1:1 (0:0), Horvej Jesenice so bili prosti. Jesen' ski prvak je ekipa Horveja Jesenic, ki na letvici vodi z 22 točkami-po 16 točkami sledita ekipi Bitnje in Podgorje, ekipa Hrastja ima točk, Bohinj in Preddvor po 11 točk, Trboje 9 točk, Kondor in PodbreZ' je na koncu lestvice pa po tri točke. • F.P. UMETNOSTNO DRSANJE_ Mednarodna uspeha Teodore Poštič Jesenice - Pri Drsalnem klubu Jesenice se poleg Gregorja UfDa^ vse bolj uveljavlja tudi Teodora Poštič. V letošnji sezoni je dosegi3 dve lepi mednarodni uvrstitvi. Na dveh tekmah svetovne^ mladinskega pokala v umetnostnem drsanju na Češkem in na zozemskem je v mednarodni konkurenci zasedla 10. mesto. . • J* * Športni plezalci so se pred finalom v Sloveniji pomerili v Maleziji Martina Čufar četrta v daljnem Kuala Lumpur ju Predzadnja tekma svetovnega pokala skoraj že odločila o skupnih zmagovalcih - Druga naša predstavnica Natalija Gros je prav tako nastopila v finalu in bila na koncu šesta KEGLJANJE Kranj - Po celih devetih letih, ko je bila tekma svetovnega pokata na Japonskem, so se najboljših svetovni plezalci ponovno zbrali na vzhodu in sicer v Kuala Lum-Purju. Slovenska ekipa je bila tokrat precej manj številna. Na tek-mo sta odšli samo Mojstrančanka Martina Čufar in Škofjeločanka Natalija Gros, ki sta tudi tokrat v Maleziji na koncu pristali na vrhu razpredelnice. škofjeločanka Natalija Gros se je 'etos uveljavila tudi v članski konkurenci. Foto: Tina Doki Pred Kuala Lumpurjem se je vedelo, da bo po tej tekmi že lahko precej več jasnega glede končnih uvrstitev. Pred nami je sicer še finale v Kranju, vendar je pri moških že jasno, daje letošnji zmagovalec svetovnega pokala mladi Francoz Alexandre Chabot. Z zmago v Maleziji je še pred zadnjo tekmo zaokrožil pokal sebi v prid. Pri ženskah sicer še ni vse odločeno, vendar gre pri Sarkanv-jevi in naši Martini Čufar trenutno razmerje točk v prid Belgijki. Da bi ji kdo vzel zmago v skupni uvrstitvi, potem bi morala narediti v Kranju ogromno napako. Ženski finale v Kuala Lumpurju je spet minil v znamenju Muriel Sarkanv, ki je zmagala pred San-drine Levet iz Francije, na tretjem mestu pa je končala Švicarka An-natina Schulz. Bile so to njene prve stopničke. Za njo je pristala na četrtem mestu Martina Čufar, medtem ko je bila Natalija Gros na koncu šesta in zadovoljna s svojim plezanjem. Čufarjeva je po nastopu povedala: "Imela sem malo težav s pravilno kombinacijo gibov na težjem delu smeri. Čeprav sem bila sprva pravilno na oprimkih, se mi je zdelo, da moram splezati drugače. Vendar se potenj ni dalo narediti kaj več. Zdaj se že veselim zadnje tekme v Kranju." Torej pred najboljšimi mojstri plezanja je sedaj že zadnja preizkušnja pri nas v Kranju. Tekma bo od 16. do 18. novembra in slovenski ljubitelji športnega plezanja bodo spet lahko prišli na svoj račun. Rezultati iz Kuala Lumpurja: Ženske: 1. M. Sarkany (BEL), 2. S. Levet (FRA), 3. A. Schulz (SUI), 4. M. Čufar, 6. N. Gros (obe SLO) Moški: 1. A. Chabot (FRA), 2. C. Bindhamer (GER), 3. G. Po-uvreau (FRA) Naša najboljša športna plezalka Martina Čufar, ki je tudi aktualna svetovna prvakinja, se že veseli nastopa na domači tekmi v Kranju. Trenutna skupna uvrstitev svetovnega pokala pred Kranjem: Ženske: 1. M. Sarkanv (BEL) 360 točk, 2. M. Čufar (SLO) 285, 3. S. Levet (FRA) 260, 4. N.Gros (SLO) 189 Moški: 1. A. Chabot 365 točk, 2. G. Po-uvreau (oba FRA) 257, 3. S. Kaz-bekov (UKR) 207. • Tomo Česen Odbojkarji Calcit Kamnik v vodstvu Kamnik, Bled - Odbojkarji Calcit Kamnika so z gladko zma-8° proti Pomurju prešli v vodstvo na letošnji tabeli prve lige. Kljub Poškodovanemu prvemu organizatorju Šmucu so domači odbojkarji v Kamniku izvlekli prvi niz, ko so gostje celo ob 24. točki še '^elijcar lepo prednost, v nadaljevanju pa seveda zmaga za Calcit Kamnik več ni bila vprašljiva. ~ato pa se je zalomilo Blejcem. ~b velikem nihanju v igri so sicer .orna zmagali, vendar šele po pe-nizih in s tem prepustili točko panitu. Odbojkarji Merkur ^'P Bleda si takšnih nihanj nika- kor ko ne smejo privoščiti ta četrtek, se bodo ob 20. uri na povratni tekmi četrtfinala za Pokal Slovenije v domači dvorani pomerili z Mariborčani. Prednost s 3:1, ki so si jo priborili v Mariboru, ni tako velika. Rezultata tretjega kroga l.DOL: Calcit Kamnik : Pomurje 3: 0 (24,21, 15), Merkur LIP Bled : Granit 3:2 (14, -21, 18, -21, 12). V vodstvu so Calcit Kamnik, Fu-žinar GOK IGEM in Salonit Anhovo, ki so po treh krogih še z maksimalnim izkupičkom. Odbojkarji Merkur LIP Bleda so s štirimi točkami zaostanka na četrtem mestu. V ženski konkurenci je po štirih krogih zanesljivo v vodstvu Nova KBM Branik pred Ljubljano, HIT Nova Gorica in Formis Bellom, ki imajo tri zma- ^G U AN JE NA LEDU Uspeš< esen start jeseniške ekipe Turbo Hit . Jesenice - Gorenjski klubi kegljavcev na ledu bodo tudi v novi sezoni !§rali vodilno vlogo v Sloveniji. Najbolj resno so priprave zastavili pri •Jffpniškem klubu, kjer bodo branili vse lani osvojene lovorike na /avnih prvenstvih. Med drugim bodo skušali ubraniti vse lovorike, ! s° jih lani osvojili na državnih prvenstvih. Z zavzetim delom in red-lrr>i treningi si boljše rezultate obetajo tudi člani klubov za kegljanje ^a ledu na Bledu in v Ratečah. Izkazali se bodo lahko že 17. novem-a> ko bosta v Mariboru prva dva kroga državnega ekipnega prven-a- Za uvod v novo sezono so lep mednarodni uspeh dosegli člani je-so ke ekipe Turbo Hit. Na velikem mednarodnem turnirju v Beljaku • v postavi Borut Berčič, Milan Radanič, Ivan Piber in Stane Mlekuž • sedli 2. mesto. Druga jeseniška ekipa Slovenske železnice je zased-ail-> Bled pa 13. mesto. • J. R. ge in en poraz. Tokrat sta oba gorenjska drugoligaša v moški konkurenci zmagala. Zelo zanimivo je bilo predvsem v Framu, kjer so odbojkarji Astec Triglava za zmago potrebovali kar pet nizov, zopet izgubili eno točko in tako za drugouvršenim Termo Lubni-kom, ki ima ravno tako tri zmage in en poraz, že zaostajajo dve točki. Odbojkarji Termo Lubnika so sicer zmagali s 3:0, toda gostje iz Črnuč so se izkazali za zelo trdoživo ekipo, tako da so Škofjeloča-ni za zmago v tretjem nizu morali osvojiti celo 33 točk. Termo Lubnik zaostaja za vodilnim SIP Šempetrom za tri točke. V ženski konkurenci nova zmaga 3S Kamnika, ki je tokrat ob dobrih zamislih trenerja Kramarja nadigral lanskoletnega prvoligaša ŽOK Ptuj s 3:0 (19, 14, 23) in se povzpel že na četrto mesto z istim številom točk kot Tabor Maribor in Benedikt, vsi skupaj pa zaostajajo za dve točki za presenečenjem prvenstva, Mežico. V gorenjskem derbiju so bile tokrat ŠPORTNO PLEZANJE boljše odbojkarice Bleda ki so ugnale sosede iz Jesenic s 3:1 (12, 24, - 23, 20). Blejčanke so s prvo zmago napredovale na 9. mesto, ekipa Mladi Jesenice pa je v skupini treh ekip, ki so po štirih krogih še brez točk. V moški konkurenci 3. DOL sta nastopili le dve gorenjski ekipi, pa še ti dve sta se pomerili med seboj. Calcit Kamnik II je bil s 3:1 boljši od Iskre Mehanizmi Kropa. V vodstvu sta Astra Telekom in Calcit Kamnik II (6 točk), Merkur LIP Bled II j četrti (3 t.), Iskra Mehanizmi Kropa pa je na 7 mestu še brez točk. V ženski konkurenci so bile uspešne le odbojkarice Bohinja, ki so v Škofji Loki premagale domačinke z 1:3, medtem ko je ekipa Pizzeria Morena izgubila na gostovanju vGrosup-ljem s 3:0. V vodstvu je ekipa Pirana (12), Bohinj je 8. (3), medtem ko sta Partizan Šk. Loka in Pizeria Morena v društvu s HI-Tom iz Nove Gorice na zadnjih mestih še brez točk. • Brane Maček ^MlZNj TENIS •aga Merkurjevk, poraz Križanov 1;*>ranj, Križe - M inulo soboto so namiznotenisačice v 1. slovenski ja ,0<%rale 5. krog. Z zmago 6:4 so se v Kranj vrnile igralke Merkur-nem f° 8°stovale v Ljubljani pri ekipi ŽNTK Partizana. Po izenače-dvoboju so Kranjčanke vendarle slavile, vsaka igralka pa je lyje^eva'a po dve zmagi. Še posebej se je izkazala Urška Petrič. z j *UrJevke so na lestvici s 5 točkami pete, vodi pa ekipa Šampionke v, *°čkami. ki S°V poraz v domači dvorani pa so tokrat doživeli igralci NTK Križe, Mari^°St''' ck'P° Vegrada. Rezultat je bil 3:6. Na lestvici vodi ekipa D°ra z 10 točkami, Križani pa so s 4 točkami sedmi. • V.S. Je to sploh še mogoče? Kranj - V moški konkurenci l.A SKL je ISKRAEMECO v 6. krogu postavil nov rekord kegljišča v Kranju in zanesljivo premagal mestnega tekmeca LOG-Steinel. Za nameček jim je ta podvig uspel brez Borisa Benedika in Uroša Stoklasa, kar samo kaže na izvrstno formo svetovnih pod-prvakov iz Vierenheima. 6315 podrtih kegljev je seveda tudi najboljši ekipni rezultat v Slovenski kegljaški ligi. ISKRAEMECO in Rudar še naprej ostajata v vodstvu brez poraza z 12 točkami, LOG-Steinel je na 9. mestu s tremi točkami. V naslednjem krogu se bosta v Trbovljah za naslov jesenskega prvaka "udarila" Rudar in ISKRAEMECO. REZULTATI 6. krog: ISKRAEMECO Kranj (Pinta rič. 1098, Hafnar D. 1062): LOG-Steinel Kranj (Hafner 997, Bene-dik Br. 994) 8:0 (6315:5835); Calcit Kamnik-Domžale : Rudar Trbovlje 0:8 (5008:5375); SI. Konjice : Konstruktor Maribor 5:3 (5689:5687); Proteus - LIV Postojna : Elektrarna Dravograd 6:2 (5699:5433); Prosol - Stiking Ljubljana Litija 2001 8:0 (5332:5057). V 6. krogu l.A SKL za ženske sta obe gorenjski ekipi zmagali. Triglavanke ne popuščajo na vrhu lestvice in bodo v naslednjem krogu v Celju skušale presenetiti Miroteks. Magično mejo 500 sta presegli Lidija Vintar (515) in Sil-vana Belcijan (502). Tržičanke so v Ljubljani na težkih stezah kegljišča Maks Pere osvojile veliki točki in se zanesljivo bližajo sredini lestvice. REZULTATI 6. krog: Triglav Kranj:Gradnje IGEM SI. Gradec 6:2 (2847:2670); Prosol-Stiking Ljubljana : SHP Ljubelj Tržič (Schoffmann in Zaje po 408) 3:5 (2336:2371); Proteus Postojna: Brest Cerknica 0:8 (2490:2705); Adria Ankaran : Miroteks Celje 0:8 (2392:2595); Izola: Gorica Nova Gorica 2:6 (2355:2426). • V.O. SHP Ljubelj boljši od Gorice Kranj - Poleg prvoligašev in prvoligašic so konec tedna nastopali tudi kegljavci in kegljavke v nižjih ligah. V l.B ligi za moške je v derbiju kroga ekipa SHP Ljubelja s 7:1 (5596: 5498) premagala Gorico, Jeseničani pa so izgubili pri vodilnem Sinetu v Hrastniku z rezultatom 6:2 (5571:5336). V 2. ligi za moške - zahod je ekipa Triglava izgubila s Kočevjem 2:6 (5582:5673), ekipa Simona Jenka pa je bila na gostovanju slabša od Pivke 6:2 (5021:4877). V 3. slovenski ligi za moške je ekipa Želznikov na "domačem" kegljišču v Škofji Loki izgubila proti domačim tekmecem, Termo Poletu, z rezultatom 1:7 (5011:5136). Ekipa Jesenic je s 7:1 (5242:5062) premagala ekipo Calcita. • V.S. KOŠARKA_ Prvi poraz Triglava in Loka kave TCG Kranj, Škofja Loka, Jesenice - Minulo soboto so košarkarji v Hypo ligi odigrali 3. krog. Ekipa kranjskega Triglava, ki je v domači dvorani gostila Savinjske Hopse, je doživela prvi letošnji poraz, Hopsi pa so še edino neporaženo moštvo. V Kranju so zmagali s 70:82 (49:60, 32:40, 18:24). Poraz pa je tokrat doživela tudi ekipa Loka kave TCG, kije na gostovanju pri Kopru izgubila s 84:72 (65:46, 39:28, 14:14). Ekipa He-liosa je v Domžalah gostila Roglo in zmagala z 89:65 (61:56, 38:38, 22:16). Na lestvici Hypo lige vodi ekipa Savinjskih Hopsov s 6 točkami, sledi Triglav s točko manj, Loka Kava TCG je s prav tako 5 točkami na petem mestu, Helios pa je s točko manj sedmi. V soboto Loka kava TCG gostuje pri Kraškem Zidarju, Triglava pri Elektri, Helios pa pri Savinjskih Hopsih. V l.B ligi za košarkarje je ekipa Geparda Radovljice gostila moštvo Uniona Olimpije mladi in prvič letos zmagala. Rezultat tekme v Radovljici je bil 97:84 (67:62, 40:43, 17:22). Na lestvici so sedaj s 5 točkami na dvanajstem mestu, jutri pa gostujejo pri Iliriji. V derbi srečanju 4. kroga v 1. slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Kobrama Jesenic doma gostila ŽKD Maribor in z borbeno igro slavila z 78:71 (60:47, 40:38, 23:23). Ekipa Odeje je gostovala pri Lek Jezici in zmagala s 95: 51 (72:44, 45:21, 19:6). Na lestvici sta v vodstvu ekipi Leka Jezice in Kobrama Jesenic s po osmimi točkami, Odeja pa ima pet točk in je na 6. mestu. V soboto Odeja gosti Slovenske Konjice, ekipa Kobrama Jesenic pa bo gostovala pri ekipi Pomurje Skiny. »V.S. ROKOMET_ Termo ni pripravil presenečenja Škofja Loka, Kranj - V Škofjeloški dvorani Poden si je okoli 700 gledalcev ogledalo zanimivo tekmo l.A slovenske rokometne lige za moške. Domači Termo je namreč gostil ekipo Celja Pivovarne Laško. Kljub požrtvovalni igri domačinov pa Ločanom ni uspelo presenetiti veliko močnejših nasprotnikov. Na koncu so izgubili 22:37 (11:18). Na lestvici po petih krogih vodi ekipa Mobitela Prul 67 z 10 točkami, ekipa Terma pa imam 6 točk in je na šestem mestu. Zazvonil v Kotečniku Kranj - Luka Zazvonil (AO Kranj, Iglu Šport, Samsara, Foto Če-bron) je trinajstega septembra v plezališču Kotečnik uspel preplezati star projekt Mateja Mejovška, ki se nahaja levo od smeri Umazana Igra. Junija je smer najprej preopremil, nato pa začel s poskušanjem v smeri. Preplezal jo je že v dveh delih, nato odšel na morje, kjer pa tudi ni samo počival. V plezališču Vintjan zraven Pule je opremil in preplezal novo smer Monique 8a dolgo 25m. Sledil je zopet obisk Koteč-nika, kjer je po nekaj dneh uspel v projektu sedaj smeri Stigmata 8b+/c. Tri dni kasneje je v drugem poskusu preplezal še Impulz 8a/a+. Z rdečo piko pa je preplezal še sledeče smeri: Levitacija 7c+ za katero predlaga 8a, Drčam team 7c+, Mea culpa 7c/c+ ter La belle femme 7c/c+. Na pogled pa je uspel v Joganandi 7c. Zazvonil pa je preplezal še dva projekta. Prvega, ki ga je opremil Igor Kopše, je preplezal v Bitnjah, nahaja pa se desno od smeri Grizli. Smer je bila preplezana 11. septembra dopoldan, zato ji je pripadlo ime Črni torek 7c, dolga je 25m. Drugega pa je opremil Zazvonil v Mišji peči desno od smeri Corto. Smer ima ime Gospodar prstanov 7c+, dolga pa je 18 metrov. Lukov brat Blažje v Kotečniku preplezal smer Guernica 8a. Ločani v soboto kljub požrtvovalni igri niso bili enakovredni nasprotniki ekipi Celja Pivovarne Laško. Foto: Tina Doki Novo zmago pa so v domači dvorani na Podnu v nedeljo zabeležile rokometašice Jelovice, ki so gostile ekipo Burje in slavile 24:19 (10:10). Ekipa Save je doma izgubila z Olimpijo 16:46 (10:26). Na lestvici vodijo rokometašice Krim Ete Neutro Robertsa s 16 točkami, Jelovica je z 8 točkami peta, Sava pa s 6 točkami sedma. Že jutri, v sredo, pa je na sporedu zadnji krog jesenskega dela za dekleta. V dvorani na Planini v Kranju se bosta pomerili ekipi domače Save in škofjeloške Jelovice. Tekma se bo začela ob 20.15 uri. • V.S. Smučarski reprezentant Jernej Reberšak je novo sezono zaključil že pred prvim startom Olimpijske sanje končane v Soldnu "Treniraš celo leto, komaj čakaš tekem, potem pa se moraš v trenutku tik pred začetkom tekmovanj sprijazniti, da je sezona končana. Težko je, vsaj sedaj, prve dni. Kljub temu pa ostajam optimist. Upam, da bom spomladi spet lahko smučal," pravi še ne 24-letni Radovljičan Jernej Reberšak, ki je olimpijsko sezono končal že pred prvo tekmo v avstrijskem Soldnu. Jernej je imel pred letošnjo smučarsko sezono veliko načrtov. V trenutku je moral pozabiti nanje. Letošnja smučarska sezona seje začela s kar nekaj neprijetnimi nesrečami in poškodbami. Najbolj tragična se je zgodila na treningu v v Pitztalu, kjer seje smrtno ponesrečila svetovna prvakinja v superveleslalomu Regine Ca-vagnoud. Slovenski tabor pa je tik pred prvimi tekmami v veleslalomu v Avstriji pretresla vest, da si je na treningu zlomil nogo obetavni radovljiški smučar Jernej Reberšak. Do prejšnjega torka je bil v bolnišnici v Innsbrucku, kjer je imel operacijo poškodovane noge, konec tedna pa smo ga obiskali doma v Radovljici. Tvoj trener za hitre discipline, Jože Gazvoda, ob začetku letošnje zime ni skrival, da si ravno ti med smučarji, ki v letošnji sezoni z rezultati lahko najbolj presenetijo. Kaj pa si razmišljal ti? "Lansko sezono sem končal precej nesrečno, saj sem se udeležil avstrijskega državnega prvenstva v superveleslalomu in po osvojenem drugem mestu nesrečno padel v cilju, kjer je bil sneg zelo moker