leto XLIII, št. 37
Ptuj, 20. septembra 1990 cena 5 dinarjev
DVE LEPI VASI Z GRDIMA SMETIŠČEMA:
Stran 8
1. POVOJNI TABOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
Vsekakor nas čaka več znoja kot romantike
Ptuj, sobota, 15. septembra 1990. Kristalno čisto in sveže jutro je
pozdravilo okoli 3500 udeležencev prvega povojnega tabora Slovenskih
krščanskih demokratov. Iz vse Slovenije so prišli in iz zamejstva, praž-
nje oblečeni, veliko pa jih je bilo odetih tudi v slovenske narodne noše.
Osrednje prizorišče na Trgu mladinskih delovnih brigad je bilo kmalu
polno, in ko so izza magistrata pokukali prvi sončni žarki, so zadonele
fanfare...
Edinost, sreča, sprava je bilo
zapisano z velikimi zelenimi čr-
kami pod slavnostno tribuno.
Prešernove besede, ki so mnogo
obetale in so bile še posebej všeč
predsedniku Zelenih Bojanu
Brumnu (ker so bile zelene).
Podpredsednik SKD Franc Mi-
klavčič ni skrival navdušenja, ko
je kot prvi govornik z odra zrl v
množico pred sabo: »Slovenski
krščanski demokrati nismo nika-
kršna verska stranka. Naš odnos
do cerkve ni odnos zraščenosti,
koordinacije in istovetnosti. To
je odnos stalnega prijateljstva, ki
pa vendarle temelji na krščan-
skem etosu . . .«
Ptujska odvetnica Božena
Cačkovičeva je kot predsednica
organizacijskega odbora bila še
posebej vesela, da je bil prvi po-
vojni tabor prav v Ptuju, kjer je
več kot 1.800 članov SKD, kar
uvršča naše območje med najšte-
vilnejše po privrženosti tej stran-
ki: »Zbrali smo se zaradi ljube-
zni do prijateljev, do petja, plesa
in lepe slovenske besede .. .«
Med drugim je citirala tudi odlo-
mek iz Cankarjevega Kurenta:
»O domovina, ko te je Bog
ustvaril, te je blagoslovil z obe-
ma rokama in rekel: Tod bodo
živeli veseli ljudje. Pesem bo njih
jezik in njih pesem bo vriska-
nje ...«
Tudi pozdravne besede pred-
sednika ptujske občine Vojteha
Rajherja so bile svečane: »Vaš
shod pomeni, da ponovno oži-
vlja značilna politična klima.
Verjamem, da bo poleg mnogih
znanstev povedana tudi kaka
modra misel, ki bo pomagala
usmerjati življenjski korak, tako
kot so povedane in zapisane bo-
žje besede in zapovedi na gori
Sinaj . ..«
Udeležence tabora je pozdra-
vil tudi ljubljanski župan gospod
Strgar, oglasil se je tudi Vitomir
Pukl in zatrdil, da v Demosu ni
nikakršnih razhajanj. Pozdravne
besede pa je zbranim namenil tu-
di avstrijski odposlanec Karel
Smolle.
Zatem pa se je zvrstila pravca-
ta revija folklornih skupin in
pevskih zborov ter ljudskih pev-
cev in umetnikov (omenili smo
jih že v napovedi prireditve) in
politična manifestacija (čeprav
so mnogi trdili, da to ni bila) je
kmalu prerasla v ljudsko zboro-
vanje in veseljačenje.
Potekalo je tudi več vzpored-
nih prireditev. Tako so člani
amaterske gledališke skupine Že-
lezar iz Celja v ptujskem gleda-
lišču uprizorili igro Alme Karli-
nove Pod košatim očesom, v pro-
štijski cerkvi pa so poskrbeli tudi
za duhovni program, saj je bila
ob trinajstih slovesna maša. Po-
skrbeli so za najmlajše, saj je v
župnijskem uradu sv. Ožbolta
potekal poseben spored, ki sta ga
vodila Janez Bitenc z glasbeno
pravljico ter Boško Rihtar s sli-
karsko kolonijo najmlajših.
O štirih okroglih mizah poro-
čamo na 3. strani. Vrhunec tabo-
ra pa je pomenila popoldanska
slovesnost, ki so jo pozdravili
najprej številni gostje iz tujine.
Po nastopu zbora Consortium
musicum iz Ljubljane pod ume-
tniškim vodstvom dr. Mirka Cu-
dermana so se zvrstili: dr. Carlo
Bernini, minister italijanske vla-
de za transport dr. Erhard Busek
— avstrijski poslanec, dr. Ber-
nascola, dr. Alois Puntigam —
osebni odposlanec gospoda Mo-
cka, Alain de Brouvver, predsed-
nik Krščanskodemokratske inter-
nacionale, ter slovenski škof Jo-
žef Kvas.
Vsi po vrsti so izražali
neizmerno zadovoljstvo nad do-
godkom v Ptuju in vsi po vrsti
hvalili predsednika slovenske
vlade Lojzeta Peterleta ter njego-
vo živahno dejavnost v Evropi in
po svetu. Malo je bilo povedane-
ga o notranjih težavah naše repu-
blike, morda premalo, kajti mno-
žica bi bila zagotovo zadovoljna,
če bi slišala tudi kakšno vzpod-
budno besedo o izboljšanju raz-
mer umirajočega slovenskega go-
spodarstva.
Tudi Lojze Peterle je v svojem
govoru o notranjih težavah mol-
čal. Poudaril je sicer, da je ime
Slovenije v zadnjem času znano
tudi v Evropi in po svetu, česar
včasih ni bilo ali ni smelo biti.
Poudaril je tudi, da se slovenska
vlada zavzema za Evropo naro-
dov, čeprav ji je zelo blizu tudi
misel o Evropi regij. »Jugoslavi-
ja dvakrat ni uspela,« je dejal,
»in sedaj smo priča drugemu
razpadanju, drugemu neuspehu.
