Dragan Ignjic
Megleno tihožitje
Dragan Ignjic
Megleno tihožitje
Opremil in uredil
Dragan Ignjic
Barvne fotografije
Dragan Ignjic
Izdala in založila
Samozaložba
Oblika izdaje
Elektronska izdaja
Način dostopa
www.draganignjic.blogspot.com
Stari trg pri Ložu, 2013
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.163.6-1(0.034.2)
IGNJIČ, Dragan
Megleno tihožitje [Elektronski vir] : zbrana poezija / avtor, barvne fotografije Dragan Ignjič. - El. knjiga - Stari trg pri Ložu: samozal., 2013
266882816
Dragan Ignjič
Megleno tihožitje
Vsebina
2x2 = oba.....................................................................................................8
Za vedno moja............................................................................................9
Nežnost dlani............................................................................................10
Tvoj............................................................................................................11
Pisala sva zgodbo......................................................................................12
Leto 2014...................................................................................................13
Biti svoj......................................................................................................14
Na koncu tunela.......................................................................................15
Pesmi..........................................................................................................16
Refleksija pogleda.....................................................................................17
Čakam te....................................................................................................18
Moje solze..................................................................................................19
Potujem.....................................................................................................20
Življenje teče dalje....................................................................................21
Križ.............................................................................................................23
Pojdiva na Sonce......................................................................................24
Jaz in ti.......................................................................................................25
Bodiva jutro...............................................................................................26
Brezčasje neznanega................................................................................27
Drevo življenja..........................................................................................28
Hrepenenje................................................................................................29
Ni kriza......................................................................................................30
Obleka........................................................................................................31
Tiha beseda...............................................................................................32
Nekoč.........................................................................................................33
Vklesano....................................................................................................34
Eno srce.....................................................................................................35
Moja molitev.............................................................................................36
Bledi spomin.............................................................................................37
Na starem zvoniku...................................................................................38
Ptice............................................................................................................40
Galaksija sveta...........................................................................................41
Pesniška poljana.......................................................................................42
Zadnji list...................................................................................................43
Fotografija.................................................................................................44
Jutro II.......................................................................................................45
Milijon.......................................................................................................46
Slovenska dežela.......................................................................................47
Nota melodije...........................................................................................48
Apokalipsa srca.........................................................................................52
Hladen tuš.................................................................................................53
Srce na mivki.............................................................................................54
Osoljene poti.............................................................................................55
Kaj je hrepenenje?....................................................................................56
Ženska........................................................................................................57
Večer..........................................................................................................58
Z listjem.....................................................................................................59
Neznanka 1................................................................................................60
Neznanka II...............................................................................................61
Nov obraz..................................................................................................62
Drevo.........................................................................................................63
Jesenska žalost..........................................................................................64
Megleno tihožitje......................................................................................65
Kratka 1.....................................................................................................66
Kratka 2.....................................................................................................67
Lahko bi bila..............................................................................................68
Nenavadna................................................................................................70
2x2 = oba
Formulo sem zapisal na čuden način, po verziji štiri in jo s trojko delil.
Oba sva obstala in formulo 2x2 zapisala, ah sanjava nad oblaki to sva oba, to sva midva!
2x2 in deljeno oba nama ostane natanko pol zaljubljenega najinega srca, ah sva že dva!
Za vedno moja
Bila si moj nežen pridih vročem življenju,
v širno modro nebo.
Za vedno moja boš ostala in v srcu mojem majhnem kraljevala, ker si edina, ki si poznala
Tvoje nežno srce bilo je za mene,
ko si me v nočeh dolgih sama v postelji čakala.
Za vedno moja,
le moja boš ostala
in v srcu mojem kraljevala,
ker si vedno bila
moj mali angel brez kril.
Nežnost dlani
Čudovito se počutim, ko objemajo me tvoje dlani in hrepeni srce moje po tvoji iskreni ljubezni.
Ta nežnost tvojih dlani
in srca najina, ki hrepenita drug po drugemu v objemu.
Ti si moja nežnost
in prijeten dotik,
ker ti si moja ljubezen
in srcu mojemu spomin,
ki nikoli ne bo minil,
ker le zate draga moja bo živel
vse do konca mojih dni.
Tvoj
Ne bojim se sence noči.
Objemajo me mravljinci ljubezni.
Celo moje telo hrepeni.
Očaral te bom s spomini.