in mehak. Takrat sem si poškodoval kolenske vezi in nogo sem imel v mavčni oblogi mesec dni. Tri mesece je trajalo, da sem znova stopil na sneg, vendar pa sem nato hitro pridobival na moči in že v začetku avgusta sem bil spet pripravljen. Takrat smo odpotovali na priprave v Argentino. Bile so zelo dobre. V Argentini smo imeli tudi tekmo s smučarji, ki so tam trenirali. Na tekmi sem zmagal v superveleslalomu in slalomu. Sledile so še priprave v Švici in Avstriji in res sem bil zelo dobro pripravljen, zagotovo bolje kot kdajkoli doslej. Komaj sem čakal odhoda na prve tekme." Nesreča na treningu, ki se je končala z zlomljeno nogo, pa je prekrižala tvoje načrte in načrte reprezentance. Kako se je Zgodila? "V Soldnu smo trenirali za ve-leslalomsko tekmo. Na progi mi je na ledu naenkrat zdrsnilo, tako da sem padel na bok. Ob progi pa je bilo kakšnih dvajset centimetrov novega snega. Do tam me je neslo, tam pa me je vrglo v zrak in takrat sem si zlomil nogo. Kako točno se je zgodilo, se niti ne spomnim, saj se je vse dogajalo v trenutku. Nato so me odpeljali v bolnišnico v Innsbrucku, kjer so mi naredili operacijo. Zdravnik v Avstriji mi je že povedal, da v letošnji sezoni zagotovo ne bom mogel več tekmovati. Ne vem pa še, kdaj bom spet lahko obul pan-carje in stopil na smuči. Veliko je odvisno od zdravljenja in bolečin. Podobno poškodbo je imel Rene Mlekuž in kar dve sezoni je trajalo, da so najhujše bolečine ponehale." Kakšne načrte si imel pred nesrečo? "Seveda sem imel v načrtu kot najpomembnejšega nastop na olimpijskih igrah. Normo za nastopa v superveleslalomu in veleslalomu sem imel že od lanske sezone. Letos bi ju moral le še potrditi. Moja želja je bila tudi, da nastopim v kombinaciji. Prav tako sem si želel še izboljšati rezultate iz lanske sezone in se v obeh disciplinah, veleslalomu in superveleslalomu ter skupno prebiti med najboljšo trideseterico. Lani mi je to uspelo že v superveleslalomu in bi letos štartal že med prvo trideseterico." Toda v trenutku, po nesreči, je bilo načrtov in upanja na dobro sezono naenkrat konec... Gotovo ti sedaj ni lahko? "Gotovo je težko, vsaj sedaj prve dni. Treniraš celo leto, komaj čakaš na tekme, potem pa te doleti smola tik pred prvim nastopom. Moja želja po tekmovanju je bila res velika in težko se je bilo sprijazniti s prisilnim počitkom. Kljub vsemu sem optimist in upam, da bom spomladi že lahko smučal." V tednu, ko si se poškodoval, so si nesreče kar sledile, celo smrt Francozinje Regine Cavagnoud. Kaj misliš, da je vzrok? "Dejstvo je, da se vsako sezono poškoduje nekaj tekmovalcev. Novi materiali pač zahtevajo svoj "davek", vse je na mejah: robniki, smuče... nič ne dopušča oddrsava-nja. Vse "noro" zagrabi... in navadno do nesreče pride v stotinki, ko je težko reagirati. Če priletiš pod takim kotom, kot sem jaz, se zgodi nesreča... lahko pa bi jo od- Lavtižarja, Romana Podlipnika,-V osnovni šoli sem bil zelo majhen in suh in nisem imel večjih rezultatov, navadno sem se na državnih tekmovanjih uvrščal le okoli desetega mesta. Na začetku gimnazije pa sem zrasel, se zredil in pri mladincih se mi je "odprlo'. tako da sem se uvrstil tudi v mladinsko reprezentanco. Kasneje sem iz nje izpadel in bil sem pred odločitvijo, ali naj še smučam ah naj se posvetim šoli. Na jeseniški gimnaziji sem jeseni naredil maturo in sklenil, da se - s pomočjo staršev, ki so me denarno podpirali - eno leto posvetim zgolj smučanju. Ko sem prišel v reprezentanco, me je nekako "odkril" Jože Jernej Reberšak je letošnjo olimpijsko sezono že zaključil. Doma v Radovljici počiva in zdravi zlomljeno nogo. Foto: Tina Doki Jernej Reberšak nesel tudi brez poškodbe. Je pa bil zadnji teden res tragičen." Kdaj pa si se odločil za smučanje, za resno treniranje? "To je bilo že v prvem razredu osnovne šole, ko sem se vključil v radovljiški smučarski klub. Navdušil me je prijatelj, pa tudi oče, ki se je ukvarjal s smučarskim tekom, ni imel nič proti. Pri klubu so bili moji trenerji od Janeza Šolarja, Bojana Kavčiča, Jožeta Gazvoda in sedaj sem se najbolj posvetil treniranju veleslaloma in superveleslaloma, čeprav treniramo vse discipline." Kako boš preživel sezono, ko ne boš mogel na smuči? "Vpisan sem na Fakulteto za šport in naslednje mesece, ko bom že lahko stopil na nogo, se bom skušal posvetiti študiju, za katerega sedaj ni bilo veliko časa." • Vilma Stanovnik Bojan Prašnikar, nogometni trener Strog, vendar v mejah normalnega Bojan Prašnikar iz Šmartnega ob Paki je danes ob Srečku Katancu najbolj znan in najbolj spoštovan slovenski nogometni trener. Z Mariborom je pred dvema letoma dosegel evropski vrhunec. Potem je odšel. Sedaj je znova v Mariboru, da bi mu vrnil staro slavo. Nedeljski začetek ni bil po njegovem okusu in željah. Mariborčani so prišli v Kranj, da bi Živilom Triglavu odnesli tri točke, vendar so zgolj eno. Koje bil Bojan Prašnikar pred enim tednom v Kranju še z Ero iz njegovega rodnega Šmartnega, pa je odnesel tri točke. Kranjski gostovanji sta mu u spe l i d votretj i nsko. "Danes pač nismo dosegli tistega cilja, ki smo si ga zastavili, to je zmagati. V igri je bilo še veliko avtogol, ki je psihično labilno moštvo še bolj dotolkel. Potem smo izenačili in napadali, vendar brez zadetka. Podobne predstave se bodo na naslednjih tekmah še nadaljevale. Preveč je individualizma, ko vsak napadalec sam nekaj poskuša. Vendar pa je bilo na današnji tekmi med igralci več volje in želje po zmagi, kar me v tem trenutku zadovoljuje," je dejal novinarjem po nedeljski tekmi v Kranju. Bojan Prašnikar (desno) in predsednik Nogometnega kluba Maribor Jože Jagodnik sporočata, da je Prašnikar znova trener Maribora. napak, ki jih ne sme biti. V drugem polčasu smo krenili v napad s tremi napadalci, menjali smo oba bočna igralca, vendar nismo uspeli zmagati. Mislim, da je bil ključni trenutek tekme Križanov Nekdanji odlični nogometaš, profesor telesne vzgoje, je dosegel zvezdne trenutke pred leti z Mariborom, ki je pod njegovim vodstvom igral v ligi prvakov. Takrat se je v Sloveniji nogomet znova prebudil. Potem je odšel iz Maribora k Olimpiji iz Ljubljane. Peljal jo je proti vrhu slovenske lige. Klonil je tik pred ciljem. Maribor je ostal prvi. Potem seje govorilo, kam vse bo odšel trener. Tudi vrnitev v Maribor se je omenjala, vendar je letošnje ligaško tekmovanje začel kot trener v domačem klubu Ero Šmartno, ki se je uvrstil v prvo ligi. Najbolj nogometna vas, enako kot pred skoraj desetimi leti Naklo, je tudi po Prašnikarjevi zaslugi zaživela z nogometom. Delo v Smartnem je bilo res začasno. 28. oktobra zvečer je bil znova trener Maribora Pivovarne Laško z edino in verjetno doslej najtežjo nalogo: postaviti mariborsko ekipo na noge in jo obdržati v vrhu'slovenskega nogometa, potem pa bo prišel čas za še kaj več. Bojan Prašnikar slovi namreč kot trener, ki ni blestel po igrah, ampak je znal dosegati rezultate, ki edini štejejo. Znani komentator Dela in odličen poznavalec nogometa Franci Božič je med drugim potegnil primerjavo med Prašnikarjem in znanim italijanskim trenerjem Giovanni-jem Trapattonijem. Slednjega so pred petimi leti za rešitelja po komaj dveh letih slovesa poklicali k Bavernu v Muenchen, Prašnikarja pa sedaj v Maribor. Italijan je že uspel. Če bo tudi Prašnikar, bo pokazal čas. Bojana Prašnikarja smo po nedeljski tekmr Maribora Pivovarne Nogometaši Maribora na prvi tekmi pod Prašnikarjevim vodstvom v Kranju niso uspeli zmagati. Foto: T.D. Laško v Kranju z Živili Triglavom prosili za krajši pogovor. Ste zelo uspešen trener. O tem pričajo uspehi klubov, ki ste jih trenirali. Kakšen je vaš način dela. Po reakcijah med tekmo ob igrišču je mogoče sklepati, da ste strog in energičen trener. "Moje vodilo je širina igre, veliko gibanja igralcev, odigravanja in kombiniranja, za kar pa seveda potrebuješ dobre igralce. Pomemben je sistem igre, ki omogoča pregled nad dogajanjem na igrišču. Igralec mora vedeti, kaj se dogaja na igrišču in kaj se bo zgodilo. Gre za igro, ki nasprotniku ne dopušča razvitja njegovega sistema igre. V določenih ozirih sem strog trener, vendar v mejah normalnega oziroma tistega, kar je za nogomet nujno. V teh primerih sem res dosleden in vztrajen, ker le tako lahko igralci uresničujejo dogovorjene naloge." Vrnili ste se v Maribor, kar je bilo po vašem uspešnem sodelovanju s tem klubom in krizo, v katero so padli Mariborčani, pričakovano. Se Maribor lahko znova dvigne tako visoko? "To so bili izjemni rezultati, ki se jim je mogoče približati. Danes je Maribor na ravni, s katere gre lahko samo navzgor, saj nižje ne more pasti. Spoznal sem, da je moštvo neuigrano. Zato je moja prva naloga vključiti igralce v neki sistem, ki bo začel delovati in v katerem bodo stvari in naloge jasne." Vi ste bili tudi odličen nogonte-taš in enkrat celo najboljši stre-lec nekdanje slovenske nogontel' ne lige. Diplomirali ste na Fakuj-teti za šport. V kolikšni meri lahko aktivno igranje in šola pomagata pri treniranju? "V vsakem primeru lahko kombinacija igralskih izkušenj, Šolein prakse prinese dober rezultat. Seveda pa je rezultat na tekmah rezultat nekega procesa, ki se doga ja v klubu in v moštvu. Pojavljaj0 se različne situacije in v takih primerih je kombinacija teorije i prakse zelo koristna." Slovenski nogomet je pred velikim korakom: Če premagat*10 Romunijo, bomo med udeležb svetovnega prvenstva. Je p° ^a to realnost ali pa so le sanje. "Slovenski nogomet doseg zadnja leta svoje vrhunce. Prveg. smo mi v Mariboru na klubs; ravni, leta 1999 pa je bila n Žvrhuncu tudi reprezentanca. drugi strani pa je klubski nogo«1 v zastoju in na tej ravni bo tre narediti odločnejše korake, sic bomo zastali. Glede Rom0™, pa menim, da imamo realne sa za zmago. Igrata se dve tj* in moštvi začenjata z 0 : O.r videvam, da bo dvoboj med » venijo in Romunijo napet do dnjega trenutka." ^„jek • Jože KosUr 0^ G) 4^ 4^ GOSPODARSTVO / marija.volcjak@g-glas.si Alpina razvija nov tekaški in alpski smučarski čevelj Nov alpski smučarski čevelj bodo januarja predstavili na muenchenskem sejmu ISPO, velika novost bo tudi nov tekaški čevelj. Žiri - V žirovski Alpini so razvili nov alpski smučarski čevelj, ki so ga te dni začeli testirati na snegu. Pripravljajo tudi nov tekaški smučarski čevelj, ki ga prav tako že testirajo, prvi rezultati so zelo dobri. Tretja novost je industrijska izdelava čevljev po meri, pri tem problem predstavljajo ženski čevlji z visoko peto, ki ne smejo biti udobni, temveč morajo ženske malce tiščati. Pogovarjali smo se z direktorjem Alpine Martinom Kopačem. "Kmalu po prevzemu vodenja Alpine ste napovedali nov čevelj Za alpsko smučanje, kar naprej Vas sprašujemo, kdaj bo nared, vedno se odgovoru malce izognete?" "Napovedi so vedno nehvaležne, toda pri "pancerjih" sem moral nekaj reči, tako me sedaj držite za vrat, kje je vendar ta novost. Toda, nič se nisem zlagal, res pa stvari ne gredo tako hitro, kot smo Želeli. Ko sem prevzel vodenje se odločili, da jih ne bomo izdelovali sami, temveč bomo to prepustili nekomu drugemu. Pred dobrim letom sem povedal, kako smo se začeli dogovarjati z največjimi svetovnimi izdelovalci, na žalost pri tem nismo bili uspešni. Najbolj zaželena 'nevesta' nam je ponudila štiriletni projekt, saj je lani dala na trg povsem novo smučarsko vez, deset milijonov mark so dali za opremo, zato se jim nikamor ne mudi. Ker se nis- V Alpininem časopisu Delo-življenje je obisk v Sarajevu opisala Meta Leskovec. Med drugim je zapisala: Bili smo zelo prijetno presenečeni, ker so nas delavci FOGS-a kljub zamudi in pozni uri v tako velikem številu in tako toplo sprejeli. 2 njimi smo odšli na njihove domove, kjer je sledila taka in drugačna pogostitev. Tega ne morem posebej opisati. Se ne da, to je treba doživeti. Marsikdo je odstopil svojo posteljo, spalnico itd. Zares so enkratni ljudje. Popeljali so nas na ogled tovarne. Deloma je obnovljena in zelo lepa. Prostori so čisti, pospravljeni in urejeni. V montaži imajo tudi sodobne stroje. Slabše je opremljena šivalnica. Nimajo niti enega stroja s postriženjem nitk, niti ene kantirke, zagibajo vse ročno, vmesno podlogo lepijo z navadnim likalnikom. Šivalni stroji so stari tudi od štirideset do petdeset let. Kar nas je bilo iz šivalnice, smo bile začudene. Le kako lahko sploh kaj naredijo, smo se v mislih spraševale. Seveda upajo in vedo, da bo nekoč tudi strojna oprema boljša. Sicer se pa prav nihče ni pritoževal. Alpine in smo postavili usmeritve, smo se morali odločiti, če bomo "pancerje" še izdelovali ali pa ne več. Proizvodnja je namreč Padla na 60 tisoč parov letno, manj kot 100 tisoč parov pa se jih ne splača izdelovati. Nobenega srnisia nismo videli v tem, da bi samo nekaj dodali, saj je svetovna konkurenca ostra in proizvodnja *e tako ali tako prevelika. Zato srno odločili, da jih bomo izdelovali le, če nam bo uspelo narediti nekaj povsem novega. Patent za nov čevelj imamo, ni mu kaj dodati, prepričani smo, da bo trg novost sprejel. Stvari so se zavlek-'e pri smučarskih vezeh, saj smo mo uspeli dogovoriti, smo se odločili, da tudi vezi naredimo sami, prototip je narejen in te dni ga začenjamo testirati na smučki in v snegu, pokazalo se bo, kako se obnese v praksi. Novost bomo konec januarja oziroma v začetku februarja predstavili na največjem svetovnem smučarskem sejmu, na sejmu ISPO v Muenchnu. Bistvo novosti je, da lahko z istim smučarskim čevljem smučate in deskate, kar seveda ni namenjeno vrhunskim smučarjem, temveč množicam. Vezi morajo biti torej prirejene za različne velikosti čevljev. Mislim, da je to velika tržna niša." Plačilna zamuda se povečuje Kranj - Septembra je bilo zamujenih 61 odstotkov plačil, zamuda •1° v povprečju znašala 31 dni, v primerjavi z julijem se je povečala žl» štiri dni. bonitetna hiša I, d.o.o., poslovne informacije iz Ljubljane za pripra-v° bonitetnih informacij zbira podatke o plačilih slovenskih družb. V svoji bazi podaktov ima trenutno pribižno 2,5 milijona računov, ki so Jjh plačale slovenske družbe. Podatki kažejo, da je bilo septembra po đ°spetju računov zamujenih 61 odstotkov plačil. V povprečju je zamuda znašala 32 dni, kar pomeni, daje bila za štiri dni daljša kot julija letos. Zamujanje pri plačilih se potemtakem počasi, vendar vztrajno Povečuje. V tem povprečju so razlike zelo velike. Plačilni ključ, ki £aže na povprečne zamude, večje od petih dni, je namreč zelo pomem- en za rating družbe. Toleranca petih dni je nujna, ker je v velikih arnžbah iz logističnih razlogov težko doseči, da bi bili vsi računi Plačani v roku. Daljše zamude pa družbam znižujejo rating. Zaradi Poslovnih rezultatov ima lahko družba odlično boniteto, vendar jo zamude pri plačilih znižujejo. Dobavitelj namreč ne more pričakovati Pravočasnega plačila, zato naraste tveganje pri takšnih poslih. "ri bonitetni hiši I, d.o.o., poslovne informacije, imajo plačilne 'JUČe za 41.073 pravnih subjektov v Sloveniji. Za posamezno družbo ' ane 2.500 tolarjev, na internetu so dostopnejši po še ugodnejši ceni. V Alpini kupujejo najsodobnejše stroje, predstavili so nam avtomatski šivalni stroj, ki naredi toliko kot dvanajst šivilj. Poleg tega je zelo natančen, saj je računalniško voden, veljal je 450 tisoč mark. Še večja tehnična pridobitev je vodni rezalnik, ki usnje reže z vodnim curkom pod pritiskom, pri čemer je veliko bolj natančen kot orodja z noži, kar je seveda zelo pomembno za kvaliteto obutve. V kratkem bodo kupili še en vodni rezalnik, namenjen bo Alpinini proizvodnji na Colu na Primorskem. Pred dnevi, ko nam je direktor Martin Kopač predstavljal najnovejše stroje, so mehaniki ustavili in čistili vodni rezalnik, zato ga bomo posneli kdaj drugič. Martin Kopač, direktor Alpine "Ste dogovore s svetovnimi izdelovalci smučarskih vezi povsem opustili?" "Ne še, morda bomo dogovore z dvema obnovili." "Pripravljate novosti tudi pri tekaških smučarskih čevljih?" "O tem doslej nisem govoril, vendar gre prav tako za veliko novosti. Zelo preprosta je, kot vsaka genialna stvar. Nov tekaški čevelj ne bo več vpet na prstih, temveč na sprednjem delu stopala, na kar