Zagotavljam vam, da vlada na-
tančno ve, kaj hoče, in dela v
smeri slovenske suverenosti. Mi
ponujamo Jugoslaviji zamisel o
konfederaciji in s tem bomo na-
daljevali, dokler ne bo ustrezalo
našim težnjam. V Sloveniji smo z
volitvami opravili le lažji del na
poti k napredku. Težji del nas še
čaka; vsekakor pa bo več znoja
kot romantike . . .«
-OM
^-UVODNIK-^
Kako vrniti zaupanje
Pogovor o prihodnosti Slovenije na prvem taboru Slovenskih
krščanskih demokratov je opozoril na številne odprte probleme, ki
se jih nova oblast loteva in od razrešitve katerih je odvisna naša
boljša prihodnost.
Tako je ena ključnih nalog Demosa vrniti zaupanje ljudi v
oblast, doseči izvajanje ustave in zakonov ter popraviti številne kri-
vice in zmote iz preteklosti. Gre za tri sklope in sicer krepitev lastne
državnosti {z novo ustavo), spremembo gospodarskega sistema
(preiti v zasebno in javno lastnino) ter popravljanje krivic in zmot.
Dela je ogromno in bo po besedah sekretarja za zakonodajo po-
trebno malo potrpeti, kar pa ne pomeni, da karkoh odlagajo.
V vmesnem času do popolne in nove ureditve je toliko pričevanj o
krivicah in zmotah, predlogov in opozoril, da se povprečen drža-
vljan v tem kar težko ali pa sploh ne znajde. Očitno pa se nekateri
prav dobro znajdejo in zato dnevno poslušamo o aferah pri razpro-
daji sedaj še družbenega premoženja v zasebne roke ah v tujino
(verjetno spet za posameznike). Žal je pravih informacij o teh pri-
merih malo ali nič in je zaupanja še manj. Kako si drugače pojas-
niti opozorila ob statusnih spremembah podjetij, ko se nekateri ob-
našajo kot lastniki, pa o Elanu, Smeltu	ter
še in še. Ob tem pa moramo še vrniti neKoc (zapisano pogojno, saj
se ve. kdaj je to bilo) odvzeto pravim lastnikom ter marsikje začeti
znova, da ne bomo živeli še slabše kot sedaj.
Kako torej vrniti zaupanje? S čistimi računi iz preteklosti ter z
novo ustavo in zakoni, ki bodo res naši in jih bomo spoštovali in iz-
vajali. Če si vsi to res želimo, potem bomo to tudi zmogli, sicer nam
bo priložnost splavala po vodi, kot nam je že marsikdaj.
Ludvik Kotar
Ali morajo perutninarji
res samo ubogati
Slovenska kmečka zveza — podružnica Ptuj sklicuje sejo peru-
tninarjev — kooperantov na temo Ali morajo perutninarji res samo
ubogati. Sestali se bodo v nedeljo, 23. septembra, ob 10. uri v dvorani
krajevne skupnosti Dornava. Osrednji cilj sestanka je ustanovitev sek-
cije perutninarjev pri Slovenski kmečki zvezi — podružnici Ptuj in iz-
volitev delegatov za sekcijo perutninarjev pri Kmečki zvezi Slovenije.
Domnevamo pa, da bodo sestanek izkoristili še za pogovor o proble-
mih, s katerimi se kooperanti perutninskih organizacij srečujejo pri
svojem delu.
JB
Zahvala
Ob pripravi in izvedbi tabora Slovenskih krščanskih demo-
kratov v Ptuju se zahvaljujemo SO Ptuj, IS občine F*tuj, oddelku
za notranje zadeve, delavcem Postaje milice Ptuj, Pokrajinske-
mu muzeju ter drugim kulturnim ustanovam, župnijskim ura-
dom sv. Ožbolt, sv. Jurij ter minoritskemu samostanu sv. Petra
in Pavla, Glasbeni šoli. Kinu Ptuj, Zvezi kulturnih organizacij
Ptuj, Komunali, gostinskim podjetjem Ptuj in zasebnim gostin-
cem ter vsem drugim, zlasti Kmečki zvezi, ki so pripomogli k
uspešnemu srečanju.
Pripravljalni odbor SKD Ptuj
LOJZE PETERLE ZA TEDNIK
Bilo je prijetno doživetje
Lojze Peterle se je po končanem ta-
boru še nekaj časa zadržal med svoji-
mi gostitelji v Ptuju. Za TEDNIK je o
taboru povedal:
»Z vsem, kar se je danes v Ptuju
dogajalo, sem zadovoljen. Zelo sem
Vesel, da je naš prvi tabor tako lepo
uspel. Mislim, daje pomembno to, da
je prišla do izraza najrazličnejša
ustvarjalnost — od petja do dela z
otroki in pripravljanja hrane. Torej to
bil semenj, pa tudi tabor ni bil v ta-
lcem smislu, kot smo jih do sedaj po-
gnali. Recimo, da je bilo to srečanje;
^saj poudarek je bil na tem.
In bilo je zelo prisrčno. Veste, tudi
jaz bi lahko — tako kot so včasih naši
tovariši — prebiral dolg govor na ka-
kih petih straneh in bi z njim vse ure-
dil, kar je treba urediti. Vendar mi-
slim, da je bilo treba ubrati neko dru-
go pot. In nekdo mi je pravkar rekel,
da je bilo zelo prisrčno. Če so ljudje
to resnično čutili, potem sem zelo ve-
sel. ker mislim, da nam je tega izrazi
to manjkalo. Pomembno je, da se do
brc počutimo, da smo ljudje med sa
bo, da se pomenimo, da zaplešemo
pa tudi da zapojemo. Pa ne bi bil rac
»poceni ljudski« ali demagog ali kaj
takega, ampak želim, da politika ne
bi bila nekaj, kar je nad ljudmi, nekaj,
kar se težko razume. Želim, da je to
nekaj, s čimer pač resno vzpostavlja-
mo nove pogoje za lepše sobivanje
med nami vsemi.«
In kakšne vtise boste odnesli iz
Ptuja?