Jaz bom bil TVOJ stražar najine ljubezni.
Pisala sva zgodbo
Nekoč skupaj pisala sva zgodbo ljubezensko, ko sva srca drug drugemu poklonila in se nežno poljubila.
Pisala sva zgodbo o najini ljubezni in dveh telesih.
Čas je podrl vse najine načrte, ko ljubezen je usahnila v najine rane odprte.
Nekoč pisala sva zgodbo: a danes osamljena stojiva na koncu najinih črk, prelita v tišino noči.
Leto 2014
Eno staro leto se je poslovilo in vrata novemu na stežaj je odprlo, ko v 2014 leto vstopamo bolj po spolzkih in drsečih tleh.
Le kaj nam bo prineslo novo 2014 leto?
Ali nam bo vrata v prihodnost odprlo?
Ali nas bo v skorjo Zemlje požrlo?
Kaj naj pričakujem in zakaj naj se letu 2014 tako prešerno radujem, ko ne vem kaj mi bo prineslo in kakšno slabo stvar odneslo.
Kaj? Kaj naj v letu 2014 pričakujem?
Biti svoj
Želim,
da bom svoj vladar in kralj svojega srca!
Želim biti svoj lastnik in kralj na posestvi svojega srca, ki vztrajno naprej živi.
Želim biti svoj jaz in pokazati drugim ljudem svoj pravi in resnični obraz, ker to sem jaz!
Na koncu tunela
Vidim to svetlobo tam na koncu tunela, ko odmira življenje iz mojega telesa.
Na koncu tunela vidim tvojo senco, ki si jo želim tiho in nežno objeti.
Vem, da čakaš me tam nekje na koncu tunela tega čudnega življenja.
Tam na koncu tunela se bomo nekoč srečali jaz in ti ter naše oči.
Pesmi
Tihe, mirne
in šepetajoče pesmi
nekoč pisal sem,
a danes ko sem star
in osamljen doma
me več tudi prijatelj ne pozna.
bile so mi navdih sedanjega časa in zdravilo
ki se je lomila in sprostila ob verzu pesniških kitic.
sem pisal o ljubezni in domačo vas opeval, ker slepo sem verjel, da od pesnenja bom živel.
Tako so bile
TE MOJE PESMI
in mogoče nekoč,
ko me na svetu tem več ne bo
bodo oživele in resnico v vrsticah
Refleksija pogleda
Refleksija pogleda v čudnem vrtincu meglenega jutra in tihe, žalostne noči.
Šepetanje borov in kraške gmajne se prelivajo v glasove
Nočna senca in žalosten obraz ob oknu gleda na svojo domačo vas, ko veter brije čez šumeče bore se prelije refleksija pogleda v moje strto in ranjeno srce,
Čakam te
Pod starih hrastom
da prideš k meni v moj topel objem.
Čakam te da ti povem, kako iskreno
Pomeniš mi vse kar mi dalo je to življenje in čakam te na najinem starem kraju, kjer sem prvič poljubil te.
Moje solze
Ne vidiš te bolečine, ki prihaja iz mojega srca od kar si od mene ti draga moja k drugemu odšla.
Moje solze ti niso nič pomenile, ko so mi brisale najine žive spomine.
Rad bi ti priznal, da še vedno živiš ker moje srce vdano tebi bije.
Moje solze, solze žalosti ti nič ne pomenijo, ker tebe srce ne boli.
Ljubezen pa bo ostala
ko se na drugem svetu ponovno bova srečala.
Potujem
Sonce skrilo se je za oblake in temna noč razlila je svojo senco, ko pripravil sem si kovčka dva.
Nocoj potujem,
ker več ne verjamem,
da za srečo na ta svet sem se rodil.
Potujem tja v oddaljen svet in s seboj vzel sem le kovčka dva ter koš spominov, da bi izbrisal za seboj sledi, ki ostale so na tej Zemlji.
S tihim korakom stopam stran
in potujem sam,
da izbrišem vse sledi,
ki nekoč so me na to Zemljo spominjale,
ker to sem jaz, ki išče svoj obraz
V SENCI NOČI, OB DOTIKU LJUBEZNI
Življenje teče dalje
Ne vem, zakaj bi žaloval, ker ljubezen me je zapustila in srce svoje v črnino zavil, mar je tega vredno in trpljenje tako prijetno?