doslej nihče ni pomislil. Naši strokovnjaki so razvili sistem HBB, patent ima Aleš Jurca. Odločili smo se za sodelovanje z norveško firmo Lorttefello, z drugim največjim izdelovalcem tekaških vezi na svetu, ki je pred petnajstimi leti razvil sistem NNN. Salomon ima sistem SNS, ki je povsem enak, le patentov niso uredili. Ocenjujemo, da bo sistem HBB velika novost, pred dobrim tednom smo ga skupaj z Norvežani začeli testirati, vseh rezultatov še nimam, prvi pa so zelo dobri. Vodenje smučke je boljše kar za 48 odstotkov, stranska stabilnost je boljša kar za 50 odstotkov." "Pred časom ste napovedali novost tudi pri običajni obutvi, rekli ste, da si bomo lahko v prodajalni pomerili nogo in nato dobili čevlje po meri?" "Tretja velika novost bo industrijska proizvodnja po meri, ki jo kot prvi na svetu pospešeno razvijamo v sodelovanju s kanadsko računalniško firmo. Ko boste prišli v našo trgovino, Vam bodo s pomočjo računalnika pomerili nogo in dobili boste čevlje po meri oziroma takšne, ki se bo do najbolje prilegali Vaši nogi. Za vsako številko, denipio za število 40, bo na voljo pet do sedem različic, razlike bodo v peti, nartu, širini itd. Pri testiranju so se problemi pokazali le pri ženskih čevljih z visoko peto, saj so bili preveliki, če so bili izdelani po meri. Takšen čevelj mora namreč nogo dobro stisniti, mora biti premajhen, saj se sicer ženskam sezuva." "Skupaj s Planiko in Pekom v sredo odpirate prodajalno v ljubljanskem BTC, je to napoved širšega sodelovanja?" "Saj nismo skregani. S Planiko smo skupaj že v Mercatorjevih centrih, tudi v Kranju bomo. Naše izkušnje so dobre, bolje prodajamo tam, kjer je na kupu več različnih prodajaln s čevlji. Zelo dobra je prodaja v podhodu SKB banke v Ljubljani, kjer je štirinajst prodajaln čevljev, Mass ima celo dve. Bogata izbira je za kupce privlačna, vse imajo na enem mestu in lažje se odločijo za nakup. V ljubljanskem BTC-ju odpiramo skupno prodajalno "Svet čevljev", prostor je uspel dobiti nekdanji Pekov direktor Tomaž Lovše. Ker je velik, ga je ponudil še Planiki in Alpini. Žal nam je le, da prodajalne nismo odprli že pred prazniki, ko je tudi zaradi šolskih počitnic prodaja zimske obutve velika. To ni šlo, novi prostori in oprema se ni sušila. Sicer pa smo prenovili večjo trgovino v Kopru in pred dnevi odprli novo prodajalno na Madžarskem." "Tovarno ste kupili v Sarajevu, kako ste zadovoljni z njo?" "Zelo. V treh mesecih so dosegli 1.400 parov dnevne proizvodnje, naš cilj je 1.600 parov izdelane obutve dnevno. Pozna se, da je bila FOGS že prej ena najboljših tovarn. Približno 300 zaposlenih je zadovoljnih, kar so se lahko konec septembra prepričali tudi naši zaposleni. Sindikat je dal pobudo, da bi obiskali sarajevsko tovarno, plačali smo vožnjo, prisrčno so jih sprejeli, povabili na domove. Dogovorili so se, da nam vrnejo obisk. Malo jugonostalgije je v tem, toda, zakaj pa ne. Naši ljudje so videli, kakšna je tovarna v Sarajevu, in bili presenečeni, morda bo tako tudi, ko nam bodo obisk vrnili." "Prisotni ste tudi v Romuniji?" "Tam smo začeli z dodelavnimi posli, ki znašajo že 60 tisoč parov obutve dnevno. Romunija je zanimiva zaradi cenejšega in dokaj kvalitetnega dela. Vsi Italijani so že tam, pokupili so 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti. Tja selijo masovno proizvodnjo, saj jih tam delo stane le četrtino. Nas le tretjino." "Bo potem na vrsti Indija?" "Če bi povečevali količine, bi morali v Ukrajino, Indijo. Vendar bomo šli po drugi poti, usmerjamo se v kvalitetne in inovativne izdelke, pri katerih lahko pokrijemo dražje domače delo." • Marija Volčjak Izvoz elektrike v Italijo Kranj - Holding Slovenske elektrarne je za prihodnje leto podpisal pogodbo o izvozu električne energije v Italijo. Cena je ugodnejša od lanske in višja od ponudbe domačih odjemalcev. Ustanovitev Holdinga Slovenske elektrarne je spremljalo veliko pomislekov, nanašali so se predvsem na hitro in preuranjeno ustanovitev skupne družbe, ki združuje Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana, Soške elektrarne Nova Gorica, Termoelektrarno Šoštanj, Termoelektrarno Brestanica in Premogovnik Velenje. Vlada je kot njegov lastnik med njegove najpomembnejše naloge zapisala prodajo električne energije v tujino. Holding je 30. oktobra podpisal pogodbo o izvozu električne energije v Italijo v prihodnjem letu in sicer z družbama Elektrizitaets iz Švice'in Dal-mine Energie iz Italije. Cena je ugodnejša od lanske in bistveno višja od tiste, ki so jo ponudili od- jemalci na domačem trgu, s katerimi naj bi pogodbe sklenili do sredine novembra. Holding je dostop do omrežja za izvoz elektrike pridobil na podlagi Elesovega povpraševanja o namerah za izvez električne energije v prihodnjem letu, ki ga je ta poslal vsem proizvodnim družbam. Pri uvozu električne energije pa se zatika pri dostopu do omrežja. Eles je na prvi razpis dobil dvanajst pritožb podjetij, ki jim niso odobrili dostopa do omrežja za uvoz elektrike v prihodnjem letu. Pritožil seje celo Talum, ki so mu dostop odobrili. Eles ni izkoristil pravne možnosi, da jih spremeni, temveč jih je vrnil Agenciji za energijo, ki ima za odločanje na razpolago šestdeset dni. Ker gre za prvo tovrstno odločanje glede dostopa do omrežja, se bo začela oblikovati praksa reševanja sporov. V prihodnje jih bo verjetno še več, saj bo razpisov za dostop do električnega omrežja za uvoz elektrike še več in zavrnjenih dostopov verjetno tudi. Pri vsem tem mešetarjenju z elektriko, ki sega v vrtoglave številke, saj naj bi bil posel o izvozu elektrike v Italijo bistveno več kot 100 milijonov tolarjev, imamo navadni smrtniki le skromno vprašanje: kaj če bo za nas zmanjkalo elektrike?! Liberalizacijo slovenskega trga električne energije utegnejo spremljati tudi problemi in težave, elektrika pa seveda ni blago, ki bi ga lahko imeli na zalogi. Liberalizacijo trga elektrike so tudi drugod po Evropi spremljali električni mrki, zato naši strahovi niso povsem neupravičeni. »M.V. kranjski trgovski center Martin pred Martinom pokušina v prehrambenem centru CTRENCA) AKCIJSKI NAKUPI slovenskih vin v sodelovanju z vinsko kletjo ) BREŽICE 7. in 8. novembra od 15" - 19* kranjski trgovski center GAD velika izbira • breskve • marelice • nektari ne • češnje • Hruške 'Ttitrtfski < MfeB VRTNAR) •ft • nrusKe {Jfj • zgodnje jablane • kutine • orehi * ameriške borovnice ostalo jagodičje P°n.-sob. 8"-20\ nedelja 8"-13h; Savska c. 34, Kranj, © 04-281-81-50 pon.-sob. 9h-19\ Savska c. 34, Kranj, 04-281-81-30 GORENJSKI GLAS »14. STRAN KMETIJSTVO, FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto zaplotnik@g-glas si Torek, 6. novembra 200l_ Dokapitalizacija edine klavnice na Gorenjskem Jeseniško klavnico zapreti ali modernizirati? Občinska sveta Kranjske Gore in Jesenic sta se že odločila za dokapitalizacijo jeseniške klavnice, ki mora obnoviti predvsem predelovalni obrat. V Jeseniških mesninah pričakujejo, da bo klavnica kot edina na Gorenjskem obstala, saj so za njen obstoj kmetje zelo zainteresirani. Kranjska Gora, Jesenice - Jeseniške mesnine, d.d., zaposlujejo trenutno 43 delavcev in niso le občinska klavnica, ampak so začele svojo prodajo širiti po vsej Sloveniji. Poleg prodajaln na Jesenicah, v Žirovnici in v Bohinju so odprli skladiščni distribucijski center v Ljubljani, iz katerega oskrbujejo večje potrošnike, kot so šole, vrtci in gostinsko-turistični objekti. Jeseniški klavnici kot še edini klavnici na Gorenjskem pa je grozilo, da jo bodo zaprli, saj ni izpolnjevala veteri narsko- san i tar ni h pogojev. Ob koncu leta 1999 je bil sprejet pravilnik o veterinarsko sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v javno potrošnjo. Po tem pravilniku je potrebno vse objekte klavnic in predelave prilagoditi do konca leta 2002. Za modernizacijo predvsem predelovalnega obrata pa sama ni imela dovolj kapitala, večinski lastnik PID Kmečka družba pa sama ni bila pripravljena vlagati dodatnih sredstev v JEM. Od lastnikov je bila pripravljena vlagati sredstva v omembe vrednih zneskih le KGZ Sava Lesce, z.o.o. Največji lastnik JEM je z 52 odstotki PID Kmečka družba, d.d., sledi ji KGZ Sava Lesce s 13 odstotki,« KZ Naklo 11 odstotki in notranji lastniki z 11 odstotki. JEM so v zadnjih dveh letih poslovale z izgubo, pričakovale so pomoč občin, ki bi z dokapitalizacijo postale solastniki ter podporo večjih obrtniških obratov, ki koristijo storitve JEM. Okvirna vrednost dokapitalizacije je bila ocenjena na 90 milijonov tolarjev. Klavnica Jesenice je pomembna za kmete jeseniške in kranjskogorske občine predvsem zaradi storitev služnostnega zakola in zasilnega zakola. Če bi jo zaprli, bi morali kmetje voziti živino v zakol v Ljubljano ali v Domžale. Zaradi visokih prevoznih stroškov bi to lahko imelo za posledico dodatno obremenitev občinskih proračunov, odrazilo pa bi se tudi v staležu živine, zmanjšanju obdelanih kmetijskih površin in povečanju "črnega" zakola. Pomen klavniško -predelovalnega obrata pa bo naraščal ob usmerjenosti slovenskega kmetijstva na manj intenzivno prirejo in usmeritev na ekološko kmetovanje ter ekološko pridelavo hrane. Ob izbruhu kužnih bolezni pa vsebolj narašča tudi sanitarno-veterinarski pomen, zato je interes za ohranitev klavnice še toliko večji. V minulih treh letih se je družba intenzivno ukvarjala z iskanjem strateškega partnerja. Zdaj je dokapitalizacijo pripravila in obe ob- čini v Zgornjesavski dolini - Jesenice in Kranjska Gora - sta se na predlog odborov za kmetijstvo pri občinskih svetih odločili za dokapitalizacijo. Osnovni kapital družbe naj bi se povečal iz 73 milijonov tolarjev na 163 milijonov, družba pa bo za navedeni znesek, največ do višine 90 milijonov tolarjev, izdala največ do 45 tisoč navadnih imenskih delnih z nominalno vrednostjo 2 tisoč tolarjev za delnico. Družba pričakuje vpis novih delnic tako od sedanjih delničarjev kot tudi novih, posebej zainteresiranih občin. Občina Kranjska Gora se je odločila, da bo njen kapitalski vložek v družbo Jeseniških mesnin znašal 6 milijonov tolarjev, jeseniški občinski svet pa je na zadnji seji sklenil, da bo iz sredstev, ki se bodo zagotovila v proračunu občine v letu 2002, vplačal 5 milijonov tolarjev. Zneski so izračunani po številu registriranih kmetij, po številu glav živine in opravljenih zakolov ter po številu zaposlenih v družbi iz območja posamezne občine. JEM zato pričakujejo od občine Žirovnica 5 milijonov tolarjev, od Radovljice 8 milijonov tolarjev, Bleda 5 milijonov tolarjev in Na-kla 9 milijonov tolarjev. Družba pa se je tudi že prijavila na razpis Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Zato je izdelala idejno tehnološko rešitev in dokument identifikacije investicijskega projekta. Vsi izračuni kažejo, da je dokapitalizacija lahko uspešna in je možno v prihodnje zagotoviti donosno poslovanje. • Darinka Sedej Zakon o pomoči kmetijstvu velja Ljubljana, novembra - V začetku novembra je začel veljati Zakon o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v letu 2001, ki gaje sprejel 16. oktobra, 29. oktobra pa je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Denar bo zagotovljen v letošnjem državnem proračunu in v proračunu za prihodnje leto. Zakon določa, za bo zaradi posledic pozebe ali neurij s točo povrnjene 30 odstotkov škode, zaradi posledic suše 40 odstotkov potrjene škode m v primeru, če se upravičenec ukvarja samo s kmetijsko dejavnostjo, 50 odstotkov potrjene škode. Določen je izračun, ki upošteva višino potrjene škode, pričakovani hektarski donos, povprečno tržno ceno in površino. Do pomoči bodo upravičena kmetijska gospodarstva, ki imajo nad 1 hektar primerljive kmetijske površine. Za primerljivo kmetijsko površino se šteje 1 hektar njiv ali vrtov, 2 hektara travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov, 4 hektare pašnikov, 0,25 hektara plantažnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč, 8 hektarov gozdov, 5 hektarov gozdnih plantaž ali 6 hektarov barjanskih travnikov ali drugih površin. V 14. členu je določeno, da bodo imeli pri letošnjih izplačilih prednost nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so prijavili škodo, če je bila ocena poškodovanosti večja od 50 odstokov in če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edino ali glavno dejavnostjo. • Jože Košnjek Domača hrana je varna in zdrava Ljubljana, novembra - Hrana, pridelana v Sloveniji, je razmeroma zdrava. To kažejo rezultati nadzora vsebine pesticidov v živilih. Min-istrstvo za zdravje in ministrstvo za kmetijstvo sta pripravili posebno i-zjavo, v katero sta zapisali, daje bila zgornja meja ostankov pesticidov presežena le pri enem vzorcu zelja in pri enem vzorcu jabolk. Vzorčenje živil je potekalo v vseh mestih z nad 10.000 prebivalci, vzorce pa so jemali na prodajnih mestih in na različnih predelovalnih območjih po državi. Preiskali so 134 vzorcev živil rastlinskega izvora, 20 vzorcev mleka in 150 vzorcev kmetijskih pridelkov rastlinskega izvora. Med živili v trgovinah so preiskali vzorce jabolk, zelene solate, glavnatega zelja, vina z geografskim poreklom, med kmetijskimi pridelki pa vzorce krompirja, jabolk, zelene solate, kumar, belega in rdečega grozdja ter mleka. Na osnovi analize je mogoče ugotoviti, da je izpostavljenost prebivalstva Slovenije ostankom pesticidov prek živil in kmetijskih proizvodov v primerjavi z dopustnim dnevnim vnosom zelo nizka. Po uredbi o monitoringu pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih je živilo vse, kar ljudje uporabljamo za hrano ali pijačo v predelani, polpredelani ali nepredelani obliki z začimbami in drugimi snovmi vred, ki se dogajajo živilu, da se dosežejo njegove lastnosti. Kmetijski proizvod je kmetijski pridelek ali izdelek razstlinskega ali živalskega izvora po obiranju, izkopu ali žetvi oziroma med skladiščenjem pri pridelovalcu, dokler ni v prometu. • J. K« Radovijičani in Bohinjci na Idrijsko Radovljica, 2. novembra - Radovljiška in bohinjska enota Kmetijske svetovalne službe organizirata v sredo, 14. novembra, strokovno ekskurzijo na Idrijsko. V programu je ogled novega hleva za krave molznice, predelave mleka in mesa na kmetiji, obisk kmetije, ki se ukvarja s turizmom, seznanitev s pridelavo vina in obisk Rudnika živega srebra. Avtobus bo odšel izpred avtobusne postaje v Bohinjski Bistrici ob šestih zjutraj, ob 6.45 pa izpred KGZ Sava (zadruga) v Rožni dolini 50 v Lescah. Cena ekskurzije je 3500 tolarjev, prijave pa sprejemata Andrej Vari (KSS Lesce) po telefonu 535 36 18 in Dušan JoviČ (KSS Bohinj) po telefonu 572 93 06. • J.K. Do zavarovalne police tudi v avtosalonu Tutor Team iz Ljubljane in Inetis iz Celja sta skupaj zasnovala programsko orodje in podatkovno bazo, ki omogoča sklepanje avtomobilskih zavarovanj s pomočjo interneta. Kupci avtomobilov tako lahko zavarovanje sklenejo kar v avtosalonu oziroma pri prodajalcu avtomobilov, še pred tem pa si lahko ogledajo zavarovalno ponudbo vodilnih slovenskih zavarovalnic. Program, ki so ga poimenovali Avtozavaruj, omogoča preprosto in hitro sklenitev obveznega in kasko zavarovanja avtomobilov. Gre za najsodobnejši zavarovalni program v Sloveniji, ki z enkratnim vnosom podatkov o vozilu in želenih zavarovalnih kritjih, prikaže zavarovalno ponudbo vodilnih slovenskih zavarovalnic in izračuna stroške za izbrano obliko. Pri tem se program ne omejuje samo na cenovno ponudbo, ampak izdela tudi kakovostno primerjavo med zavarovalnimi kritji glede na želje sklenitelja, ki tako dobi zavarovalno polico za svoj avtomobil kar v avtosalonu oziroma pri prodajalcu avtomobilov. Avtozavaruj je že naletel na ugoden odmev pri nekaterih prodajalcih avtomobilov in podjetjih, ki se ukvarjajo s financiranjem nakupa avtomobilov. Pri Tutor Teamu pričakujejo, da se bo krog uporabnikov zaradi prednosti, kijih ponuja internetna sklenitev zavarovanja, kmalu razširil, prav tako pa načrtujejo razširitev programa s ponudbo ostalih slovenskih zavarovalnic, ki se ukvarjajo z avtomobilskimi zavarovanji. • M.G. ALPLES, d.d. Češnjica 48b aIpleS 4228 ŽELEZNIKI objavlja prosto delovno mesto: ARHITEKTA Pogoji: - VII. stopnja univ. dipl. inž. arh., - zaželene delovne izkušnje - poznavanje osnov projektiranja z računalnikom Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 1 leto (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Kandidat naj bi opravljal dela projektiranja pohištva in svetovanje pri notranji opremi. Prijave z dokazili in izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: ALPLES, d.d., Češnjica 48 b, 4228 ŽELEZNIKI, kadrovska služba, s pripisom - prijava na razpis. Srdov razpis za nakup delnic Ljubljana - Slovenska razvojna družba (Srd) je v današnjem Uradnem listu objavila razpis za zbiranje ponudb za nakup delnic oziroma poslovnih deležev, s katerim je pooblaščenim investicijskim družbam ponudila 76,5 milijarde tolarjev premoženja. Pidi bodo morali oddati ponudbe do 18. decembra, to pa pomeni dokončno odpravo lastninskih certifikatov iz njihovih portfeljev. Pidi naj bi se tokratnega razpisa udeležili, saj so se uskladili o vseh spornih vprašanjih. Srd bo pidom ponudil za 29,3 milijarde tolarjev državnega premoženja, od tega znašajo deleži termo in hidroelektrarn 13,1 milijarde tolarjev, deležev v elektrodistribucijskih podjetjih je za 6,7 milijarde tolarjev, za okoli eno milijardo tolarjev je deležev v cestnih podjetjih in za dobrih 8 milijard tolarjev drugih kapitalskih naložb Republike Slovenije. Pidom so na voljo tudi deleži Srdovih podjetij, vredni 30 milijard tolarjev in za 8 milijard tolarjev deležev podjetij po zakonu o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pidov. • R. Š. Manj brezposelnosti v Kranju, več v Ljubljani Ljubljana - Število prijavljenih brezposelnih v Sloveniji se je zniževalo do junija, v drugi polovici leta se spet povečuje, vendar seje letos znižalo manj kot lani. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec letošnjega septembra pri zavodovih enotah in izpostavah prijavljenih 99.834 brezposelnih oseb, kar je za 2,3 odstotka manj kot septembra lani in za 1,7 odstotka več kot konec letošnjega avgusta. Najmanj brezposelnih so našteli junija in sicer 97.824, kar je najmanj po letu 1992. Od konca junija do konca septembra se je število prijavljenih povečalo za 2 odstotka oziroma za 2010 oseb. Število brezposelnih seje najbolj povečalo v Ljubljani in sicer za 299 oseb, zmanjšalo pa v Gornji Radgoni, za 168 oseb, v Kranju za 54 in na Jesenicah za 50 oseb. • R. S. 26. avkcija zakladnih menic Ljubljana - Razpisana emisija 26. serije enomesečnih zakladnih menic (EZM) je 5.000.000.000 tolarjev oziroma 500 lotov v apoenih po 10.000.000 tolarjev. Na avkciji EZM je bilo danih 375 lotov naročil investitorjev, od tega je ministrstvo za finance sprejelo 375 lotov naročil v skupni vrednosti 3.750.000.000 tolarjev po enotni ceni 99,197. Glede na ceno, sprejeto na avkciji, je nominalna letna obrestna mera za vpisane EZM 10,79 odstotka. Ponudbe so bile dane v razponu cene med 99,404 in 99,197, obrestna mera pa od 7,99 do 10,79 odstotka. Za izplačilo 26. serije EZM, ki bo 29. novembra letos, jamči Republika Slovenija. • R.Š. Dražji pogovori za Mobitelove naročnike Ljubljana - Mobitel od 1. novembra svojim uporabnikom drugače zaračunava naročnino. Namesto za vsako sekundo posebej morajo naročniki sedaj pogovore plačevati v intervalih po 15 sekund, kar pomeni, da je za 17-sekundni pogovor treba plačati enako kot za 30-sekundnega. Novost velja za stare in nove uporabnike. Izjema so le pogovori in zveze dolgi do 4 sekunde, ki so po novem %a redne naročnike brezplačni. Za tako zaračunavanje pogovorov se je že pred dvema mesecema odločil Simobil, od 1. novembra pa to velja tudi za Debitel. • R. Š. | VZAJEMNI SKLADI - 2. november 2001 — DZU/sklad VEP v sit Sprememba VEP (v %) v preteklih (zaokroženo) 6 mes. 12 mes 36 mes. Abančna DZU/Polžek 436 13,14 16,05 35,34 Abančna DZU/Sova 109 5,62 - - Abančna DZU/Zajček 480 15,48 18,42 35,80 Avip/Vipek 4.139 17,84 27,76 46,19 Ilirika DZU/Modra Kombinacija 318 13,83 20,68 37,53 KBM Infond/Delniški 213 26,63 32,96 62,41 KBM Infond/Hrast 3.301 16,77 21,47 46,16 KBM Infond/S.P.D. 238 22,50 27,45 68,99 Kmečka družba/Galileo , 1.080 24,48 • 32,46 55,01 Kmečka družba/KD Bond 2.020 6,01 10,21 41,32 Kmečka družba/Rastko 2.573 24,66 27,73 62,83 Krekova družba/Skala 7.032 . 14,78 23,86 - LB Maksima/LBM Piramida 28.879 11,92 16,48 42,40 Primorski sklad/Pika 3.206 16,99 22,53 55,64 Primorski sklad/Živa 1.249 25,82 33,70 Probanka/Alfa 5.229 19,24 30,11 89,70 Triglav D.U./Renta 1.303 18,24 24,64 Vzajemni sklad Vizija 265 16,74 14,48 30,57 __ (VEP - vrednost enote premoženja) _^ Hiter razvoj Bank Austria Creditanstalt Ljubljana - Bančna skupina Bank Austria Creditanstalt (BA/CA), ki v skupini HvpoVereinsbank (HVB) skrbi za tržišča Srednje in Vzhodne Evrope, bo do leta 2005 podvojila skupno bilančno vsoto regije Z 20 milijard evrov na 40 milijard evrov. Strokovnjaki na področju banč; ništva napovedujejo 30-odstotno letno rast bančnega sektorja v regij1 Srednje in Vzhodne Evrope, ki je najhitreje rastoče tržišče v Evropi-"Naš cilj je doseči hiter razvoj in rast regije, pri čemer naj bi bila odskočna deska Nova Kreditna Banka Maribor (NKBM). Bančna skupina BA/CA vidi velike možnosti za razvoj bančništva v tej regiji," je dejal Erich Hampel, predsednik upravnega odbora in direktor Creditanstalt ter član upravnega odbora Bank Austria, odgovoren za območje Srednje in Vzhodne Evrope. Bančna skupina BA/CA je največja bančna skupina z bilančno vsoto 20 milijard Evrov, s 750 podružnicami Pa predstavlja največjo bančno mrežo v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. • R.S. Sodelovanje SID s Hrvatsko banko Ljubljana - Slovenska izvozna družba (SID) in Hrvatska banka J* obnovo in razvoj (HBOR) sta konec minulega meseca podpisali spor3 zum o sodelovanju. SID je že dosedaj dobro sodelovala s HBOR, ki0 leta 1992 deluje kot razvojna banka v 100-odstotni lasti države • opravlja tudi storitve zavarovanja izvoza, s podpisom novega sporah ma pa naj bi pospešila izvoz preko izmenjave informacij in sodelo^3 nja na področju financiranja in, zavarovanja obeh družb. Podobne spo razume, ki slovenskim podjetjem odpirajo pot na tuja tržišča, Je.."*. podpisala tudi z nemško, avstrijsko, britansko, nizozemsko, belgijsK ' ameriško, italijansko, korejsko, turško, izraelsko, bolgarsko, romu sko, slovaško, bosansko in makedonsko izvozno-kreditno agencijo- - Jorek, 6. novembra 2001 PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS «15. STRAN Udoben za konja in paša za oči Slovenske sedlarje lahko preštejemo na prste ene roke. Milan Kokalj že peto desetletje ostaja zvest tradiciji. Nekdaj se je od sedlarstva dalo živeti, danes pa se sedlarska oprema namesto za delo uporablja za konjski šport. Moravče - Za Milana Kokalja velja pregovor oče sedlar, sin sedlar, saj se je, kljub temu da se je že učil mizarske obrti, odločil nadaljevati stoletno družinsko tradicijo. Oče Jernej, znani tupališki sedlar, je bil njegov najboljši učitelj. Pri šestnajstih letih je že delal v očetovi sedlarski delavnici, potem je prišla vojna in v taborišču ga je rešilo rokodelsko znanje. Brez njega pravi, je yprašanje, kje in kako bi končal. Leta 1947 je opravil mojstrski ,zpit in ker je bilo doma veliko otrok, je vzel nekaj orodja in harmoniko, sedel na kolo in se odpeljal v Moravče, kjer je bilo veliko kmetov, kar je sedlarju obetalo dovolj dela. Hodil je od hiše do hiše in popravljal konjske vprege. Konkurence ni imel, zato si je kmalu lahko privoščil delavnico. Sprva najeto, potem svojo. V Moravče seje preselila tudi njegova družila. Konec petdesetih let sta z ženo Ano kupila sedanjo hišo. Kokalj je bil po svoji opremi za vprežne živali znan daleč naokoli. Komati, vajeti, uzde in jermenje je vzdržalo leta in se ne more pri-> merjati s današnjimi cenenimi uvoženimi izdelki. "Dober sedlar mora vedeti, ali se konj visoko ali nizko nosi, kajti komat na vratu ne sme biti niti preozek niti preširok, da konja ne žuli, kar je podobno kot čevlji, ki se morajo lepo prilegati človeški nogi. Moj oče je meril še s palcem in komolcem, jaz pa še vedno z lesenim metrom na cole. Usnje je moralo biti najboljše, Sedlarstvo Kokalj: mojster Milan Kokalj, žena Ana in snaha Mirni. zato sem delal v glavnem z govejo kožo imenovano likanec. Pri delu mi je poleg delavcev pomagala tudi žena Ana, saj je sedlarstvo v glavnem ročno delo. Komplet konjske opreme smo delali tudi dva tedna, od tega polovico časa komat. Najtežje delo je ročno šivanje jermenov in včasih se je zgodilo, preden je komat dobil končno obliko, je tudi s čela priteklo." V Kokaljevi delavnici so v najboljših časih letno izdelali od 40 do 50 novih kompletov konjske opreme, veliko je bilo tudi popravil. Ko so traktorji zamenjali konje, so se časi za sedlarje precej spremenili in Kokalj se je novim prilagodil tako, da seje preusmeril v tapetništvo. Kljub temu se sedlarstvu ni odpovedal, saj so bila popravila še potrebna. Z industrijsko proizvodnjo jogijev je bilo tudi dobrih tapetniških časov konec in Kokalj je začel izdelovati paradne pasove za gasilce. Bil je edini v Sloveniji. Dodal jim je usnjene pasove, povodce ter pasove za kravje zvonce. "Z enim gasilskim opasačem, ki je bil včasih nujni del gasilske obleke, sem imel več kot 2 uri dela, kajti njegova izdelava je bila povsem ročna. Potem sem vzel status umetnostne domače obrti in začel delati okrasne komate, ki so pomanjšani pravi komati, izdelani iz enakega materiala. V komatu mora biti ržena slama, najboljši les pa sta gaber ali bukev. Tudi po kapi se delu nisem Sedlarski mojster Milan Kokalj je v najboljših časih letno izdelal tudi do 50 komatov, zdaj izdeluje le še okrasne. Foto: R. Š. odpovedal. Brez delavnice ne morem živeti, saj je moje največje vesele. Vem, da sem se v mladosti prav odločil in sedlarska obrt mi je bila vedno v zadovoljstvo." Komati in ostala konjska oprema mojstra Kokalja so znani po vsej Sloveniji, njegovi okrasni komati so našli svoje lastnike tudi na Dunaju, v Ameriki in Argentini, Kokaljevi unikati pa so predstavljeni v knjigi Mojstrovine Slo- Novi sejemski standardi Osrednja misel letošnjega 68. svetovnega kongresa združenja sejmov, ki je bil minuli mesec v Koelnu, je bil vpliv terorizma na sejemsko dejavnost. Od slovenskih prirediteljev sejmov le dva udeleženca. Ljubljana, Koeln - Na največjem sejemskem kongresu se je zbralo več kot 200 udeležencev iz 72 različnih držav, kongres pa je potekal pod naslovom Sejmi in terorizem. Zaradi septembrskih dogodkov v Ameriki je bilo srečanje namesto v Kairu v Nemčiji in teroristični napad je sprožil tudi oblikovanje novih sejemskih standardov. Na zasedanju so ugotovili, da se Število obiskovalcev sejmov zaradi teh dogodkov ni zelo zmanjšalo, je pa prirediteljem sejmov naložilo večje zahteve po varnosti. Bruto razstavne površine so čedalje večje, neto površine pa vse manjše, kajti organizatorji sejmov rnorajo poskrbeti za večje var-nostne koridorje na sejmišču ter M dodatne zasilne izhode, kar je želo povečalo sejemske stroške, ^a kongresu so poudarili, da je Prihodnost v velikih sejmih, čedalje manj možnosti imajo široko- potrošniški sejmi in tudi regionalni sejmi se bodo v prihodnje morali specializirati. "Sejmov ne more nadomestiti noben medij, kajti osebni stik razstavljavcev in obiskovalcev je nenadomestljiv. Sejemsko gospodarstvo se je tudi v kritičnih časih vedno izkazalo s stabilnim faktorjem rasti," so med drugim povedali udeleženci. S 85 odstotki svetovnih sejmov velja Nemčija za velesilo na področju sejemske dejavnosti. Zaradi teroristične nevarnosti in zahtev po večji varnosti so se zavarovalni- Konferenca o malih in srednje velikih podjetjih Ljubljana - Danes, v torek, 6. novembra, se je v Portorožu ?ačela mednarodna konferenca z ^aslovom Internacionalizacija ->zziy za mala jn srednje velika Podjetja, ki sta jo pripravila Pospeševalni center za malo gospodstvo (PCMG) in Srednjeevrop-ska pobuda (CEI). Na njej sodeluje okoli 150 udeležencev iz 20 dr- aY> 3. mednarodna konferenca pa naJ bi združila podjetnike, predstavnike malega gospodarstva v ^žavah Evropske Unije (EU) in fednjeevropske pobude, pred-^tavnike vlad, nacionalne, regio- alne in lokalne institucije, ki Podpirajo malo gospodarstvo ter ^ednarodne finančne institucije. liti!irih dnen bodo Predstavili po-tko Eu za uspešno internacio-'?a/^\y ŽUNKOVIČ vp. ( C* ? CAR CENTER d.o.o. AVTO \ ^ FEKONJA d.o.o PSC JEREB d.o.o. K A AS-AVTO d.o.o. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst 13.11., Lidl 22.11., Lenti 15.11. in 17.11. Palmanova in tovarna čokolade 20.11., Madžarske toplice od 29.11. do 2.12. Silvestrovanje v Madžarski toplicah od 29.12. 01 do 2.1. 02 HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL Trst 14.11. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 8.11., Brno 8.11., Tovarna čokolade Portuqara - Palmanova 22.11. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 prof. META KONSTANTIN, ..P. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 NEMŠČINA DRAMA Slovensko narodno gledališče L), tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590 A. Tomaž Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. Zaključna predstava, jutri 7.11.2001 od 11.00 do 14.00 ure. F. Kafka: PROCES. Abonma DIJAŠKI 6 VEČERNI in IZVEN (KONTO), četrtek 8.11.2001 od 19.30 do 22.15 ure. Prešernovo elcdališčc Kranj Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija telefon blagajne: 04/2022681 telefon uprave: 04/2804900 faks: 04/2804933 e-mail: presern-gled@s5.net www.pgk-gledalisce.si L. Hubner: MARJETKA, STR. 89 (Gledališče Ptuj) danes, v torek, 6. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma ZELENI, IZVEN in KONTO Jutri, v sredo, 7. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma MODRI, IZVEN in KONTO četrtek, 8. novembra 2001, ob 19.30 uri za obonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO petek, 9. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma PETEK 2, IZVEN in KONTO sobota, 10. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 2, IZVEN in KONTO GORENJSKI SEJEM REKREACIJSKO DRSANJE tel.: 202-16-34 Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure BLED Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527 . Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Cene drsanja: ODRASLI 600,00 sit, ŠTUDENTI 500,00 sit, OTROCI DO 14. LETA 400,00 sit, IZPOSOJA DRSALK 600,00 sit, SEZONSKA KARTA ODRASLI 8.000,00 sit, SEZONSKA KARTA OTROCI DO 14. LETA 5.000,00 sit HC ACRONI JESENICE Ledarska 4 tel.: 04 58-63-363 fax: 04 58-63-373 e-mail: hd-jesenice g-kabel.si PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001 /02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS) VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE AVTO ŠO'LA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. konkurenčne cene in možnost obročnega odplačevanja PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p. Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132 Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT ^ KLUB CENTRAL Dalmatinova 15, Ljubljana 01/430-37-00 V petek, 9. 11.:'MANGO fiesta V soboto, 10. 11.: Club session, gost RUN JOE - Rotar, tolkala V ponedeljek, 12. 11.: Tadej Tomšič kvartet, Klub Central je odprt od 22. do 05. ure! GLASOV KAŽIPOT Prireditve Martinovanja Kranj - Na Martinovo soboto, 10. novembra, bo na Pungertu, na koncu starega dela mesta Kranja, vsakoletna družabna prireditev Martinova sobota. Že zjutraj se bo začelo tradicionalno tekmovanje v kuhanju golaža v kotličkih, spremljala ga bo pokušina rdečega vina (kraški teran), dogajanje bo popestrila godba na pihala, zabavna igra Kozja ruleta pa se bo začela ob 13. uri. Sledilo bo ocenjevanje skuhanih golažev in degustacija le-teh. Večerni glasbeni program bodo oblikovali in izvajali obiskovalci sami, zato naprošajo vse, da prinesejo s seboj svoj inštrument. Seveda ne bo manjkalo prave primorske jote, pa tudi kraškega pršuta bo dovolj. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na martinovanje v soboto, 10. novembra, ob 17. uri na sedežu društva, na Tomšičevi 4 v Kranju. Prišel bo sam Sv. Martin, ki bo mošt spremenil v vino, spremljala ga bo gospa Jesen z darili. Prireditev se bo nadaljvala z družabnim srečanjem ob živi glasbi in s plesom. Jesenice - Na Veselo martinovanje vabi tudi Društvo upokojencev Jesenice, in sicer v soboto, 10. novembra, ob 18. uri v njihove prostore. Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 10. novembra, na Glavnem trgu pi vonjaku, od 8. do 13. ure, Martinov semenj. Predstavili bodo mlado vino iz stare trte na Šmarjetni gori, mošt, vino... Svetovali bodo tudi, kam na martinovanje. Poleg tega bodo na voljo tudi ostali, različni izdelki domače in umetne obrti. Večer posode, besed... Tržič, Škofja Loka - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja se bo danes, v torek, ob 19. uri začel Večer posode, besed, cvetlic. Gospa Ifigenija Simono-vič bo svojo keramiko predstavila sklo-zi poezijo in pogovor, sodelovala pa bo tudi gostja Mojca Sušnik - Klemen-čič, soavtorica knjige Šopki, ki je letos izšla pri Kmečkem glasu. Prireditev bo nato še jutri, v sredo, 7. novembra, ob 19. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki. Otroške prireditve Škofja Loka - Danes, v torek, 6. novembra, ob 17. uri ste vabljeni v Knjižnico Škofja Loka na uro pravljic, kjer vam bo Martina Gostinčar pripovedovala slovensko ljudsko Zlata ribica. Jutri, v sredo, 7. novembra, ob 19. uri pa bosta poezijo in cvetje prepletali Ifigenija Zagoričnik - Simonovič in Mojca Sušnik - Klemenčič. Trata pri Škofji Loki - V Knjižnici Trata vam bo Mateja Mullner predstavila slovensko ljudsko Hvaležni medved, in sicer danes, 6. novembra, ob 16. uri. Gorenja vas - V knjižnici v Gorenji vasi lahko otroci slovenski ljudski pravljici Janček Ježek prisluhnejo v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri. Pravljico bo pripovedovala Tatjana Bertoncelj. Sovodenj - V knjižnici v sovodnju se bo ura pravljic za otroke začela v petek, 9. novembra, ob 18. uri. Tatjana Šifrer bo pripovedovala slovensko ljudsko pravljico Železni prstan. Žiri - V Knjižnici Žiri so za najmlajše pripravili uro pravljic z naslovom Orehove vejice, ki bo jutri, v sredo, 7. novembra, ob 18. uri. Bohinjska Bistrica - V Knjižnici Bohinjska Bistrica bodo jutri v sredo, 7. novembra, ob 17. uri gostili dramsko igralko in slikarko Meto Vranic, ki bo za otroke stare vsaj 3 leta pripravila likovno - lutkovno igrico "Slikarka Kara in mucek Mrk". Na Kobiljo glavo Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira planinsko turo na vrh Kobilje glave (1475 metrov), ki je soseda Tolminskega Triglava. Pohod bo 15. novembra z odhodom ob 6. uri izpred Hotela Creina. Skupne hoje bo za 4 ure. Vodnika priporočata planinsko opremo, času primerno, pohodne palice, pijačo in hrano v nahrbtniku. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do zasedbe mest v manjšem avtobusu. Pohod h Krnskemu jezeru Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 10. novembra na spominski pohod h Krnskemu jezeru, kjer bo proslava v počastitev padlim v prvi svetovni vojni. V primeru lepega vremena se boste povzpeli na Krn. Pot je lahka, primerna za vse planince. Informacije in prijave sprejemajo na tel.: 531-55-44 v sredo in četrtek, med 18. in 19.30 uro. PD Kranj vabi na turo Krn - pohod spomina 1918-2001, in sicer v soboto, 10. novembra. Odhod udeležen- cev bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Prevoz z osebnimi avtomobili. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, tel.: 23-67-850. "Pomartinovanje" Železniki - DU za Selško dolino Železniki vabi člane na veselo "pomartinovanje", ki bo 15. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri s trga v Železnikih. V Terme Radenci Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane, ki so za izlet 7. novembra ostali brez sedeža avtobusu, da se prijavijo za naslednji izlet, ki bo v sredo, 14. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu, ki bo imel 51 sedežev. Po zgornjem Krasu Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira prečudovit jesenski izlet po zgornjem Krasu. Ogledali si boste kraške znamenitosti, ogled pa bo s svojo poezijo popestrila domačinka iz Ociz-le. Pot ni zahtevna in je primerna za vsakogar. Hodilo se bo 2 uri. Izlet bo 8. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Oprema naj bo jesenskemu vremenu primerna s trdimi čevlji zaradi mokrega terena in s pohodnimi palicami. Malico imejte v nahrbtniku, čeprav bo po pohodu postanek za enolončnico s kozarčkom refc-ška. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Martinovanje z DU Naklo Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na martinovanje 13. novembra, ki bo v Drašičih v Beli krajini. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri. Pred začetkom martinovanja bodo zanimivi ogledi. Prijavite se! Martinovanje v Prekmurju Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi na izlet v Prekmurje z martinovanjem, in sicer 10. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje Kranj. Med drugim bo postanek tudi v Termah 3000, kjer bo možno kopanje v 20 različnih bazenih. Kdor se bo kopal, naj to sporoči ob prijavi. Za tiste, ki se ne bodo kopali,.bo organiziran ogled Plečnikove cerkve v bližnji Bc-gojini in lončarstva v Filovcih. Popoldne bo martinovanje s plesom. Prijave za izlet sprejema vsak delovni dan po 16. uri ga. Irma Zupan, GSM: 031/343-171 do zasedbe avtobusa oz. do 5. novembra. Veselo martinovanje Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka vabi na veselo martinovanje, in sicer v soboto, 10. novembra. Peljali se boste v Litijo, Izlake in do končne postaje Mlinše. Odhod izpred Kjižni-ce Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo ob 8. uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo, od 16. do 18. ure, z vplačili do zasedenosti avtobusa. Pohod bolnikov z osteoporozo Kranj - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi na pohod, ki bo v četrtek, 8. novembra. Zbor bo ob 8. uri pred OŠ Preddvor (odhod iz Kranja z rednim avtobusom ob 7.15 uri), nato pa bodo pohodniki krenili v Mače, do cerkvice Sv. Antona, od tam pa v Ba-šelj. Če bo energije še dovolj, bodo osvojili še Sv. Lovrenca. t Pohod po Levstikovi poti Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 10. novembra z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Zmerne hoje bo za 5 ur, priporočajo pa dobro obutev, pohodne palice in vremenu primerno obleko. Prijavite se lahko v pisarni društva, na Tomšičevi 4. Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 10. novembra z odhodom posebnega avtobusa izpred hotela Creina ob 7. uri. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 23-67-850. Kranj - Planinska sekcija Sava vabi na pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 10. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred glavne vratarnice. Hoje bo lahka. Prijavite se lahko po tel.: 206-57- 85, 206-54-22 ter GSM 041/807 599. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 10. novembra na 15. popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot ni naporna. Skupne hoje bo za 4 do 5 ur. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje pri Čufarju. Izlet bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva od 5. novembra do 8. novembra. Obvestila + Tečaj urejanja šopkov Kranj - Hortikulturno društvo Kranj prireja 12., 13. in 15. novembra od 16. do 18. ure v prostorih društva (poleg Prešernovega gaja) tečaj urejanja suhih cvetličnih aranžmajev, ki ga bo vodila predsednica društva Anka Bernard. Po tečaju bo na društvu razstava zimskih šopkov. Prijave in informacije po tel.: 25 11 021. Sahaja joga Kranj - V OŠ Staneta Žagarja v Kranju bo nocoj, v torek, ob 19. uri uvodno srečanje vseh, ki se želijo spoznati s. sahaja jogo. Gre za posebno vrsto joge, ki prek meditacije pomaga na poti k samorealizaciji in lepšemu, bolj harmoničnemu življenju. Udeležba v programu, ki bo trajal dva meseca, je brezplačna. PD Jesenice obvešča Jesenice - Planinsko društvo Jesenice sporoča, da so zaprli Tičarjev dom na Vršiču. Vabijo pa vas v Erjavčevo kočo na Vršiču, ki bo odprta vso zimo. Sporočajo tudi, da že sprejemajo rezervacije za novoletno praznovanje v tej postojanki. Urnik ekološke tržnice Naklo - Društvo Svetlin obvešča potrošnike, ki nakupujejo živila na ekološki tržnici v Naklem, da je z današnjim dnem spremenjen njen delovni čas. Tržnica je do nadaljnjega odprta ob torkih od 17. do 18. ure. Folklorna skupina Bled vabi Bled - Folklorna skupina Bled vabi vse, ki bi radi spoznali plesno izročilo, nove prijatelje doma in v tujini, da pridejo na folklorne vaje, ki bodo v soboto, 10. novembra, ob 20. uri v OŠ Gorje. Vsi željni plesa vljudno vabljeni. Krvodajalske akcije Območno združenje Rdečega križa Radovljica vas vabi na KRVODAJALSKE AKCIJE, ki bodo potekale; v torek, 6. novembra v Kropi; 7. in 8. novembra na Bledu in 9. novembra v Bohinjski Bistrici, in sicer vse dni med 8. in 14. uro. Predavanja Mrtvaški prt je spregovoril Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela vabi v soboto, 10. novembra, na predavanje p. Leopolda Grčarja Mrtvaški prt je spregovoril, ki se bo ob 18.30 uri začel v Kulturnem hramu na Koroški Beli. Duhovno energijska razsežnost vode Bled - V četrtek, 8. novembra, se bo ob 17. uri v predavalnici Višje strokpv-ne šole za gostinstvo in turizem začelo predavanje Marka Pogačnika z naslovom Duhovno energijska razsežnost vode. Skušnjave sodobne vzgoje Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vabi zakonce in starše na predavanje specialnega pedagoga Marka Juhanta: Skušnjave sodobne vzgoje, kako se jim upreti, da postanemo še boljši starši. Predavanje bo v petek, 12. oktobra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Tavčarjevi 43 v Kranju. Zdravljenje kronične bolečine pri napredovanem raku Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira danes, v torek, 6. novembra, ob 20. uri v sejni sobi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 12, strokovno predavanje z naslovom: Zdravljenje kronične bolečine pri napredovanem raku. Predavateljica bo Slavica Lahajnar, dr. med. spec. anesteziolog. Durogesic pa bo predstavil Bojan Madjar, mag. farm. Zdrav način življenja in zdrava prehrana Mojstrana - DU Dovje-Mojstrana skupaj s KS in TD Dovje-Mojstrana organizira za vse člane in vse krajane strokovno predavanje Zdrav način življenja in zdrava prehrana, ki bo jutri, v sredo, 7. novembra, ob 16. uri v klubu DU v Mojstrani, ulica Alojza Rabiča 18. Papua Nova Gvineja Nova vas - Danes, 6. novembra, ob 18.30 uri ste vabljeni na potopisno predavanje: Papua Nova Gvineja - dežela nepričakovanega. Ob diapozitivih, glasbi in eksponatih vas bo v vznemirljivo pisan svet popeljala Vesna Male. Predavanje bo v Knjižnici Nova vas, Cesta proletarskih brigad 61/a, Maribor. Slike na platnu Jesenice - V Kosovi graščini bodo danes, v torek, 6. novembra, ob 18. un odprli likovno razstavo del slikanja na platno varovancev Varstveno-delovne-ga centra Škrat Jesenice. Razstavlja Tomaž Šebrek Gorenja vas - V Galeriji Krvina v Gorenji vasi bodo v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih in kiparskih del Tomaža Šebrenka. O umetniku bo spregovoril in razstavo odprl prof. dr. Mirko Juteršek. Domača obrt Tržič - Občina Tržič in Turistično društvo Tržič vabita na v rotundo Abanke na odprtje razstave izdelkov mojstrov domače obrti družine Kosmač. Odprtje razstave bo v četrtek, 8. novembra, ob 16. uri, sicer pa si lahko razstavo ogledate v obratovalnem času Abanke do 7. decembra. Razstava grafik Kranj - Jutri, v sredo, 7. novembra, ob 18. uri bo v avli Mestne občine Kranj otvoritev razstave grafik Lojzeta Spa-cala in Vladimirja Makuca. Umetnika bo predstavil prof. dr. Lev Menaše. Razstava bo odprta do 7. decembra, od ponedeljka do petka med 10. in 17. uro, ob sobotah do 13. ure. Fotografska izkušnja 2001 Kamnik - V Galeriji Veronika v Kamniku bo danes, v torek, 6. novembra, ob 19. uri odprtje razstave Fotografska izkušnja 2001. Razstava predstavlja izbor nagrajenih fotografij domačih in tujih fotografskih ustvarjalcev, ki so letos maja sodelovali na natečaju Fotografska izkušnja. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, med 10. in 12. ter 16-in 19. uro. Ob nedeljah pa samo dopoldan. Razstavi Izidorja Jalovca Kranj - Likovno društvo Kranj vas vabi na otvoritvi razstav slik in risb slikarja Izidorja Jalovca. V Galeriji Mestne občine Kranj bo otvoritev jutri, 7. novembra, ob 13. uri. Razstavo bo odprt župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. V Mali galeriji Likovnega društva na Glavnem trgu 4 pa bo otvoritev V četrtek, 8. novembra, ob 19.30 uri. Slikarja bo predstavil umetnostini zgo^ dovinar in likovni kritik mag. Dami'' Globočnik. Narava Slovenije - Ljubljansko barje in Iška Ljubljana - Prirodoslovni muzej Slovenije vabi na odprtje razstave Narava Slovenije - Ljubljansko barje in Iška, ki bo jutri, v sredo, 7. novembra, ob 18-uri v muzejskih prostorih, Muzejska ulica 1, Ljubijana. Razstava bo odprta do maja 2002. Muzej pa je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18' ure, ob četrtkih med 10. in 20. uro. Podobe Leka Ljubljana - Danes, 6. novembra, °D 19. uri se lahko udeležite otvoritve razstave portretov ob 55-letnici Leka, ki bo v Galeriji Lek na Verovškovi 57 v Ljubljani. Predstave Večna mladeniča Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika se bo za abonma RDEČI in VEN jutri, v sredo, ob 20. uri zaceia predstava Kulturnega društva Za-dru-ga Ljubljana Večna mladeniča. KWZ /, 2, J, • A D RŽ t? M MIHO GO REN C in v GORENJSKEM ClASO A1 B1 C1 A1 B1 C1 A2 B2JC2 A2 B2 C2 A3 B3 i C3 A3 B3 C3 NA RADIU GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO M PREPROSTO KVIZ ODDAJO I, 2, S, - A DRŽI? . u. KVIZ POTEKA TAKO, DA SE V VSAKEM POUU SKRIVA TRDITtV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI ALI NE DRŽI. ZA POSAMEZNIMI PO U I SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIN DIH TISTI, KI * SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ. Načrti kranjske Save na področju turizma Sava z verigo kampov in golfskih igrišč Letošnji rezultati poslovanja turističnih objektov v Savi ni lasti so rekordni. Sava načrtuje nove naložbe, povečanje golfskega igrišča na Bledu in gradnjo apartmajskega naselja, gradnjo bazena v Campingu Bled... Bled - Kranjska delniška družba Sava, dotlej značilno gumarsko Podjetje, je pred leti zaplula turistične vode. Za svoj ciy je izbrala Bled, kjer je počasi začela kupovati hotele, golfsko igrišče, kamp... 