»Moram vam povedati, brez kakrš-
nih koli političnih namenov, da sem v
ta kraj nekoliko zaljubljen. Vsaj pet-
krat sem bil že tukaj, zelo natančno
sem si ogledal grad in druge zgodo-
vinske znamenitosti. To je poseben
kraj v Sloveniji in se mu pozna, da
ima toliko časa kulturne zgodovine;
to so danes tukaj čutili tudi ljudje.
Prav vesel sem, da smo si za naš prvi
tabor izbrali prav Ptuj.« _0M
Kirbiševa razstava prestavljena
Nocoj naj bi v razstavnem pa-
viljonu v Ptuju odprli razstavo
del ptujskega slikarja Dušana
Kirbiša, vendar je prišlo do za-
mude — umetnik se še ni vrnil iz
Združenih držav Amerike, Po-
krajinski muzej Ptuj pa še ni na-
tisnil kataloga. Treba je poveda-
ti, da se je Kirbiš po štiriletnem
delu v ZRN (v zahodni Berlin je
odšel leta 1986, ko je dobil od
nemške vlade štipendijo za per-
spektivne umetnike) že predsta-
vil domačemu občinstvu. Junija
je bila v koprskih galerijah loža
in Meduza na ogled razstava nje-
govih najnovejših del, ki jo bo-
mo kmalu videli tudi v Ptuju, za-
tem pa še v Mariboru.
Kirbiš je po vrnitvi iz ZRN za
tri mesece odpotoval v New
■York, kjer je skupaj z nekaj kole-
gi pripravil videoprojekt. Pred
odhodom je za Tednik povedal,
da se bo po vrnitvi zaposlil kot
predavatelj na Tekstilni fakulte-
ti, slikarsko pa želi ustvarjati v
Ptuju. To seveda pomeni, da mu
bo moralo mesto, če hoče obdr-
žati umetnika, uveljavljenega v
domovini in tujini, poskrbeti za
atelje. Pokrajinski muzej Ptuj,
druge kulturne ustanove in ne
nazadnje občinske oblasti bi že
morale izkoristiti to priložnost.
Dodajmo, da bo Kirbiš prihod-
njo pomlad razstavljal v Londo-
nu v Barbican Centre. ^^
Dušan Kirbiš pred avtoportretom.
Velika
kolesarska
prireditev
v Ptuju
STRAN 9
Posnetek: JoS.
2 — DOMA IN PO SVETU
20. september 1990 — XEDNIR
V SOBOTO V PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Odprli povezovalno
cesto...
15. septembra so delovno praznovali v nekaterih ptujskih krajevnih skup-
nostih. Predstavniki krajevnih skupnosti bratov Reš in Borisa Ziherla so ob pri-
sotnosti manjšega števila krajanov, izvajalcev del in občinske cestne dejavnosti
svečano odprli povezovalno cesto med Volkmerjevo in Maistrovo ulico. Vrvico
je prerezal podpredsednik sveta KS bratov Reš Marjan Berlič.
Z ureditvijo omenjene ceste, ki vključuje tudi enostranski pločnik in mo-
stova, se je število ptujskih Črnih prometnih točk zmanjšalo. Volkmerjeva cesta
je tako dobila želeno prometno ureditev. Urejati so jo pričeli že pred leti s po-
Vrvico je prerezal Marjan Berlič.
(Posnetek: KOSI)
stavitvijo prvih semaforjev v križišču s Potrčevo ulico in Ciril-Metodovim dre-
voredom. Stanko Peklar, predsednik sveta KS bratov Reš, je povedal, da so in-
vestitorji z delom izvajalcev podjetja za nizke in hidrogradnje ter Viaduktom iz
Zagreba zadovoljni. Dela, ki so po nepopolnih ocenah veljala 1,3 milijona di-
narjev, še niso v celoti končana. Povezovalno cesto so uredili v zelo kratkem ča-
su tudi zato, ker ni bilo težav z razlastitvijo zemljišč ob njej.
V krajevni skupnosti bratov Reš so v tem trenutku izredno zaskrbljeni, saj
dobivajo dramatična obvestila od svojih krajanov o tem, da so presahnili stu-
denci v Štukih, ob cesti na Mestni Vrh in ob cesti proti Grajeni. Denarja nima-
jo, zato je še toliko pomembneje, da se krajani tudi v novem srednjeročnem ob-
dobju odločijo za krajevni samoprispevek. V tem obdobju bo potrebno urediti
tudi kanalizacijo v Maistrovi ulici in Krčevini ter nekatera druga pereča vpraša-
nja.
Sobotno slavje krajanov bratov Reš in Borisa Ziherla so s svojim nastopom
obogatili člani podlehniške godbe na nihala.
... in novo igrišče
v Ljudskem vrtu
Po odprtju povezovalne ceste med Volkmerjevo in Maistrovo ulico so se
udeleženci slovesnosti preselili v Ljudski vrt, kjer so odprli igrišče za košarko in
rokomet. Pri ureditvi so z denarjem pomagale tri krajevne skupnosti: Borisa Zi-
herla, ki je nosilec investicije, Franca Osojnika in Jožeta Potrča. Igrišče je vred-
no 400 tisoč dinarjev.
Mihael Gobec, predsednik sveta krajevne skupnosti Borisa Ziherla, je ob
odprtju še posebej poudaril pomen novega igrišča, saj se bodo odslej otroci lah-
ko varno igrali in za svoje igre več ne bodo uporabljali ceste. Govoril pa je tudi
o nujnosti, da se tudi za novo srednjeročno obdobje uvede krajevni samoprispe-
vek.
Igrišče so v soboto tudi uradno krstili, saj so nogometaši igrali za pokal
krajevne skupnosti Borisa Ziherla.