Življenje teče dalje
ko mi celi rane na srcu, ki ostale so kakor sled od neiskrene ljubezni.
Le vino dajte mi na mizo in zaigrajte pesem staro, da pozabim nocoj bolečino, ker življenje teče dalje in z njim čas, ko se nekoč bom sprijaznil, daje več
Zapojte pesem staro
in nazdravite nocoj z menoj,
ker dovolj je meni žalosti
saj sem vse solze in srce
zapustil eni ženski,
ki nikoli me ni ljubila
in me v brezno žalosti je pahnila,
Življenje teče dalje
in z njim minevajo stvari,
včasih dobre, včasih krute
a to bom preživel,
ker življenje eno je
zato ga živi,
kakor ti srce govori!
Križ
Nosimo na ramenih križ, ki nas včasih obremeni in pod njegovo težo
Milijon težav in en križ, ko nosimo ga vsi po tem širnem svetu, kamor nas zapeljejo poti.
Včasih boli in včasih prijetno živi: a nam vedno križ na življenjski poti sledi, ker to smo ljudje, ki živimo za dan ljubezni in prijateljske vezi.
Pojdiva na Sonce
Roko mi podaj in odriniva ven na toplo poletno Sonce, ki se iz ljubezni do sveta tako prijetno greje in sveti.
Pojdiva in zbeživa daleč ven na širno Sonce, kjer lahko skupaj sanje tega sveta loviva in se na travniku smejiva.
Pojdiva ven na Sonce, da ogreje nama srce, ki noro je zaljubljeno in po strasti hrepeni, ker le za naju živi in za žarke sončne ljubezni.
Jaz in ti
Slepa na ulici tiho stojiva, ker to sva jaz in ti ter najine slepe oči.
Bližina rok in oči tiho preganja mraz iz najinih kosti.
jaz in ti
pa najine slepe oči nekje na sredini ulice zasanjane so se uzrle v nebo tiho, a žalostno.
Bodiva jutro
Šepet in šelestenje nežnega pogleda orošene trave...
neskončnega,
Rjavo-rumeni list na zeleni travi opran z roso solz.
Bodiva neskončno
prijetno
in živahno
jutro v meglo zavito!
Pasji lajež
dva popotnika po cesti skozi megleno, tiho in rjavo jutro.
Bodiva to
bodiva megleno jutro!
Brezčasje neznanega
Beži, leti in skriva brezčasje neznanega, nedvoumnega in ne razumljivega skozi košček tihe jutranje sledi, ko po morski soli Sonce rumeno zadiši.
Brezčasje neznanega in modrega sveta ujeta v trenutek splavala sva po morju midva!
Nočne sence...
Strasti na koncu vrhunca v erotiki.
Drevo življenja
Drugi te je ljubil Rasla sva na travniku Edinstvena slika si bila Vklesana v dva srca Odpeta in razpeta na dva sveta
Živela sva skupaj Igrala najino melodijo Veselo sva pesem pela Lačna sva bila ljubezni Jokaj e sem te tolažil Edinstvena slika Njega si zapustila Jokala si v slovo Ampak imela si me rada
Hrepenenje
Mirno in tiho v svoji
pesniški duši skozi
poezije svoje odraščam in zorim.
Hrepenim po tišini in notranjemu miru v srcu svojem, ki si poezije kot balzam za telo želi.
Zorim kakor klasje na polju v poletnih mesecih in strgam skorje svojega ponosa in časti, ker le po tihi ljubezni hrepenim.
Zoreti in hrepeneti v eni majhni pesniški duši
čez črto svojega življenja po časti in ljubezni poezij.
Ni kriza
Poln voziček na blagajni MA KAKŠNA KRIZA?
denarja polno DENARNICA PRAZNA...
To ni kriza to je
družbena recesija.
FACEBOOK zasvojil je svet
KOFE ni več zanimivo
se na družbena omrežja RAJE OBSIMO
To ni kriza.
TO JE DRUŽBENA
recesija,
ki MLADE
zasvaja in ubija,
hej pridi na FACEBOOK,
da ti pokažem HUDO FOTKO,
VIDEO in ŠE KAJ.
Kakšna kriza?
TO JE DRUŽBENA RECESIJA!
Obleka
Potrgana in razcefrana je ostala moja obleka, ko na njej visel je rdeč madež tvojega ličila.
Znamenje na oblačilu in prazna soba je postala kakor samica mladega ujetnika.