'ako je Sava danes lastnica Campinga Bled, golfskega igrišča, Grand hotela Toplice z depandansama Trst in Jadran, Bistroj a ter Vile Bled. Kot ugotavljajo v vseh omenjenih družbah, so, odkar so v Savini večinski lasti, delali velike in hitre korake naprej. Nova lastnica je prinesla svež kapital, razvojne načrte ter več prodajnih ln promocijskih aktivnosti. Vse to skupaj - za nameček pa še dobra poletna sezona - je prispevalo k odličnim, celo rekordnim rezultatom. Področje Turizem v okviru Poslovne skupine Sava vključuje Podjetji Grand hotel Toplice Bled, Kjer je Sava 88-odstotna lastnica, •n Golf in kamp Bled, kjer ima Sava 77-odstotni lastninski delež. V okviru podjetja Grand hotel Toplice poslujejo Grand hotel Toplice z depandansama Jadran in Trst, hotel Vila Bled in restavracija Bistro. V okviru družbe Golf in kamp pa delujejo igrišče za golf Bled, Camping Bled in penzion Kraljeva klubska hiša. Kot je povedala prokuristka v družbah Golf in kamp Bled in Grand hotel Toplice Helena Janša, so dobra turistična sezona in ugodne vremenske razmere v sinergiji z investicijskimi, prodajnimi in promocijskimi aktivnostmi, pa tudi več- jo motiviranostjo zaposlenih zaradi načrtovanih vlaganj Save, spodbudili rast prihodkov v obeh družbah. V družbi Grand hotelu Toplice se tako lahko pohvalijo z 21 odstotkov več prihodki v letošnjih prvih devetih mesecih kot v istem obdobju lani. V družbi Golf in kamp Bled pa so letos zabeležili za četrtino večji prihodek. Pri tem je potrebno omeniti zlasti re- Na golfskem igrišču na Bledu bodo zgradili novo igrišče z devetimi igralnimi polji proti Vrbi ter apartmajsko naselje z bazeni, savnami, fit— ness programom... Foto: Tina Doki kordno sezono Campinga Bled, kjer so našteli skoraj 62 tisoč nočitev, kar je za 27 odstotkov več kot leto prej. Toliko gostov niso imeli še nikoli, niti v doslej rekordnem letu 1988. V Poslovni skupini Sava to po besedah Helene Janša pripisujejo zlasti investicijam in izboljšavam v samem kampu, nenazadnje pa tudi novi vodji kampa Marjeti Vizovišek. Kamp je za nadpovprečno uspešno poslovanje, izjemno kakovost turističnih storitev in doprinos k ugledu turistične dejavnosti pred dnevi prejel tudi zlato plaketo Gospodarske zbornice Slovenije. Tudi na golfskem igrišču so s sezono zelo zadovoljni, organizirali so več kot sto turnirjev, kar je rekordno število. Z izgradnjo večnamenskega objekta, ki jo je financirala Sava, so še izboljšali kakovost storitev. V objektu je sodobna recepcija, prodajalna z golfsko opremo in konfekcijo, izposojevalnica, shramba za golfsko opremo in delavnica ter poslovni prostori akademije PGA. Prihodke pa je povečala tudi Kraljeva klubska hiša, in sicer za četrtino. In ker velja kovati železo, dokler je vroče, v Poslovni GLASOVI IZLETI - vselej pestro in nepozabno Martin tudi po Martinu Ne le za vinogradnike in vinarje, temveč tudi za vse, ki vedo, da je vino več kot pijača in zato prisegajo na dobro kapljico, se bliža najpomembnejši dan v letu. Dan, ko se mošt spremeni v vino in ko bodo povsod pripravili martino-vanja. Martinu v ljudskem izročilu pravijo tudi 'jesenski Pust' * že vedo, zakaj. Prijavni roki za •zlete to soboto, 10. novembra, so zaključeni, in ponavljamo nekaj dobrih predlogov za 'drugo' Martinovo soboto, 17. novembra, 'n Še nekaj drugih programov. Beli krajini 24. novembra Turistično društvo VIGRED Metlika Vas vabi, da v tem mesecu, koje narava posebej darežljiva 2 lepotami, obiščete Belo krajino. glasov izlet bo v soboto, novembra. Poleg ogleda delčka turistično etnografske ponudbe Bele krajine, obiska svetovno 2nane Metliške kleti (z degustaci-J° in ugodnim nakupom vrhunskih belokranjskih vin) bo nekaj ^asa bo za nakupe izdelkov Beti. belokranjska večerja z zabavnim Večerom bo v metliškem hotelu Bela Krajina. Cena: 7.100 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa le 5.400 SIT. Izletniška relacija: JESENICE - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj -Škofja Loka - Medvode. Zeliščna lekarna in vinski krst Resda bo K), november tisti dan v letošnjem letu, ko bo število martinovanj rekordno. To se odraža tudi v cenah, ki so jih gostinci 'navili' za ta dan (martinove večerje po najmanj tri tisoč tolarjev). Prava poplava martinovanj torej! Ponujamo Vam predlog Turistične agencije Integral Tržič, da se krstu vina in martinovanju rajši pridružite teden dni kasneje, v soboto, 17. novembra, v Slovenskih Goricah na turistični kmetiji Se-nekovič. V programu nadvse prijetnega izleta bo obisk zeliščne lekarne v gradu Trebnik v Slovenskih Konjicah, sprehod po mariborskem Lentu do najstarejše trte in drugih znamenitosti štajerske prestolnice, postanek v Letušu v Gostišču Pirnat s pokušino savinjskih dobrot (mlajše in mlade po srcu bo zanesljivo pritegnila naj- JURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER AJOIKA UKARJEV DREVORED 8B, 5270 AJDOVŠČINA, TEL FAX 05/3663900 Spoitovanll Vabimo vas na novo prireditev v Vipavsko dolino. Zgibanke, Pripravljene za namen pohoda, bomo delili na startu, vnaprej pa vam Pošiljamo okvirni program. 1- POHOD PO VERTOVČEVIH POTEH 2001 tofoHa, 18.11.2001 TRASA POHODA: Začetek pohoda bo pri velikem hrastu pred vasjo Ustje, j0 Je približno 2 km južno od izvoza Ajdovščina na hitri cesti Vipava - Nova gorica. Za parkiranje bo poskrbljeno. Pohod bo potekal z Ustij, skozi JJolenje na Planino, od tu do Šmarij z zaključkom na izhodišču na Ustjah. jjj TRAJANJA POHODA, SPREMLJEVALNE PRIREDITVE, VRNITEV NA IZHODIŠČE: jjCETEK pohoda bo ob 7.30 pri hrastu pred vasjo Ustje ^b 8.30 predviden postanek na Planini pred cerkvijo, kjer se bodo Predstavili vinarji z brezplačno degustacijo svojih vin. ^kasneje ob 9.00 odhod proti Ostremu vrhu in Šmarjam. j£ 11.00 Spominska maša v farni cerkvi J° 12.00 Odkritje obeležja M. Vertovca lj(p 13.00 bo poskrbljeno za malico ako kot na Planini, bodo tudi vinarji iz šmarij poskrbeli za brezplačno J^Oustacijo svojih vin. p 14.00 Kulturni program pred cerkvijo. V primeru slabega vremena D° Program potekal v gasilskem domu v Šmarjah, ruzenje v Šmarjah zaključimo okrog 15.00. Iz Šmarij lahko nadaljujemo pot o izhidoščen točke peš, za tiste pa, ki bi omagali, bo poskrbljeno za avto-■uj.n| Prevoz ob 15.30, po potrebi še kasneje. * RLJ«čEK: Na zaključku pri hrastu na Ustjah, kjer smo pohod začeli, nam bodo ob 17.00 pripravili brezplačno degustacijo vin še vinarji z Ustij. večja miniaturna železnica, ki so jo sami izdelali Pirnatovi). Cena izleta je 5.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani) zgolj 4.600 tolarjev. Izletniška relacija: TRŽIČ - Kovor - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Mengeš. Deseti brat vas vabi Prav tako v soboto, 17. novembra, bo še en GLASOV IZLET, v katerega bo (ampak čisto malo!) vključena slovenska tradicija, povezana s Sv. Martinom. Bolj kot Martin bo izletniška rdeča nit Josip Jurčič: Znamenita Gostilna pri Obrščaku na Muljavi, Jurčičeva rojstna hiša, Krčma DESETI BRAT v Stični (kjer bo večerja) so nekatere točke iz programa celodnevnega izleta po Dolenjski. Izletniška relacija: JESENICE -Žirovnica - Lesce - Radovljica (tudi Isospan) - Kranj - Stražišče -Škofja Loka - Medvode, cena zgolj 5.600 SIT. Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa je zagotovljena bistveno nižja cena, samo 4.400 SIT. Za vse, ki boste vstopali (in izstopali) na postajah od vključno Kranja proti Medvodam in Ljubljani, je cena kar 400 SIT nižja! Nakupovalni izlet z lirami V soboto, 24. novembra, Vas Integral turistična agencija Tržič vabi na nakupovalni izlet v znani nakupovalni center Alpe Adria severno od Vidma/Udine, ki obsega več kot 40 velikih trgovin z najrazličnejšimi izdelki (obutev; tekstil; špecerija, gospodinjski pripomočki...). V neposredni bližini je tudi velik market LID, kjer kilogram špagetov in drugih testenin stane dobrih sto tolarjev, kilogram soli 25.- SIT, konzerva fižola samo petdeset tolarjev... -če izjemno ugodnih cen Lidlovih kalodontov, oliv, olivnega olja ipd. sploh ne omenjamo! Avtobus bo peljal na relaciji Tržič - Medvode - Škofja Loka -Kranj - Radovljica - Lesce - Žirovnica - Jesenice, cena izleta je 3.600 SIT na osebo. Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa (in družinskim članom!) je zagotovljena eno tretjino nižja cena, samo 2.400 SIT. Pri izvedbi izleta tudi tokrat, dva tedna pred Miklavžem, sodeluje Pekarna Magušar iz Lesc. skupini Sava že kujejo nove načrte vlaganj. Tako se je že začela obnova Grand hotela Toplice, ki bo stala 1,2 milijarde tolarjev. Prihodnje leto bo sledila obnova sob v Vili Bled in ureditev parka in jezerska kopališča. Srednjeročni cilj Save pa je dograditev hotela in povečanje zmogljivosti ter razvoj sprostitvenega programa, še prej pa bi se v Savi radi podrobneje dogovorili z vlado glede 30-lctne najemne pogodbe in razmerij med vlaganji in najemom. Na golfskem igrišču bodo prihodnje leto začeli s pripravo dokumentacije za sanacijo Kraljevega igrišča, želijo pa tudi zgraditi devet novih igralnih polj proti Vrbi. Pripravljajo se tudi na naložbo v gospodarsko poslopje in na gradnjo apartmajskega naselja z bazeni, savnami in fitness Vipavska vinska cesta Na lep novembrski izlet, povezan z vinskimi običajni po Vipavski dolini, vabljeni v soboto, 24. novembra. Gostitelj izleta bo T1C Ajdika, z njenim vodičem bo potekal obisk Grofove vinske kleti, vasice Goče, Vipave in drugih krajev ob Vipavski vinski cesti, seveda tudi z Vipavo (in istoimensko reko). Zaključek potepanja bo v Vipavskem hramu s pristno primorsko večerjo in vrhunskimi vipavskimi vini. Cena izleta je 5.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 4.500 SIT; avtobus bo peljal na relaciji Tržič -(Bistrica, Kovor) - Radovljica -Kranj - Škofja Loka - Medvode. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi sporočite, na kateri avtobusni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija vetfa SAMO z vplačilom celotne cene izleta. programom, kar pa je pogojeno s sprejetjem prostorskih aktov v občini Žirovnica. Savina razvojna vizija pa je osnovanje verige golfskih igrišč oziroma nakupi igrišč v Sloveniji in Istri. Zanimive načrte ima Sava tudi v Campingu Bled. Ker bi radi podaljšali sezono, imajo v načrtu gradnjo bazenskega kompleksa z ogrevano vodo. Že prihodnje leto naj bi začeli s pripravo dokumentacije in sprejemanjem občinskih prostorskih aktov. Končni cilj Campinga Bled je postati vzorčni kamp, kar pomeni, da bo presegal kakovost najvišje kategorije. V Savi pa načrtujejo tudi gradnjo in nakupe novih kampov v neposredni bližini, drugod v Sloveniji in v Istri. • Urša Peternel T**/*ji Cd Turistična agencija Radovljica KUBA, 5.12. -13. 12. 2001 že od 330.000 SIT naprej /zadnji rok za prijavo je 10. 11. 2001 KENIJA, 23. 12. - 2. 1. 2002,16. 2. - 25. 2. 2002 TAJSKA, 23. 12.-3. 1.2002 EGIPT, HURGADA, BALI - JAVA, ANGLIJA, LONDON, SICILIJA, PARIZ, L0URD. Kadarkoli se lahko odločite še za naslednje destinacije: SEJŠELI, TANZANIJA, ZANZIBAR, TAHITI, BORA BORA, C00K0VI OTOKI, DOMINIKANSKA REPUBLIKA, SRI LANKA, MALDIVI... Informacije po tel.: 04/53-20-300 In 53-20-305. Pišete nam lahko na e-mail: lnfo@thaico.sl. Celotno ponudbo si lahko ogledate na spletnih straneh: http://www.thalco.sl. NAROČNIKOM GORENJSKEGA GLASA NUDIMO 5 % POPUSTA. Na Kubi je zdaj najlepše Otok cigar, plesa, glasbe in starih avtomobilov Ko se govori o Kubi, najprej pomislimo na Fidela Castra, komunizem, kubansko krizo iz leta 1962, pa tudi na cigare, ples, glasbo, stare avtomobile. Vse to daje temu karibskemu otoku poseben, skrivnosten čar. Razpotegnjen otok se od zahoda proti vzhodu preliva iz gosto poraščenih predelov Pinal del Ria, kjer raste najbolj kakovosten črni tobak, preko Havane naprej v Cienfuegos in na polotok Zapata, kjer so si svoj dom izbrali krokodili. Potem je tu Prašičji zaliv, pa Trinidad, mesto, ki ga ščiti Unesco. Proti vzhodu sledi provinca Sancti Spiritus, kjer se vleče tudi najvišje pogorje Sierra Maestre. Na vzhodu leži tudi Santiago de Cuba, tu pa so tudi najlepše obale. In potem je tu še Isla de la Juventud, ki je raj za potapljače. Kot pravijo, je Kuba najlepša prav od novembra do aprila, ko so temperature okrog 30 stopinj. Sicer pa tropska klima z največ deževja v maju in juniju podaljšuje sezono prek celega leta. Vse, ki so na Kubi že bili in začutili del njenega utripa, je otok očaral. In mnoge vleče nazaj. Obisk tega zanimivega karibskega otoka omogočajo tudi gorenjske turistične agencije. • TJ. P. ^^oTT^v NOVO LETO v Moravskih Toplicah! tfOAVr vabi na silvestrovanje! K.KUWEv Paket je od 29. 12. 2001 do 2. 1. 2002 5-dnevni polpenzion z 2-krat svečano večerjo (silvestrovanje v hotelu in svečana večerja z živo glasbo v Rosi) Cen.i: 33.000,00 SIT tt 5-dnevni paket brez zajtrka, z večerjo (silvestrovanje na prostem v centru Murske Sobote z bograč večerjo in svečana večerja v Rosi Rezervacije po tel.: (02)526-14-34; (02)548-16-46; GSM: 041/404-648 MALI OGLASI 8201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 APARATI STROJI Ugodno prodam nov nerabljen SUŠILNI STROJ - Gorenje. ?T 2026-115 17026 Manjši DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG prodam ali zamenjam za večjega, tt 01/3641-021, zvečer 17051 PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM Kupim STREŠNIK Novoteks rdeče barve. "B 51-41-207 17045 .d 23 40 440 in 23 40 441 DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI Prodam PLETILNI STROJ na kartice Singer in mikrovalovno PEČICO. "B 5743-741, zvečer 17057 REDUKTOR 1:20 z vitlom prodam. C 041/503-776 17059 LISTE za tračne žage 80x 1 PV 25 prodam. S1 041/503-776 17062 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. "B 041 /878-494 17066 Prodam PLUG, dvobrazdni, 12 col, vitel 5 t, frezo za zemljo Muta ter gumi voz 3 t. tt 031/309-753 17077 Prodam barvni TV GORENJE, ekran 72 cm. W 041/670-594 17108 BLAGAJNO z elektronsko ključavnico in mini STEPER, prodam. C 596-32-68 17122 GR. MATERIAL Prodam več kosov JEKLENEGA PROFILA U 20 (6 m primerni za nadstrešnice in lope. V 574-01-28_ Prodamo 1100 kosov OPEKE modelar. "B 031 /387-376 KUPIM Dvovretenski 041/503-776 PAJEK, prodam. B1 17058 V Bitniah ali Žabnici kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, GOZD. C 041/640-949 i384i Hh- Hoteli Igralnice Turizem, d.d., NOVA GORICA objavlja prosto delovno mesto KUHARJA V Hotelu Kranjska Gora Znanja in izkušnje za zasedbo delovnega mesta: - kuhar oz. gostinski tehnik - najmanj dve leti izkušenj na področju stroke - veselje do samostojnega dela in iniciativnost pri delu. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov HIT, d.d., Nova Gorica, Delpinova 7a Nova Gorica. Dodatne informacije lahko dobite v OE kadrovanje (tel. 05 336 43 59) ali pri direktorici Hotela Kranjska Gora (GSM 031 395 166). Okrožno sodišče Kranj po sklepu stečajnega senata številka St 42/92 z dne 31. avgusta 2001 RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo premoženja stečajnega dolžnika KPM, Kovinsko podjetje Mojstrana, d.o.o., v stečaju 01.00. 01.01. 02.00. 02.01. 02.02. 02.03. 03.00. 03.01. 04.00. 04.01. 04.02. 04.03 04.04. 04.05. 04.06. 04.07. 04.08. predmet prodaje Predmet prodaje predstavlja hala I in hala II, skladiča, vratarnica tehtnice, kontejnerja z zunanjo ureditvijo in zemljiščem vse na naslovu Ulica Alojza Rabiča 58, Mojstrana. Nepremičnine so vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah pri vložku številka 890 k.o. Dovje, pare. št. 1255/1 - poslovna stavba 164 m2 poslovna stavba 52 m2, poslovna stavba 12 m2, poslovna stavba 595 m2, poslovna stavba 595 m2, dvorišče 4116 m2, pare. št. 1255/2 - zelenica 802 m2, pare. št. 1255/3 - zelenica 2828 m2. trajanje razpisa Rok za zbiranje ponudb teče 14 dni od objave razpisa. Pisne ponudbe je potrebno poslati v zaprtih kuvertah na naslov Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, 4000 Kranj, z oznako "Ponudba za nakup - KPM Kovinsko podjetje Mojstrana, d.o.o. - v stečaju - ST 42/92, Ne odpiraj!". Odpiranje ponudb bo opravljeno dne 28. 11. 2001 ob 9.00 uri v sobi številka 3 Okrožnega sodišča v Kranju. izklicna cena Najnižja prodajna cena premoženja iz 1. točke izreka tega sklepa je 154.350.798,60 SIT. pogoji za udeležbo na dražbi Dražitelji so lahko domače pravne in fizične osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti. Ponudbi morajo priložiti izpisek iz sodnega registra oziroma potrdilom o državljanstvu. Ponudniki morajo v pisni ponudbi navesti ponujeno ceno in plačilne pogoje. Ponujena cena ne sme biti nižja od najnižje prodajne cene. V primeru več enakih ponudb ima prednost ponudnik z ugodnejšimi plačilnimi pogoji. Ponudniki morajo predložiti dokazilo o vplačani varščini v višini 15.435.079,90, ki sojo vplačali na žiro račun stečajnega dolžnika pri NLB Ljubljana, Poslovalnica Medvode številka 02021-0020012564 pred dražbo. Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, neuspelim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti v roku 5 dni po končani javni dražbi. Uspeli ponudnik mora v roku 15 dni po končani javni dražbi podpisati kupoprodajno pogodbo, kupnino pa plačati v treh mesecih po podpisu pogodbe. V primeru, da uspeli dražitelj v določenem roku ne bo sklenil pogodbe ali plačal kupnine, varščina zapade v korist prodajalca. Kupec prevzame nepremičnino v last oziroma posest po plačilu celotne kupnine ali po predložitvi nepreklicne bančne garancije prvovrstne banke, plačljive "na prvi poziv, brez ugovora". Vse stroške prenosa in davek, se zaveže plačati kupec. Vsak ponudnik lahko v času od dneva objave razpisa do poteka roka dobi potrebne informacije pri stečajnem upravitelju na sedežu stečajnega dolžnika in si po predhodnem dogovoru ogleda nepremičnine, ki je predmet prodaje. Kupec s sodelovanjem na javni dražbi potrjuje, da je seznanjen s stanjem premoženja in se odreka zahtevkom iz naslova stvarnih napak. LOKALI LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA oddamo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126 V kletnih prostorih Kulturnega doma Mošnje oddamo v najem poslovne prostore za gostinsko dejavnost v skupni izmeri s pomožnimi prostori 120 m2. Ogled je možen po predhodnem dogovoru po tel. št.: 533-83-07 ali 533-88-67. Pisne prijave sprejemamo na naslov Krajevna skupnost Mošnje, 4240 Radovljica, do 15. novembra 2001. KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. KRANJ CENTER ugodno oddamo lokal v pritličju meščanske hiše, primeren za trgovsko ali pisarniško dejavnost, 13 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333-222 14516 LOKAL 32 m2, v pritličju na Ljubljanski 30 ODDAMO oz. PRODAMO. V 041 /320-740 Lesce: na frekventni lokaciji prodamo poslovni prostor 94 m2, pritličje z izložbo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 KRANJ, Planina - v novem trgovskem centru v 1nad. 416 m2, primerno za trgovino, servis, agencijo, zdravstvo ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - trgovski lokal 80 m2 z izložbo, primeren za trgovino, servis ali mirno dejavnost, cena je za 293.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - 2 pisarni 54 m2 s souporabo sanitarij v 2.nad. poslovnega objekta, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ - gostinski lokal 52 m2 v pritličju poslovnega objekta, skladišče, cena z inventarjem = 22,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ - pisarne 20 kom 920 m2 s sejno sobo v 1. nadstropju objekta s sanitarijami in čajno kuhinjo, ugodna cena, oddamo, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ trgovski lokal: 320 m2 v pritličju in 350 m2 v nadstropju na Ljubljanski 30, prodamo. V 041/320-740 17091 Pri Bledu oddamo v najem GOSTILNO z gostinskim vrtom, skupna površina 150 m2, lahko tudi stanovanje. B1 041/737-146, 031/773-974_ito96 TRI POSLOVNE PROSTORE (LOKALE), še neuporabljene, primerne za trgovino, SPA center, agencijsko dejavnost ali pisarniške prostore, v centru Bleda oddamo v najem s prednostnim odkupom ali prodamo. W 041/69-39-68 17099 OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK Gauck in STOLČEK za hranjenje Cam. ti 041/256- 554 17087 OSTALO OBDELOVALNO ZEMLJO vzamem v na-jem v okolici Brnika. B 2522-673, popoldan 17040 Starinske SAMOTEŽNICE - okovane, prodam. V 041/503-776 17060 Prodam ŽELEZNE TRAKTORSKE SANI za velko lesa. "B 041 /925-083 17063 PRIDELKI KROMPIR jedilni in za krmo, prodam, 251-11-69, zvečer 17082 PODARIM Podarimo PSIČKO pasme pritlikavi pudelj, bele barve, stara tri mesece, brez rodovnika. 0 041/941-282 17047 ODDAMO dva črna PSIČKA mladička -mešančka, stara 10 tednov, ljubiteljem živali. V popoldan 2046-790, dopoldan 031/844-271 17048 Podarim enega MUCKA, star 4 mesece. •B 2311-522_17065 Podarim 4 MUCKE, stare dva meseca. t? 041 /909-273 ali 512-65-40 17092 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121 MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123 ŠKOFJA LOKA: prodamo atraktivno vrstno hišo. FRAST, d.o.o. 041/734 198 251 5490 GOLNIK: ugodno prodamo vrstno atrijsko hišo. FRAST, d.o.o. 041/734 198 251 5490 GORENJSKA: bivalni vikend, 1200 m2 parcele, 22,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 Lesce: ugodno prodamo sodobno hišo, sončna parcela 610 m2, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 KRANJ- 3 KM IZVEN: prodamo zanimivo hišo na parceli 750 m2. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 GORENJSKA: kupim hišo, vsaj 900m2 zemljišča ali več. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj - do Radovljice: kupimo dvodružinsko hišo, do 55 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PRISTAVA pri Tržiču prodamo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena po dogovoru v račun vzamemo tudi stanovanje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444. ndomplan družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča. V HLEBCAH pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, CENA 38 mil sit, V PALOVČAH prodamo adaptirano dvodružinsko hišo in 1500m2 zemljišča, ugodna cena. NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444. BLED center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 734 m2, el, voda kanalizacija na parceli. RADOVLJICA center komunalno opremljena parcela v izmeri 1000m2. LESCE center prodamo komunalno opremljeno parcelo v izmeri 700m2 namenjena za poslovno dejavnost. V BEGUNJAH prodamo manjšo gradbeno parcelo. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444 Na BLEDU prodamo hišo z razgledom na jezero in 18000m2 pripadajočega stavbnega zemljišča, TRG BLED tel. 04 5745 444 BLED - Ribno, prodamo enodružinsko hišo na sončni lokaciji s 1600m2 ograjenega zemljišča. Odlična in mirna lokacija, BLED Zasip, prodamo štiristanovanjsko hišo v izmeri 500m2 in 1000m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno hišo.je takoj vseljiva. Cena ZELO UGODNA 25.5 MIL SIT. V račun se vzame tudi manjše stanovanje, možno tudi delno kreditiranje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko gradbeno parcelo z veljavnim lokacijskim dovoljenjem parcela ima izvir čiste vode, Cena 6.7 mil sit (59.000 DEM) NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444. V KRANJU okolica ODDAMO za daljši čas novo v celoti zelo lepo opremljeno restavracijo (gostinski družini), (malice, kosila, po naročilu, pizzerija) v izmeri 250m2, veliko parkirišče, prijeten ambient. Ugodna cena, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 KUPIMO stanovanja na Bledu, Lescah in Radovljici, eno, dvo in trisobno stanovanje. Na Jesenicah kupimo trosobno stanovanje na Plavžu. TRG BLED - NEPREMIČNINE tel.045 745 444 V Begunjah, Žirovnici, in v okolici Jesenic kupimo starejše hiše do 16 mil Sit. TRG BLED - NEPREMIČNINE tel.045 745 444 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več hiš različnih cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel.: 04/236-66-70, 040/204-661,041/755-296 STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo z delavnico 21 x 7 m na parceli 1125 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRICA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena = 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE - parcela 4.450 m2 za posl-stan. hišo z loka.dokumentacijo, cena -20.250,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - 587 m2 zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, cena = 16,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o:, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - za Gradbinko gradimo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, IV.gr.faza, cena enega = 42,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BAŠEU - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansar-do, parcela - 780 m2, cena ■ 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66 CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena = 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena » 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OREHOVLJE - popolnoma obnovljeno l.nad. stan.hiše v vel. 140 m2, samostojen vhod in CK, cena = 20,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠENČUR - v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2 in tudi 3.000 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10124 HIŠE PRODAMO GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11527 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0. 520 e-mail: info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. RETEČE (pri Sk. Loki) na robu naselja prodamo vis. prtlično montažno hišo (8 let) 9x8m, na parceli 648 m2, K+P+M, lahko dvodružinska, v prizidku garaža. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2V etaži + nadstrešek za 2 avtomobila,, lahko dvodružinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222__|gj KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. "B 2368-001__««J| LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.priti., hišo 9x11 m s poslovnim prostorom, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.priti., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMlC-NINE, 202-33-00, 041/333-222 i#» DUPUE, hiša (30 let), parcela 900 m2. vzdrževana, prazna, cena 28 mio SIT, prodamo. 23 15 600, 23 15 601 PIANOM NEPREMIČNINE__uo« STRAŽIŠČE hiša, parcela 900 m2, obnovljena, sončna lokacija, cena ugodna, prodamo. » 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE ^ RAZNO PRODAM^ DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam. "B 041 /718-019 1682S Prodam HRASTOVA DRVA, g 51-46-858 Prodam DRVA suha mešana, g 5141-207 Prodam več vrst DRV, razžagane z dostavo na dom. P 041/758-958, Stane i7Q# Prodam večjo količino BUKOVIH kvalitetnih meterskih DRV. -B 576-92-20 i7oeo STAN. OPREMA DNEVNA SOBA - regal z raztegljivim ležiščem, garderobna omara, sekreter, miza, dva lesena fotelja, ugodno naprodaj. W 2330-515 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, J 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE. KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TEN DE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkra' jšem času. V MESECU NOVEMBRU 5 '» POPUST!! 2 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM ŽIVILSKOPREDELOVALNI DELAVEC PEK, DELA V PEKARSTVU; ned.č.; natančnost; B kat.; do 08.11.01; 0GREX D.O.O., PODRECA 5, MAVČIČE; št. del. mest: 2 POMOŽNI DELAVEC SOBARICA; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; angl J. - gov., nem. j. - gov.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 2 MESAR KLAVNICAH MESAR, KLAVEC, BLAGAJNIK, ŠOFER; d.č. 3 mes.; do 13.11.01; GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA Z.O.O., SREDNJA VAS V BOHINJU 73, SREDNJA VAS V BOHINJU KUHARSKI POMOČNIK KUHINJSKA POMOČNICA (POMOŽNI KUHAR); d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO RECEPTORSKI POMOČNIK NOČNI RECEPTOR - ČUVAJ; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.: angl. j. - gov.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO MESAR•SEKAČ MESAR-PRODAJALEC; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 06.11.01; JANC ALOJZ S.P., MESARIJA, POT OTMARJA NOVAKA 8, JESENICE MIZAR MIZAR; ned.č.; do 13.11.01; SMOLEJ D.O.O., KOVOR 63, TRŽIČ, ZIDAR ZIDARSKI MOJSTER; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov.j. - gov.; B kat.; do 10.11.01; PARTENON D.O.O., PLANINA 3, KRANJ; št. del. mest: 4 PROMETNO TRANSPORTNI ODPRAVNIK PREMIKAČ (SPENJANJE IN ODPENJANJE PREMIKALNEGA SESTAVA...); d.č. 2 mes.; slov.j. - gov. in pis.; do 06.11.01; SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D., LJUBLJANA, DE JESENICE KUHAR KUHAR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO NATAKAR VODJA STREŽNE SLUŽBE; ned.č.; 5 I. del. izk.; angl. j. -gov., nem. j. -gov.; do 13.11.01; HOTEL JELOVICA D.O.O., C. SVOBODE 5, BLED ELEKTROTEHNIK ELEKTROTEHNIK VZDRŽEVANJA; d.č. 6 mes.; do 06.11.01; SAVATIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK, GEODETSKI TEHNIK; d.č. 12 mes.; B kat.; do 24.11.01; PROTEO D.O.O., REŠEVA UL. 4A, KRANJ KOMERCIALNI TEHNIK TERENSKI KOMERCIALIST; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno; do 13.11.01; VEZENINE D.O.O., KAJUHOVAC. 1, BLED TURISTIČNI TEHNIK RECEPTOR; d.č. 4 mes.; 4 I, del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE GORENJSKE; d.č. 12 mes.; 2 !■ del. izk.; delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 28.11.01; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, Pf KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ; št. del. mest: 3 ARANŽERSKI TEHNIK PRIPRAVNIK; d.č. 6 mes.; slov.j. - 9°VA in pis.; B kat.; do 06.11.01; ŽIVILA KRANJ NAKLO, C. NA OKROGLO 3, NAKLO RADIOLOŠKI INŽ. RADIOLOŠKI INŽENIR; ned.č.; 1 I. del izk.; slov. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - osnovno; opravljen strokovni izprt. do 06.11.01; OSNOVNO ZDRAVSTVU GORENJSKE KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA VODJA PROJEKTA V OPERATIV', ned.č.; 5 I. del. izk.; urejevalnik besedil-osnovno, delo s preglednicami - osn°r no; B kat.; do 13.11.01; GRADBINEC GIP D.O.O., POLICA 25, NAKLO; «■ del. mest: 2 DIPL. EKONOMIST 6nl RAČUNOVODJA - KNJIGOVODJA - ?w PRAVNIK; ned.č.; delo s preglednica" - zahtevno, urejevalnik besedil - zarit no; B kat.; do 10.11.01; HRIBAR BLE&* D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ DR ZOBOZDRAVSTVA \VNIK; d.č. 12 mes.; slovj .; do 14.11.01; Q_SNOVNO ZOBOZDRAVNIK; d.č. 12 mes gov. in pis.; do 14.11.01; Q< ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ, " ZOBNA POLIKLINIKA KRANJ, « SPOSVETSKA UL. 8, KRANJ ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! Torek, 6. novembra 2001 AVTOMOBILIZEM, MOTOC1KLIZEM / avtostil@email.si GORENJSKI GLAS -19. STRAN Test: Škoda Fabia Combi 1.9 SDI Comfort Upoštevanje sodobnih modnih tokov Pri češki Škodi v preteklosti niso sledili modnim avtomobilskim smernicam, ker je bila pač avtomobilska tovarna iz Mlade Boleslave skoraj pol stoletja za železno zaveso. Z novimi časi pa se je vse obrnilo na glavo in Škoda ima zdaj za seboj skoraj polno uspešno desetletje in uspešne avtomobile. Avtomobilska zgodovina bo med uspešne nedvomno zapisala tudi fabio, še skoraj povsem svež Štirikolesni izdelek, ki si je pridobil simpatije tudi pri zahtevnejših kupcih in tudi tisti, ki so nad to avtomobilsko znamko vihali nos, priznavajo, da je fabia ena naj- di naredili še en pomemben rez s preteklostjo, saj na novo oblikovan zadek od tistega pri kombili-muzini ne razlikuje samo po podrobnostih, temveč je povsem prilagojen oblikovalski modi sodobnih kombijcv. Zadnji del namreč ni odrezan naravnost in na njem KAJ PRAVI ONA? Po podobi in prostornosti ji popolnoma ustreza in zunanjost ji je celo bolj všeč kot pri kom-bilimuzini. Počutje za volanom je odlično, na armaturni plošči pogreša umetniški navdih oblikovalcev in bolj barvno živahne obloge sedežev in vrat. Dizel v nosu prede kot ukročena mačka, predvsem pa jo navušijo zavore, ki dobro prijemajo tudi brez težke noge na stopalki. Ah, saj res, klimatska naprava bi bila dobrodošla. dodamo naklonjen družinam, ki vozijo s seboj vso potrebno in tudi manj nujno prtljago. Z osnovnimi 426 litri, ki so primerljivi tudi z avtomobili srednjega razreda, s temeljito obdelavo, z dodatnima stranskima predaloma in plastičnimi letvicami na prtljažnem dnu, Pregledna armaturna plošča in solidna prostornost kabine sta enaki kot pri kombilimuzini. boljših v svojem razredu. Fabia v Podaljšani karoserijski različici combi pa dokazuje tudi to, da ni samo majhen, ampak tudi prostoren in uporaben avtomobil, torej takšen, kot ga iščejo za svoje prevozno sredstvo številne mlade družine. S fabio combi so pri Ško- ni nobenih oglatih potez, ampak so oblikovalci rahlo ukrivljeno streho domiselno spustili k zaobljenim prtljažnim vratom, ki jih omejujejo na široko razmaknjene luči. Fabia combi je z dolžinskim prirastkom dobila predvsem velik prtljažni prostor, ki je seveda ra- Fabia combi sledi modnim tokovom v razredu manjših kombijev, lastnostmi sega nekoliko navzgor. vendar s prostornostjo in voznimi TEHNIČNI PODATKI Vozilo- ............................kombi, 5 vrat, 5 sedežev Mere: .............d. 4,226, š. 1,650, v. 1,450 m Medosna razdalja: ............................................2,460 m Prostornina prtljažnika:.....................................426/1225 I Motor: ,...................................