Ljudski vrt je v soboto bil tudi veselični prostor. Krajani so se še pozno v
noč veselili, z glasbo pa jim je pomagal ansambel Biseri, najboljši debitant le-
tošnjega festivala domače zabavne glasbe. Za gostinske storitve je skrbela go-
stilna Mesarič.
Krajevna skupnost Borisa Ziherla bo dala denar tudi za drugo igrišče, in si-
cer ob Srednješolskem centru. Gradilo ga bo Podjetje za nizke in hidrogradnje
Ptuj. Po končani gradnji bodo igrišče predali v uporabo Srednješolskemu cen-
tru, v popoldanskem času pa ga bodo lahko uporabljali občani. Kot je znano,
pa se tudi v centru pripravljajo na gradnjo več igrišč.	MG
Igrišče v Ljudskem vrtu je zametek bodoče ureditve sportno-rekreativnega območ-
ja mesta Ptuja.	(Posnetek: KOSI)
15. praznik krajevne
skupnosti Rogoznica
v senci prvega tabora Slovenskih krščanskih demokratov so v krajevni
skupnosti Rogoznica s slavnostno skupščino, mokro gasilsko vajo, in srečanjem
krajanov proslavili 15. praznik.
Skupščina se je sestala na novoasfaltiranem igrišču TVD Partizan. Vodil jo
je predsednik sveta Jože Tomažič, slavnostni govornik pa je bil predsednik
skupščine Janko Završnik.
Krajevna skupnost Rogoznica ima veliko pridnih ^udi. Nekaterim so se na
sobotni slavnostni skupščini zahvalili s plaketami in priznanji. Zlato plaketo sta
dobili Cilika Kralj iz Rogoznice in Francka Petrovič iz Pacinja, plaketo Jože
Lovrenčič iz Rogoznice, Jože Pihler iz Podvincev in Jože Tomažič iz Nove vasi,
pisno priznanje pa so vročili Ivanu Anošku iz Rogoznice, Jožetu Kaučeviču ml.
iz Nove vasi in Janku Vilčniku, prav tako iz Nove vasi.
V mokri gasilski vaji so tudi letos bili najboljši gasilci iz Pacinja. Prehodni
pokal'krajevn« skupnosti so osvojili že tretjič in je postal njihova trajna last.
Sobotno slavje so končali z zabavnim delom',-igrat ie ansambel Prijatelji«
PTUJČANI NA 23. MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CEUU
Sejem je tudi letos presegel
pričakovanja
četudi so se sejemska vrata zaprla v nedeljo, 16. septembra, so ptujski obrtniki in zasebni podjetniki že
nekaj dni pred tem zadovoljno ugotavljali, da jih je obiskalo veliko število poslovnih partnerjev, in če bo ures-
ničenih le pet odstotkov povpraševanj, bo dela dovolj. Ko smo napovedovali 23. celjski sejem, smo uporabljali
le takrat znane podatke, da bosta na sejmu s svojimi člani sodelovala Združenje in Panorama, pa je ogled po-
kazal drugačno sliko. Zlasti so presenetili mladi podjetniki iz Byteka in Birotehnike. Ob tem lahko ugotovi-
mo, da so tudi letos Ptujčani prispevali pomembni delež.
Za razliko od prejšnjih let sije večina ptujskih obrtnikov vzela čas in bila deset dni v Celju. Na ta način
so tudi lahko navezali pristnejše stike z bodočimi kupci oziroma partnerji. Svoje pa je letos naredila tudi pod-
jetniška borza.
23. mednarodni obrtni sejem
je bil rekorden tako po številu
razstavljalcev kot številu obisko-
valcev. Za izdelke ptujskih obr-
tnikov so obiskovalci in kupci
nadpovprečno vpraševali. Obr-
tnik Anton Janžekovič iz Mezgo-
vec je bil nadvse zadovoljen. Po-
leg že znanih izdelkov je letos
predstavil novega: kopirni apa-
rat termo, ki za svoje delo ne po-
trebuje nobenih kemikalij in je
ekološko neoporečen. Poleg tega
za namestitev ne potrebuje po-
sebnih pogojev in ga je moč na-
mestiti kjerkoli v projektivnem
biroju. V delavnici Antona Jan-
žekoviča so v zadnjem obdobju
zelo prizadevni, saj so izdelali tu-
di stroj za kopiranje krojev za
tekstilno industrijo; pri tem jim
je šla zelo na roko tovarna Mura.
Poleg tega so na sejmu predstavi-
V zadnjih letih pa so močno po-
večali prodajo v Avstrijo, Nemči-
jo, Švico in Italijo, pa tudi na
skandinavskem trgu so vedno
bolj prisotni. Poznajo pa jih tudi
izvajalci investicij v Iraku, Libiji,
Alžiriji, Iranu in drugje.
Na leto v Avtoradgoni izdela-
jo okrog 2800 bivalnikov, letoš-
njo proizvodnjo pa bodo poveča-
li za 1000. Od tega devetdeset
odstotkov proizvodnje izvozijo.
Pojavljajo se na vseh večjih sej-
mih, le v Celju še niso bili. Tudi
Brus je letos prvič na tem sejmu
in je s tem, kar je lahko videl, iz-
redno zadovoljen, saj je na so-
razmerno majhnem prostoru ve-
liko videti.
Mimogrede smo tudi izvedeli,
da bivalnike, za katere sta se za-
nimala Vladimir Urbančič in tr-
žaški podjetnik Giorgio Novak,
potrebujejo v Izraelu. Tja se na-
mreč v zadnjem času izseljuje
vedno več ruskih Židov.
Mladi so bili udar-
ni...