Obleka
in moje hrepeneče srce v lastnem telesu pričakuje radostno obisk strahu in se predaja žalostnim očem, ki napolnjene so s solzami tvojih bolečin.
Obleka in moje srce ter madež rdečega ličila na njej.
Tiha beseda
Šumeče se je prelivala nežna in tiha beseda skozi morje žalosti.
Tiha beseda ostala je vklesana na moje srce, kakor tetovaža
Mir in tišina!
Spokojna noč z roko v roki sprehaja se z tiho besedo med žitnimi polji.
Tiha beseda in tisoč ljudi, a vidijo mojo bolečino sedaj vsi!
Nekoč
Sanjala sva že nekoč, da nama nikoli resnično ne bo usojeno
Nekoč sem te ljubil in kakor igračko v trenutku izgubil.
Ti si bila moja in jaz sem bil tvoj, ko sva nekoč sanjala eno stvar.
Ni nama usojeno, tako je bilo nekoč in bo za vedno!
Vklesano
Ostalo je na starem kamnu vklesano najino srce, ki te je ljubilo.
Vklesano
na koščku kamenja, kjer sva se nekoč
Brez sledu je izginilo najino vklesano srce, ko si izbrisala spomine najine vse.
Ostalo je vklesano le eno zaljubljeno srce...
Eno srce
Nekoč dva srca živela sta sedaj oba na poti te nesrečne ljubezni se spotikata.
Eno srce
in en obraz je resnično ljubil, a to nisem bil jaz!
in najinega hrepenenja, ko prišla si v moje srce kakor angel iz nebes.
Občutek boli in resnica se danes skriva mi pred očmi, a ostalo je eno polomljeno srce, ki te je vedno ljubilo.
Moja molitev
Na listu papirja
ostala je zapisana pesem stara,
ki prelila se je v hrepenečo
in upanja polno molitev
za najino ljubezen,
ki počasi izginja.
Moja molitev si bila ti
in moja pesnitev je bila molitev, ki namenjena je bila draga moja tebi.
Ena molitev
Ena pesnitev
In ranjeno srce
KONČUJE SE!
Bledi spomin
Izbrisala si ti iz mojega srca vse sledi, a na koži moji pustila si še vedno svoj bledi spomin.
On še vedno z menoj diha in živi, ker varujem še vedno tvoj bledi spomin.
Na starem zvoniku
Na starem zvoniku se oglasil je
ki pesem svojo je prepeval prelepo.
Čudovito pesem pel je domači zvon v temnem večeru in obsijanem jutru, ko se prebujal sem.
Še enkrat bi rad slišal domači zvon, ko daleč oddaljen sem od svoje domače vasi, a vedno jo v srcu nosil bom.
Kjerkoli po svetu hodil bom se rad spominjal bom čudovitih snežniških gozdov, ko misli popeljale bodo me v moje domače kraje ljubljene.
In prisluhnil bom petju domačemu zvonu, ko prepeval bo pesem svojo v obsijanem meglenem jutru.
Ptice
Prebujajo me v jutru ptice širnega sveta, ko letajo po nebu veselo sem ter tja.
Kako čudovito je to Božje stvarstvo v človeških očeh, a vedno premalo
Ptice širnega sveta letajo po nebu veselo sem ter tja in me prebujajo v Sončnem jutru, tam kjer sem doma.
Galaksija sveta
Čudovit je naš svet, ko čez galaksijo širno vije se modri planet.
Ogromno ljudi nas tu na modrem planetu živi, a včasih je ta svet nesramen in hudo krut.
Odšel bom na ta planet v širni in daljni svet, ko bom iskal drobno ljubezen in vsakemu človeku roko podal, da nam bo lepo.
Čudovit je ta naš svet in širni je modri planet, k vije se čez galaksije to je naš prelepi planet in Zemlja mu je ime.
Pesniška poljana
Če primes me trdno za mojo utrujeno roko te popeljem čez pesniško poljano v širno nebo moje sladke pesmi, ki nastala je izpod mojih rok.
Popeljem te na sončno in z rimami obsijano pesniško poljano, kjer sedeva pod drevo in prisluhneš moji besedi in pesmi, ki nastala je zate izpod mojih rok.