štirivaljni, dizelski Gibna prostornina: ..........................................1896 cem Moč: ...................................47 kW/64 KM pri 4000 v/min Navor: .........................................125 Nm pri 1600 v/min Najvišja hitrost: ..............................................158 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: ..................................19-0s Poraba EU norm.: .............................6,3/4,1/4,9 1/100 km Maloprodajna cena:....................................2.610.084 SIT Zastopnik: ........................................Avtoimpex, Ljubljana + Moderna oblika, prostorna notranjost, prostoren in temeljito obdelan prtljažnik, podvozje ' premajhno desno bočno ogledalo, strešni nosilci za doplačilo, visok prtljažni rob Prtljažnik razveseljuje s prostornostjo in temeljito obdelavo, natovarjanje težjih kosov prtljage nekoliko ovira visok rob. je prtljažnikprijetno presenečenje. S podiranjem zadnje klopi fabia combi znotraj postane skoraj večja kot zunaj in edino oviro predstavlja visok nakladalni rob, ki lahko malce ponagaja pri natovarjanju težjih kosov prtljage. V potniški kabini fabia combi je fabia combi prostorsko enako radodar- na kot kombilimuzinska različica in v njej se sedi skoraj tako dobro kot v večji octavii. Voznik ima pred seboj pregledno instrumentno ploščo /. dosegljivimi stikali in ročicami, dobro oprijemljiv višinsko in globinsko nastavljiv volan, in natančno prestavno ročico. Kritike na račun hladno racionalne plastike in morda za oko preveč praznih površin, so delno sicer upravičene, vendar se zdi, daje tako zgolj zaradi podrejanja uporabnosti in preglednosti. Kakšen dodaten minus gre tudi na račun predala pred desnim prednjim sedežem, ki je brez ključavnice in na grdo štrle-čima ročicama za sedežno nastavitev, vendar tO bistveno ne kvari dobrega občutka. Za dober občutek skrbi tudi 1,9-litrski dizelski motor z oznako SDI, ki pomeni, da se vrti brez pomoči turbinskega polnilnika. Njegovih 64 konjskih moči sicer lahko sproža dvome, vendar je motor skoraj presenetljivo dobro odziven, dovolj tih in predvsem vzorno varčen, saj se je mogoče s 5,8 litra plinskega olja na 100 kilometrov voziti tudi precej hitro. Res pa je, da fabia combi s tem pogonskim strojem ni noben dir- Tudi dvokolesniki potrebujejo pripravo na zimski počitek Motocikli gredo na zimsko spanje Motocikel je vsaj v naših krajih zelo sezonsko prevozno sredstvo, saj temperature in vremenske razmere pogojujejo vožnjo nekje od marca do oktobra. V sneg pač ne gre riniti z dvema kolesoma. Tudi nevarno je, če že ne neprijetno. Varčen in zanesljiv dizelski motor brez turbinskega polnilnika zmore povprečno visoke hitrosti, vendar je zelo prožen in prijeten za vožnjo. kalnik in da so njegove zmogljivosti manj prepričljive v vožnji v dolge vzpone. Kljub karoserijske-mu podaljšku se fabia combi na cesti še vedno obnaša zelo nev- DOBER IZLET tralno in podvozje ter vzmetenje nedvomno sodita med najbolj uglašene v tem avtomobilskem razredu. Tudi zavore (pri paketu comfort brez protiblokirnega sistema) so učinkovite in vedno pripravljene na zanesljivo ustavljanje. S fabio combi so torej pri Škodi postavili na cesto zelo soliden avtomobil, ki s prostornostjo in velikostjo skoraj presega svoj razred. To seveda hkrati pomeni, da se je Škoda tudi cenovno odmaknila od svoje ljudskosti in skoraj smešno poceni avtomobili i/ Mlade Boleslave najbrž ne bodo več nikoli. • M. Gregorič Zima bo prima pri Kii Kia Motors tudi letos vabi na brezplačne preventivne preglede, ki so jih začeli opravljati že sredi oktobra in jih bodo še do 15. novembra. Zima je prima..., če z avtom vse štima, pravijo pri Kiinih pooblaščenih serviserjih, kamor pa lahko pridejo tudi tisti, ki imajo avtomobile drugih znamk. Poleg pregledov obljubljajo tudi nagradno igro in ugoden paket sredstev za pranje in odmrzovanje stekel ter strgalo za odstranjevanje ledu. November je že vsekakor čas, ko nas je večina ali pa smo že kar vsi ?apeljali svoje jeklene konjičke Pod streho in jih odjavili iz prosta. Kar tako jih ne gre pustiti, ®aJ je sezona, čeprav ne kaj dosti bogata s kilometri na njih pustila vidne sledove obrabljenosti, ki stanje motocikla preko zime le še potencirajo. Motocikel je vsaj priporočljivo če ne že nujno pripraviti na zimsko spanje in veliko oziroma kar vse potrebno (razen konzervacije) lahko storite sami. Sedaj je najbolj primeren in hkrati tudi skrajni čas. Motocikel sicer lahko zapeljete na servis, kjer bo delo strokovno opravljeno. Tisti, ki se spoznajo na mehaniko motoci-klov po večini zatrjujejo, da je mogoče skoraj se opraviti v domači garaži. Najpomembnejši posegi se začnejo z odstranitvijo akumulatorja. Pogonsko verigo je potrebno očistiti in hkrati namazati z zato primernimi preparati (vvhite spi-rit). V hladilno tekočino nalijemo ovenski zastopnik italijanskega avtomobilskega koncema Fiat dodamo sredstvo proti zamrzova-"hi ii ,i iw.l..i; dn<.vi iw»i.iiCil /:i- ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, brata SLAVKA KENDA 1921-2001 Se iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, govornikoma ga. Stani Šubic in g. Janezu Janu in vsem, ki so podarili cvetje, sveče ter ga z izrazi sočutja pospremili na njegovo zadnjo P°t. Posebej se zahvaljujemo osebju v Domu starejših občanov v Škofji Loki, dr. Bajroviču ter zdravstvenemu osebju v bolnišnici Golnik ter članom ZB Žiri. Žalujoči: žena Silva, sin Slavko z družino, brat, sestre ter ostalo sorodstvo Škofja Loka, 2. novembra 2001 „. , .. V SPOMIN Kjerkoli smo, si vedno z nami ti, le da tvojih odgovorov več ni, to tako hudo boli. 3. novembra 2001 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena in mati NADA EČO 13.3.1963 - 3.11.2000 Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi, ki smo te imeli radi in te pogrešamo. Mož Tufik in sin Ernest Škofja Loka, 3. novembra 2001 ZAHVALA Njene in naše telesne oči se ne bodo več srečevale, besede med nami so utihnile..... Spomin in govorica njenega življenja pa ostaja. V 78. letu starosti je za vedno zaspala draga žena, mama, sestra, stara mama in teta ANGELA KEPIC rojena Korbar Vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu Janezu Rih-taršiču za lep pogrebni obred ter pevcem in zvonarjem, ki ste obogatili težke ure slovesa. Hvaležni smo tudi sodelavcem Remonta, ZD Kranj, Adrie Airways, Elektra Kranj, Vrtca Visoko in PGD Cerklje. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo imeli radi. ŽALUJOČI NJENI NAJDRAŽJI ZAHVALA V 87. letu življenja je odšla od nas draga mama, stara mama in teta IVANA ŠILAR roj. Sitar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju storili dobro, ob slovesu pa nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo podjetju Komunala in g. župniku Cirilu Berglezu, g. novomašniku Igorju Jerebu ter pevcem za lep pogrebni obred. VSI NJENI Kranj, 27. oktobra 2001 ZAHVALA V 86. letu starosti seje za vedno poslovila od nas naša draga mama, babica in prababica NEŽA TEPINA z Jezerskega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Ivanu Trnovcu za lep pogrebni obred, organistu Jožu Smrtniku, cerkvenemu zboru in kvartetu Jutro, pogrebcem, dr. Hriberniku za obiske na domu, ge. Nadi Rebolj za skrbno nego in ganljive besede ob odprtem grobu ter pogrebni službi Navček. Vsem še enkrat lepa hvala. VSI NJENI Jezersko, Kranj, Škofja Loka, Dol. Logatec Vsa sreča, smeh in vse lepo, s tabo je odšlo. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tihega trpljenja, tvoja bolezen je bila močnejša od življenja. V SPOMIN Jutri, 7. novembra 2001, bo minilo 15 let, odkar si naju zapustila. Veva, da nič več ni tako, kot s tabo, draga mami, je bilo MARIJA DVANAJŠČAK rojena STERNAD Vedno se te bova spominjali. Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. HČERKI MONIKA IN RENATA Z DRUŽINO Breg ob Savi, Preddvor, 6. novembra 2001 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad.za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK ,\-"v<... 6 od 0 °C od -1 °C od -2 °C do 8 °C do 9 °C do 7 °C Danes, v torek, bo večinoma oblačno, le sredi dneva bo ponekod za krajši čas posijalo sonce. V gorah bo občasno rahel dež. Jutri, v sredo, bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod nastala megla. V četrtek dopoldne bo še delno jasno, čez dan pa se bo pooblačilo. Popoldne bo občasno rahlo deževalo. Jutranje temperature bodo okoli -2, čez dan pa 7 stopinj C. Janez Medja z Raven v Bohinju v nesreči ni ostal sam Pomagal je ves Bohinj V začetku septembra je zaradi udara strele zagorelo na kmetiji Janeza Medje na Ravnah v Bohinju. V manj kot dveh mesecih so s požrtvovalno pomočjo ljudi iz vsega Bohinja obnovili tako hišo kot gospodarsko poslopje. Bohinj - Bila je nedelja zjutraj, 9. septembra. Janez Medja, gospodar na kmetiji na Ravnah, je zaslišal oster pok ob udaru strele. Udarila je točno v skedenj. V nekaj minutah je vzplamenel velikanski ogenj in ostrešji gospodarskega poslopja in hiše, ki se držita skupaj, sta zagoreli kot bakla. Le požrtvovalni pomoči bohinjskih gasilcev in sosedov gre zahvala, da objekta nista zgorela do tal. Kljub temu pa je nastala ogromna škoda. , Franc Langus in Janez Medja pred obnovljeno domačijo na Ravnah. Gospodar Janez Medja ima danes, dva meseca po požaru, obnovljen dom. V požaru je povsem zgorelo ostrešje hiše in gospodarskega poslopja, k sreči pa so uspeli pravočasno rešiti živino in gospodarjeve osebne stvari. Največja tragedija je bila, da objekt ni bil zavarovan. Gospodar, ki na kmetiji živi sam, ga sam verjetno nikoli ne bi mogel obnoviti. A k sreči so na pomoč priskočili sosedje, ki so začeli razmišljati, kako bi Janezu pomagali pri obnovi. Kot je povedal eden od sosedov Janez Rozman, so se povezali s Krajevno skupnostjo Bohinjska Bistrica, prek katere je stekla akcija zbiranja pomoči. Pripravili so posebne pobiralne pole in z njimi šli med ljudmi v vsem Živila odpirajo trgovino v Cerkljah V petek bodo občani Cerkelj deležni nove pridobitve: Živila bodo tam odprla pravkar zgrajeni trgovski center. Cerkve - Južno od pokopališča, tik za zgradbami kmetijske zadruge je letos zrasel nov sodobni trgovski center, ki ga bodo Živila odprla v petek, 9. novembra. Cerklje so imele doslej več prodajaln, dve sta bili tudi Živili-ni, vendar so manjšo na Krvavški cesti pred časom opustili. Občina je v teh prostorih uredila dvoje stanovanj. Sedaj bodo opustili tudi trgovsko dejavnost v blagovnici sredi Cerkelj, prostore pa bo prav tako prevzela občina. Ko je namreč občina Cerkjje Živilom prodajala zemljišče za gradnjo trgovskega centra, je kot del kupnine uveljavila tudi dosedanje prostore. V nekdanji blagovnici bodo uredili zdravstveni dom, prostore pa sta že kupili tudi pošta in farmacevtsko podjetje. Po načrtih, ki so jih že pred časom dali izdelati, naj bi se tja preselila tudi občinska uprava, medtem ko imajo v mansardnih prostorih namen urediti več apartmajev in jih ponuditi na trgu. Hkrati z novim trgovskim centrom so Živila poskrbela tudi za razširitev ceste in dostop do centra, uredili pa so tudi veliko parkirišče, ki bo služilo tudi obiskovalcem bližnjega pokopališča in poslovilnih vežic. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki Mercatorjev salon pohištva na Jesenicah Včerajšnjo dopoldansko otvoritev novega Mercatorjevega salona pohištva na Titovi 22, nasproti železniške postaje je popestrilo blizu dvesto obiskovalcev, ki jih je pričakalo 430 kvadratnih metrov prodajnih površin v pritličju in 190 v kleti s ponudbo pohištva vseh znanih slovenskih proizvajalcev, dopolnjeno z belo tehniko, vgradnimi gospodinjskimi aparati, svetili in tekstilnimi talnimi oblogami. Poslovni sistem Mercator, d.d., je z jeseniškim salonom povečal prodajne površine pohištvenih trgovin, v Sloveniji jih ima skupaj 42, na 20.000 kvadratnih metrov. Po velikosti spada jeseniška med srednje, v njej pa bodo za kupce skrbeli trije zaposleni, ki imajo za odličen prodajni servis na voljo moderno računalniško podporo. • Foto: Andrej Mali Direktor maloprodaje Peter Zavrl, član uprave za trženje Marjan Sedej in direktor programskega sektorja pohištvo Vinko Savnik (na sliki od leve proti desni). Nov telefonski imenik Telekom Slovenije je danes izdal nov telefonski imenik Slovenije 2002 v knjižni obliki in zgoščenki. Kupite ali prevzamete ga lahko na vseh Telekomovih teletr-govinah in na poštah. Zgoščenke so naprodaj tudi na Petrolovih bencinskih servisih, v Mobitelo-vih centrih in pri drugih pooblaščenih prodajalcih. Imenik lahko naročite na brezplačni številki 080 88 22 in po internem. Podatki v imeniku imajo veljavnost na dan 1. septembra 2001. Komplet imenika v knjižni obliki je izšel v nakladi 60 tisoč izvodov. V kompletu je pet knjig s podatki O Telekomovih in Mobi-telovih naročnikih na področnih kodah in Rumene strani za celo Slovenijo. Komplet stane 3.500 tolarjev. Bohinju. Prošnji na pomoč so se odzvali mnogi in po podatkih predsednika K S Franca Langusa so do sredine oktobra zbrali kar 2,7 milijona tolarjev. Poleg tega je 50 tisočakov prispevala krajevna skupnost, 500 tisoč občina iz proračuna, občinski svetniki pa so se odpovedali tudi enomesečni sejnini. Hkrati so takoj začeli z obnovo objektov, zlasti ostrešja, za katerega so potrebovali kar 76 kubikov lesa. Pri obnovi so sedelovali Gradbeno podjetje Bohinj, ki je izdelalo načrt ostrešja (stari načrti so zgoreli) in se takoj lotilo izdelave, les je posodila Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas, obrat na Češnjici, kjer so les razžagali po polovični ceni, agrarna skupnost pa je v ta namen že posekala les, da ga bo vrnila zadrugi. Poleg tega so pomagala številna druga podjetja in nešteti posamezniki. Dela je bilo ogromno, a v manj kot dveh mesecih so vse postavili NOVOROJENČKI nazaj. Gospodar Janez Medja tako danes živi spet v obnovljeni hiši in je neizmerno hvaležen vsem za pomoč. Zato bi se na ta način rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi njegove domačije. Odziv ljudi iz vsega Bohinja kaže, da v tem koncu Gorenjske solidarnost vendarle še nekaj velja. • Urša Peternel Jeseniška gimnazija druga najbolj urejena slovenska šola Jesenice - V tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa, urejena in gostoljubna, je bila lepega priznanja deležna tudi Gimnazija Jesenice. Razglašena je bila za drugo najbolj urejeno šolo v Sloveniji: prva je po mnenju ocenjevalcev Gimnazija Zelimlje, tretja pa Ravne na Koroškem. Na Jesenicah so na dobljeno priznanje zelo ponosni, saj je z njim zadoščeno njihovemu večletnemu trudu pri obnovi gimnazije, ki je pred nekaj leti dobila tudi novo telovadnico. • D.Ž. Čeprav je v minulih dneh z neba svetila polna luna, pa njena moč tokrat na bodoče mamice in njihove otročičke ni vplivala tako, kot bj lahko pričakovali. Tako smo Gorenjci v minulem tednu dni dobili 24 novih prebivalcev, od tega v Kranju 20, na Jesenicah pa 4. V Kranju seje rodilo 10 dečkov in 10 deklic. Najlažji in najtežji sta bila dečka. Prvemu je tehtnica pokazala 2.220, drugemu pa 4.320 gramov. Na Jesenicah so prvič zajokali 3 dečki in 1 deklica. Najtežja je bila sicer predstavnica nežnejšega spola, ki je tehtala 3.390 gramov, najlažji pa je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.760 gramov. glasov jez Kljub temu da se bo s predpisi, ki zadevajo ukinitev brezcartm prodajaln, še enkrat (najverjetneje ne tavno sodišče, so DFS-i oz. PCP-ji def t adnjič) moralo ukvarjati u> lefinitivno le preteklost, f* gorenjskih mejnih prehodih vas pričakujejo Kompas shopi in njj lastnik Kompas MTS je že sprašil nekaj desetin milijonov za rekla »g o teh 'shopih'. Nekoč davno, v prejšnjem tisočletju, smo na sofl ^ strani Alp poznali tudi celinske DFS-e oz. PCP-ke, eden od njih je j* ba Deteljici pri Tržiču, lastnik Emona Obala Koper. Že debelih pet ^ te brecarinske prodajalne ni več, a obcestna tabla ob državni _ Podtabor-Ljubelj vas še vedno vabi tja. Lokal, v katerem je bil a ■ free', je potem zamenjal lastnika, že debelih deset mesecev je (zn° prazen in zaprt. LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 44. KROGA, z dne 4. 11. 2001 02, 13, 16, 21, 26, 30, 31 in dodatna 20 Izžrebana LOTKO številka: 817476 V 45. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 18 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 47 milijonov SIT ♦