Bytek, zasebno računalniško
podjetje iz Ptuja, je na sejmu še
posebej izstopalo. Že ob vhodu v
dvorano A, kjer so razstavljali,
so se predstavili z manjšo rekla-
mo. Sicer pa jim moramo prizna-
ti, da so kljub mladosti (povpre-
čna starost okrog 26 let) starejše
in bolj izkušene sejemske mačke,
kar zadeva komercialni nastop,
dobesedno »povozili«. Na sejmu
so se predstavili »kot nepogreš-
ljiv partner vsem, ki želijo graditi
računalniško podprt informacij-
ski sistem«. Pogoj za to je kvali-
tetna strojna in programska
oprema, in to jim Bytek zagota-
vlja. Kot je povedal direktor Da-
vorin Kelenc, imajo visokoleteče
cilje, začeli pa so zelo »nizko«.
K temu naj dodamo samo poda-
tek, da so začeli na štirih kvadra-
tnih metrih prostora. Podjetje
Bytek bomo predstavili v eni na-
ših prihodnjih številk.
Podjetje Birotehnika pa se je
na sejmu predvsem izkazalo z la-
serskim barvnim fotokopirnim
strojem. Zanimivo je, da ima ra-
čunalniško podjetje Bytek kore-
nine v Birotehniki.
Albin Brencelj je soustanovi-
telj specializirane mešane družbe
z omejeno odgovornostjo za pro-
izvodnjo, servis, trgovino in E.
A. inženiring »AP«, ki je organi-
zirana v poslovne enote. Med
drugim ta družba zastopa Sie-
mens za telekomunikacije v Ju-
goslaviji. S sejemsko dejavnostjo
in prodajo so po Brencljevih be-
sedah izredno zadovoljni. Zani-
mivo je, da je Brencelj vzel v na-
jem dotrajano osnovno šolo v
Lovrencu, kjer bo uredil Siemen-
sov laboratorij za SMD tehniko,
prav tako pa bo v njej generalni
servis za Yamaho za celo Jugo-
slavijo in Celestion — avdio pro-
fesionalne sisteme. Na poti do
tega pa bo moral preskočiti še
številne ovire, ki so pri mešanih
družbah še izrazitejše kot pri na-
vadnih podjetjih. Tako na pri-
mer tuji partnerji ne morejo ra-
zumeti, da je pri nas potrebno za
obresti za kredite plačati do 40
in več odstotkov, v tujini pa zna-
šajo največ do deset. Tujci pravi-
jo, da bi pod tako neugodnimi
pogoji dobesedno »crknili« in
da smo pri nas pravi umetniki,
da preživimo pod takšnimi pogo-
ji. Podobnih zgodb je še več.
V republiški vladi, to so pove-
dali njeni predstavniki tudi na
celjskih strokovnih posvetova-
njih, razumejo težave v obrti ter
napovedujejo, da jih bodo zado-
voljivo rešili. Roman Tomanič,
predsednik ptujskega Obrtnega
združenja, je k temu še dodal, da
pa bo potrebno veliko storiti še v
občini. Zato ptujski obrtniki pri-
čakujejo, da bo občinski minister
za obrt in podjetništvo Branko
Brumen že v kratkem sklical po-
govor o teh vprašanjih za okro-
glo mizo. Pričakovati je, da bo
tudi predsednik skupščine obči-
ne Ptuj Vojteh Rajher, potem ko
je dobil izčrpne sejemske infor-
macije in v živo videl dosežke
ptujskega obrtništva, v celoti-
podprl obrtniška prizadevanja.
Po ogledu sejma je izjavil: »Pre-
senečen sem, mislil sem, da ima-
mo v občini le podjetja, ki jih v
svojih informacijah predstavlja
Služba družbenega knjigovod-
Z udeležbo na letošnjem sej-
mu pa je zadovoljen tudi tajnik
ptujskega Obrtnega združenja
Janez Rižnar. Sprejel je številne
sejemske goste, skrbel pa je tudi
za to, da so se ptujski obrtniki
kar se da dobro predstavili. Po-
dobno so ugotovili tudi v zadru-
gi Panorama. Ob našem obisku
se je njen direktor Anton Čoki
pogovarjal s predsednikom obči-
ne Vojtehom Rajherjem, mini-
strom za obrt in podjetništvo
Brankom Brumnom ter mini-
strom za gostinstvo in turizem
Petrom Vesenjakom.
Ne glede na vse, kar je sejem
pokazal, pa bo v bodoče le po-
trebno nekfij spremeniti v njego-
vi organizaciji. Velja prisluhniti
direktorju Byteka Davorinu Ke-
lencu, ki je ugotovil, da je sejem
improviziran, da je slabo poskr-
bljeno za reklamo in razstavljal-
ce. Na zunaj pa vse bolj spomi-
nja na razvpiti Ponte Roso, je iz-
javila ena od udeleženk letošnje-
ga sejma.	^^
		B w -"■-'Sa: i!
Kd		
		
s X 1		
Predsednik občine z ministroma med obiskom firme Bytek.
Iz ptujskega razstavnega paviljona.	(Posnetka: M. Ozmec)
V	Moskvi, pa tudi drugje po
Sovjetski zvezi se vrstijo demon-
stracije združene opozicije, na
katerih zahtevajo, da predsednik
vlade Rižkov odstopi. Na de-
monstracijah je slišati veliko ar-
gumentov za Jelcinov predlog za
novo vlado, zraven tega pa še
kup zahtev po tržnem gospodar-
stvu, demokratičnih volitvah in
prenehanju jedrskih poskusov v
Sovjetski zvezi. Deklaracijo o ne-
odvisnosti pripravljajo tudi v re-
publiki Kazahstan, kjer so še po-
sebej ostro demonstrirali proti
jedrskim poskusom, ki jih je na
tem področju še največ.
Opozarjanju pred nevarnostmi
poskusov seje te dni pridružil še
protest zaradi nove nesreče v to-
varni za jedrsko gorivo v Kame-
nogorskem blizu kitajske meje.