Na pesniški poljani je vse tako čudovito z belimi nageljni posejano in pomladanskim Soncem obsijano, da ti je lepo, ko prebiraš pesem mojo
Zadnji list
Zadnja stran knjige mojega življenja, kjer manjka kazalo tihega hrepenenja.
Zadnji list
moje debele knjige
je odpadel, ker
na njem ni nobenih sledi,
da sem kdaj sploh bil živ.
Zadnja stran in zadnji list
mojega otožnega življenj a. kjer nikoli ni bilo ljubečega hrepenenja.
Fotografija
Na steni moji
še vedno moj dom
krasi tvoja stara fotografije.
Na njej sva naslikana jaz in ti
ter najini srci ločeni.
Ta fotografija danes izgublja barvo in bledi v čas in stoletje, ko sva midva prenehala
Fotografija mi je ostala še za spomin, ko sva se iz nje smejala in se imela nekoč resnično rada.
Jutro II
Za streho se je skrilo poletno Sonce in obsijalo tulipane na mojem vrtu, ko prebujalo se je jutro.
Tiho in veselo
ko nikjer pravega mira in tišine ni.
Prebudilo se je jutro v tančico megle zavito in Sonce se je skrilo za streho valovito.
To je moje jutro,
ko se prebudim
živeti si želim.
Milijon
Milijon jih je še ostalo!
MILIJON ČRK NIKOLI NE BO ZAPISALO VSE MOJE KITICE IN VRSTICE
PESMI ŽALOSTNE.
Milijon jih je še ostalo!
KO SE SKRIVAJO IN VEJICE ČEZ ČRKE
KER BRIŠEJO MOJE TIHE BOLEČINE.
Milijon jih je še ostalo!
MILIJO BESED IN MOJIH ČRK, KI BI RADE
PESEM NAPISALE.
Slovenska dežela
Slovenska dežela ni velika in debela, a je prijetna in z bogato dediščino zapisana.
Čudovita je ta naša mala slovenska dežela, ki se na zemljevidu zgleda kakor kokoš, ki nosi jajce.
Slovenska dežela je majhna in prijetna, ko skriva tisoč biserov svoje zgodovine in tisoč znamenitosti svoje naravne dediščine.
Nota melodije
Tiho so prelivale se moje drobne poezije v noto melodije, ki so se vile iz te hiše.
Nota melodije igrala je na strune moje stare kitare, ko pesem so odnašale koške moje žalosti.
Nota melodije in ena bolečina v pesmi stari že dolgo zapisana.
Apokalipsa srca
Ustvarila si ljubezen mojo in jo v brezno vrgla
apokalipso mojega srca.
Sedaj je konec, ko več ne bije moje srce, a tebi nekoč bo žal, ko si povzročila mi
Bilo je eno, sedaj sta dva konca in v njem vlada APOKALIPSA SRCA!
Hladen tuš
Pod hladen tuš si me peljala, ko si mi priznala, da me več ne boš ljubila.
Ti veš, da si mi
kar imelo je moje majhno življenje.
S hladnim tušem si moje srce ugasnila, ko si rekla, da me več ne boš ljubila.
Srce na mivki
Ostalo je izrisano najino ljubezensko srce na suhi mivki Sončne obale ob slanem morju.
Čez čas je morje izbrisalo sledi najinega srca na mivki, a še vedno ostaja sled v srcih najinih, ko po resnični ljubezni
ker draga moja
TO SI ŽELIVA in SI ZASLUŽIVA.
Osoljene poti
Včasih ti življenje vse dobrine podeli, a meni je pustilo le osoljene poti.
Poti sladke sem si želel, a jih življenje je osolilo s padci in skrbmi.
To mi je pustilo na zdravju sledi, ko hodil sem na slane življenjske poti.
Ni bilo sladkosti in prijetnih dni, ko romal sem na OSOLJENE POTI.
Takšne so bile in bodo ostale moje »prelepe« življenjske poti.
Osoljene s soljo
in posladkane z padci in skrbmi,
Kaj je hrepenenje?
In kaj so njegove besede?
Ne vidim ga in občasno le začutim, da nekaj si srce moje želi.
Ali so to le moje želje?
Po čem naj hrepenim?
Po ljubezni ali veselju?
Po sreči
Po čem naj hrepenim? le to povejte mi!
Ženska
Bog ustvaril je ta svet. Ustvaril nam je žensko, a ne samo za šminko in parfum.
Ustvaril je ženski svet,
da bi ljubil in od moških bil ljubljen.