• • •
Na mirovno pot se je v vzhod-
no Evropo in Sovjetsko zvezo po-
dal tudi bivši predsednik ZDA
Ronald Reagan. S svojo ženo,
kot kaže, žanje simpatije, z Gor-
bačovom pa sta se skupaj spomi-
njala pričetka mirovnih procesov
v Evropi.
• • •
Razmere v Zalivu so še vedno
napete. Iraška televizija je sicer
pustila nastopati ameriškemu
predsedniku z govorom o rešitvi
krize v tem delu sveta, a nič ne
kaže, da bi Iračane kaj preveč
prepričal.
OZN pa je o Zalivu sprejela še
eno izmed številnih resolucij, v
kateri določa pogoje za dovoz
hrane v Irak zaradi ogroženosti
človeških življenj. Pošiljanje in
razdeljevanje hrane mora pote-
kati v organizaciji OZN, Rdeče-
ga križa in drugih mednarodnih
humanitarnih organizacij.
O • •
Za združitev Nemčij kakšnih
večjih ovir ni več. Zadnji prista-
nek so dale tako zaveznice iz
druge svetovne vojne kakor tudi
svetovna javnost, ki dokaj naklo-
njeno poroča o nemški združitvi.
Tudi nesoglasja med Nemčijama
so zglajena. Vzhodnonemški par-
lament je minuli teden načelno
sprejel državni sporazum o pri-
družitvi k ZRN. Podpisu je nas-
protovala samo Stranka demo-
kratičnega socializma.
• • •
V	Bukarešti je minuli teden
potekala druga konferenca mini-
strov za zunanje zadeve balkan-
skih držav. Naslednja bo v Tira-
ni 24. in 25. oktobra. Tokrat so
največ govorili o manjšinskem
vprašanju in o kriznih žariščih
na Balkanu, predvsem o Koso-
vem.
• • •
V	Bolgariji so sodili bivšemu
voditelju Todorju Živkovu. Kak-
šne velike obsodbe ni doživel, po
sojenju pa je veselo razlagal, ka-
ko je zadnjih 30 let pripomogel k
razvoju Bolgarije. Obsodil je
proces zoper sebe, češ da so ga
tožilci sprožili po naročilu politi-
čne sile, ki je zunaj pravosodnih
oblasti. Te pa da pri delu v pro-
cesu niso samostojne.
• • •
Slovenski predsednik Kučan je
zaradi gladovne stavke dveh ma-
ter v Celovcu, ki sta jo pričeli za-
radi kršenja dvojezičnosti, pisal
Kurtu Waldheimu. V pismu ga
poziva, naj s svojo avtoriteto za-
ščiti Slovence, državljane Avstri-
je, ki želijo svoje otroke dati v
dvojezično šolo. To bo koristilo
meddržavnim odnosom in bo v
skladu s helsinško listino.
d. L
'f ednik ~~
SESTAVKI IN KOMENTARJI
Povzetki razprav z okroglih miz ob prvem
taboru Slovenskih krščanskih demokratov v Ptuju
Kako preživeti in ostati ozi-
roma postati srečen? Izredno
zanimiva in še bolj aktualna
tema gospodarskega trenut-
ka. O kakšni posebni sreči
danes ljudje pravzaprav ne
morejo razmišljati, saj gre za
to, kako preživeti. In to je
dandanes že posebna sreča.
Predvsem za tiste, ki delajo v
firmah, ki propadajo, vsem
nam pa grozi podobna uso-
da, saj je naše gospodarstvo
resnično na tleh.
Toda sobotna okrogla mi-
za o tej najbolj pereči temi
našega časa vzbuja optimi-
zem. Predstavnik vlade, mini-
ster za industrijo Izidor Rejc,
je namreč odločno povedal,
da je tipanja vlade že dovolj
in da sedaj sledijo poteze.
Krščanski demokrati so pr-
vi po volitvah izdelali pro-
gram, ki nas bo spravil iz te-
žav. Predstavili so ga že juni-
ja in dvignili precej prahu,
kljub temu pa jih danes mno-
gi posnemajo pri sestavljanju
svojega programa. Sicer ob-
sežen program se je že pričel
uresničevati. Recimo v go-
spodarski suverenosti Slove-
nije, v zniževanju davkov,
kjer program Krščanskih de-
mokratov sicer ni v celoti
upoštevan, saj bi morala vla-
da v tem primeru davke pre-
poloviti. V slovenski skupšči-
ni se pripravlja zakonodaja,
ki bo družbeno, ali kot smo
danes slišali, nikogaršnjo
lastnino privatizirala in jo vr-
nila nekdanjim lastnikom,
kjer je to mogoče, sicer pa je
potrebno preprečiti nove kri-
vice in v nerešljivih primerih
razmišljati o odškodninah.
Svojo prihodnost lahko vidi-
mo le v privatni in državni
lastnini, saj v takem primeru
lastnik z njo dobro gospodari
in nosi vso, tudi materialno
odgovornost.
Zelo ostro postavljajo Krš-
čanski demokrati nujnost so-
cialne politike, takšne, ki bo
ščitila vsakega posameznika,
v prvi vrsti mlade družine. Si-
cer pa imajo družina in otroci
ter matere v njej v tem pro-
gramu posebno mesto.
Davčna politika bo v prihodnje
—	tako zahtevajo Krščanski de-
mokrati, vlada pa na tem že dela
—	bolj pravična. Pravična tako,
da bo razdeljena na bistveno širši
krog davkoplačevalcev, davki pa
bodo bistveno nižji. Krščanski de-
mokrati z močno gospodarsko
komisijo vidijo naš izhod v navezi
z zahodnim svetom. Ne smemo se
bati razprodaje Slovenije; tuj ka-
pital, ki se nam i3onuja, lahko
sprejmemo kot enakopravni part-
nerji. Vlaganje v oživitev našega
gospodarstva ne pomeni razpro-
daje, nikakor pa ne smemo pro-
dati koščka slovenske zemlje.
Sobotni pogovor na temo Kako
preživeti in (p)ostati srečen je po-
tekal v znamenju popolne suvere-
nosti Slovenije. Dvorano je krasi-
la slovenska zastava brez zvezde,
predstavnik vlade pa je menil, da
je čas, ko naj izdelke iz naše repu-
blike označimo z Made in Slove-
nija. Mislim, da je tako prav, saj
bomo dosegli boljšo in srečnejšo
prihodnost s slovenskimi rokami
in slovensko pametjo!
JB
Pogovor o prihodnosti Slovenije je bil z razlogom v
programu napisan kot prva okrogla miza, saj gre za iz-
jemno pomembna vprašanja oziroma, kot je dejal v
uvodu moderator Viktor Blažič v prepolni dvorani Na-
rodnega doma, za dozorevanje stališč do življenjskih
vprašanj na poti v drugačno prihodnost Republike Slo-
venije. Osnovni pogoj na tej poti je stanje avtonomije
oziroma dosežena možnost za samostojni razvoj, saj so
o našem materialnem in duhovnem razvoju odločali
drugje. Ko prestopamo v avtonomni razvoj, s tem izsto-
pamo iz stanja realsocializma ~ civilizacijskega vzorca,
ki nam je bil vsiljen od drugod. Zato je bila v prvem de-
lu glavna pozornost namenjena štirim pomembnim po-
gojem. To so: nova slovenska ustava, predlog konfede-
ralne pogodbe, zakon o denacionalizaciji in naš vstop v
Evropo.
Čeprav je delovni osnutek za novo slovensko ustavo
ocenjen kot dobra osnova, pa imajo Slovenski krščan-
ski demokrati že sedaj nekaj pripomb. Gre za potrebo
po omejitvi svobodnega odločanja o rojstvu otroka, kar
naj bi opredelil poseben zakon, močno zaščito družine
z več otroki, svoboda delovanja Cerkve in dostopnost
vsem do vseh funkcij, ne le do vseh delovnih mest. V or-
ganizaciji oblasti jim je bliže predsedniški in parlamen-
tarni sistem, z večjim poudarkom na parlamentu, in
bolj poudarjen status lokalne oblasti - manjših občin,
ki so sposobne pokriti vse potrebe ljudi na svojem
ozemlju. Ker gre za delovno gradivo, so pozvali, da se v
pisanje svoje prve prave ustave vključi čim širši krog dr-
žavljanov oziroma Slovencev.
Na vprašanje, kako zagotoviti medsebojno zaupanje
med državo in državljanom in kako doseči izpolnjeva-
nje ustave in zakonov, je odgovoril predsednik Sloven-
skih krščanskih demokratov in predsednik slovenske
vlade Lojze Peterle, ki se je — burno pozdravljen — ne-
kaj časa zadržal med udeleženci te okroglem mize. Pou-
daril je, da lahko največ stori država oziroma vlada s
poštenostjo in pravičnostjo, hkrati pa dejal, da od siste-
ma Znajdi se pridemo do pravilnega odnosa do dela.
Pogoj za sklenitev konfederalne pogodbe so demo-
kratične volitve pri vseh, ki bi takšno pogodbo sklepali.
Izredno odmeven in t(y)lo sprejet je bil nagovor ma-
tere preminulega vojaka Spendova, ki naj bi po uradnih
verzijah storil samomor. Mati je z odlomki iz njegovih
pisem o tem izrazila močan dvom, hkrati pa zveznem
sekretarju za ljudsko obrambo Veljku Kadijeviču javno
postavila štiri vprašanja: zakaj ne dovoli, da slovenski
fantje služijo vojaški rok v Sloveniji, zakaj niso dovolili
dela civilne komisije pri ugotavljanju vzrokov, zakaj so
vojaku Špendovu zadnje besede brali v tujem jeziku ter
ali je kdo od vojaških starešin kriv in ali je bil obsojen.
Zbor je sprejel zahtevo, da se pismo javno objavi in da
ga mati poda po televiziji Slovenija. Hkrati so z minuto
molka počastili spomin na vse preminule slovenske vo-
jake, ki so služili v JLA.
Na zboru je bila podana množica vprašanj in pobud,
ki so močno prisotna v javnosti - od vrnitve odvzete
lastnine, odprave številnih krivic, vključitve Teološke
fakultete v Univerzo, socialne pravičnosti tudi za du-
hovnike, potrebe po lastni vojski, o slovenskem kmetu,
ki je vedno bolj siromašen, proti poneumljanju televizi-
je, moratorija nad statusnimi spremembami podjetij do
spremembe 45 let grajene mentalitete. Skratka: okrogla
miza z bogato in pestro vsebino, o kateri se je že in se
bo še slišalo.
Za konec pa še očitek Ptuju, izrečen na pogovoru:
Zakaj udeležencev tabora niso pričakale slovenske za-
stave brez zvezde?
I. kotar
Okrogla miza Krščanstvo in kulturna dediščina je bila v jedilnici mi-
noritskega samostana, njen namen pa je bila predstavitev problemov va-
rovanja in ohranjanja krščanske kulturne dediščine. Sodelovali so Matjaž
Puc, vodja slovenskega verskega muzeja v ustanavljanju, umetnostni zgo-
dovinar Marko Vuk, akademski slikar Matej Metilkovič, nekaj časa tudi
minister za kulturo Andrej Capuder, predstavnik ptujskih Krščanskih de-
mokratov Jakob Emeršič in drugi.
V	Sloveniji imamo 2700 cerkva in več tisoč raznih znamenj, ki so jih
ljudje postavili v različne namene. Kar 200 večinoma podružničnih cer-
kva je potrebnih takojšnje obnove, ni pa ne denarja ne strokovnjakov. Za-
vodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine so bili doslej transmisij-
ska sila oblasti, za cerkve in druge sakralne spomenike so skrbeli le z av-
toriteto in brez denarja, je povedal Matjaž Puc. Pred vojno so cerkve ime-
le premoženje, s katerim so skrbele za obnovo in ohranjanje sakralnih
objektov in drugega, danes pa tega nimajo. Obnove so možne le, če so
župniki toliko prizadevni, da se lotijo zbiranja denarja pri vernikih. Zato
je predlagal, da se vse predvojno premoženje vrne cerkvam. S tem se bo
družba namreč rešila skrbi za ohranjanje tega dela kulturne preteklosti.