To pa še zdaleč ni res, ker mladi ženski svet več časa v kopalnici preživi kot s svojim ljubljenim.
Včasih moškega kar glava boli, ko vidi žensko,
da tri ure pred ogledalom sedi in se šminka pa češe svoje lase, da bi bila ljubljenemu prijetna.
Vse je to lepo in prav,
pa je res potrebna vsa kozmetika,
da ti ženska je všeč?
No, ni ves ženski svet takšen,
ampak tu ali tam
pa se najde kakšna izjema,
v stranišču dve uri oprijema.
Večer
Spustil se bo večer, ko bo dan svoj obris skrival na zahajajočem rumenem Soncu.
Tema bo prekrila vse in večer se bo v noč tiho in nežno spustil, ko bo jadral po sanjah v objemu njenih spominov.
Prišel bo večer, ko utrudilo se bo
na širnem nebu, kjer se bova dotikala jaz in ti ter najini srci.
Z listjem
Prekril bom svoj otožen in s solzami orošen obraz z jesenskim listjem ki v tej otožni jeseni
Z jesenskim listjem bom skril svoje srce in v temni hladni noči na njem brisal tvoje sledi.
Čez deset besed grem v ta svet in roko ti podam, ker svet je ustvarjen
POVEDAL BI da svet je lep in ga živi,
kakor ti narekuje srce.
POVEDAL BI da življenje prijetno je in vdahni zrak vsak dan. da MISLI ČRNE ODIDEJO STRAN.
Nov obraz
Nisem več jaz, ker s solzami spremenil sem
Opral sem sledi tvojih dotikov in lažnih oči, ki me nikoli niso
To je moj nov obraz in to sem jaz, ko vračam se močnejši kot prej
Drevo
Bil bi rad drevo, da svoje veje bi vil globoko v širno drevo.
Rad bi bil drevo, da bi v pomladi prijetni ozelenel in v jeseni tihi svoje liste odvrgel na Zemljo.
RAD BI BIL DREVO, ki bi raslo iz Zemlje stare ter pognalo veje svoje daleč v nebo.
Jesenska žalost
Ugrabila mi je nocoj jesenska žalost vse najine spomine in jih odnesla daleč stran, nekam na sledi za teboj.
Kako boli? Pa čeprav ne čutim svojega srca in malega telesa, ko padajo zunaj dežne kaplje; kakor po mojem obrazu
Megleno tihožitje
Podajam se na pot in s peresom slikam svoje poezije, ki prelivajo se v jutranjo megleno tihožitje.
Rahlo s pisalom potujem po naravi in na platnu slikam nejasno in megleno tihožitje, ker moje srce polno je bolečine.
Tišina in mir
in slikam na platno megleno tihožitje, svoje lastne bolečine, ki okoli srca mojega ovijajo se žalostno.
Noč nocoj je sladka in prikradla se je v moje šumeče srce, ki ljubi neskončno tvoja očesa dva, ki sta za najino ljubezen ustvarjena.
Bila si moje življenje in cel svet iz besed, a danes ostal je na mojem obrazu le siv in meglen pogled, ker ljubezen v srcu ni svojega ognja prižgala.
To je bil moj ŽALOSTNI SVET v tvoje srce UJET.
Lahko bi bila
Lahko bi midva ostala zaljubljena
IN
lahko bi verjela drug drugemu, a nama sreča ni bila iskreno usojena.
Lahko bi bila ptica širnega neba
IN
bi poletela do konca tega sveta, a so nama krila
Lahko bi midva se iskreno ljubila, a nama sreča tega
IN
Lahko sva midva nekje v sanje tega sveta ŠE VEDNO SKUPAJ
ZAPISANA
Nenavadna
Tiho se gleda in sladko mi kima, ko rima zapoje izza pesniškega korita.
Gleda in tiho občuduje ter se priliznjeno smeji, stopa naokoli in rimo po pesmi lovi.
Nenavadna!?
Zaspana in utrujena
se razpihuje v svoji lepoti,
ko kitice sestavlja
in rimo prijazno pozdravlja.
Podajam se na pot in s peresom slikam
svoje poezije, ki prelivajo se v jutranjo megleno tihožitje.
Rahlo s pisalom potujem po naravi in na platnu slikam nejasno in megleno tihožitje, ker moje srce polno je bolečine.
samozaložba
9789612767310