Sakralni spomeniki so najbolje ohranjeni del arhitekture iz preteklosti,
kljub temu pa so v kar dvakrat slabšem stanju kot podobne stavbe na za-
hodu. Mnogo slabše je še z gradovi, ohranjanjem kmečke pokrajine, sta-
rega orodja in drugega etnografskega gradiva.
Umetnostni zgodovinar Marko Vuk je izpostavil problem pomanjka-
nja denarja in strokovnjakov, ki bi znali obnavljati zahtevne cerkvene
spomenike. Problem je tudi v včasih pomanjkljivem znanju in nepr^il-
nem odnosu duhovnikov do imetjae, ki jim je zaupano. Zaradi nestrokov-
nih obnov je iz slovenskih cerkva izginila prenekatera dragocena prižnica
ali oltar, izklesan iz kamna. Podobno je z orglami. Poudaril je še potrebo
po določitvi prioritete najbolj ogroženih umetnin. Največ škode je na le-
senih kipih in oljnih slikah.
Na okrogli mizi so ljudje podali tudi nekaj predlogov, na primer.za
načrtno obnovo in popis znamenj, tudi zasebnih, za vrnitev predvojnih
imen krajev (nekatera nova so namreč prav neposrečeno izbrana), za usta-
novitev institucije v okviru cerkve, ki bi sama obnavljala in gradila cer-
kve. Vodja ptujskega muzeja Boris Miočinovič je izpostavil problem po-
manjkanja strokovnjakov. V primeru, da institucije, kot je muzej, dobijo
toliko denarja, da obnovijo več obnove potrebnih stavb, tega ne bo imel
kdo storiti, zato predlaga, da damo velik poudarek vzgoji strokovnjakov.
Dodajmo še skoraj anekdoto, ki jo je povedal Matjaž Puc: na nekem
sestanku je ženska z Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
od slovenskega ministra za kulturo Andreja Capudra, ki je iz vrst krščan-
skih demokratov, zahtevala, da sedaj, ko je v teh organih, priskrbi denar
za obnovo 200 najbolj ogroženih cerkva na Slovenskem. Minister je bil
ves skrušen, saj tolikšnega denarja ne more zbrati, četudi ukine vse druge
dejavnosti ministrstva. Se sreča, da minister ni plemiškega rodu. V tem
primeru bi moral poskrbeti za dvesto obnove najbolj potrebnih gradov.
V	hodniku minoritskega samostana so v soboto odpdi razstavo slik
Veselke Šorli-Puc, Marte Jakopič-Kunaver, Lucijana Bratuža, Franca Zu-
peta-Krištofa, Lojzeta Cemažarja in Mateja Metilkoviča, kot gost pa raz-
stavlja tudi Albin Lugarič. Naslov razstave je Krščanski navdih v slikar-
stvu danes, odprta pa bo do konca tedna.
MS
Tema Družina, šola in ljubezen
do življenja je v dvorani glasbene
šole zbrala veliko staršev in učite-
ljev, med gosti pa je bil tudi Peter
Vencelj, vzgojno-izobraževalni
minister? Sogovorniki so bili
pravzaprav vsi, ki so bili tam;
vsak je poskušal v mozaik vzgoj-
nih problemov dodati svoje mne-
nje, svoje izkušnje, svoje poglede.
Skupna vsem je bila ugotovitev,
da šola sicer je pomembna vzgoj-
na ustanova, da si želimo druga-
čno življenje in delo v njej, da si
želimo učitelje, ki se jim ne bi bi-
lo treba boriti za eksistenco, pač
pa bi si morali s svojim delom za-
gotoviti ugled — toda hkrati so se
vsi strinjali, da se vzgoja prične v
družini. Šola ne more opravljati
tistega, česar družina ni uspela
narediti.
Razpravljalci so ugotovili, da
smo Slovenci zagrenjeni ljudje.
Samo opazujte obraze ljudi, ki jih
srečate na ulici. Torej mora biti
naloga šole in družine, da vzgoji-
ta vesele, sproščene otroke, to pa
j'e povezano tudi s spremembami
šolskega sistema. Pa šž" nekaj mi-
sli: dovolj je velikanskih vzgojno-
izobraževalnih silosov, kot so poi-
menovali šole s tisoč in več učen-
ci; želimo gimnazijo; učitelj ne
more delati uspešno z množico
otrok, pač pa mora imeti v razre-
dih manjše skupine. Zlasti pa se
moramo vsi zavedati, da vzgaja-
mo z vzgledom. Nevzgojenost
otrok ni posledica njih samih,
takšni so, ker opazujejo starejše.
Minister Vencelj je z vsem svo-
jim govorjenjem požel simpatije
prisotnih. Z njim je imel, kot je
dejal vodja pogovora Nace Polaj-
nar, predsednik Peterle srečno ro-
ko in dober nos.
Otroku je treba dati možnost za
pot v življenje, je bila sklepna mi-
sel pogovora o Družini, šoli in
ljubezni do življenja, pogovora,
ki se mu pravzaprav ni poznalo,
da so ga pripravili verni ljudje,
kajti kristjani in nekristjani —
oboji želimo vzgojiti svoje otroke
kot zdrave, srečne, zadovoljne in
vesele ljudi.
jš
pismo »od daleč«
Začetek konca parlamentarne krize v Beogra-
du dobiva te dni svoj epilog. Nadaljevanje preki-
njenega avgustovskega zasedanja Zbora republik
in pokrajin, napovedano za 19. september, je pono-
vno pomaknjeno na oktober. Razlog je najnovejši
predlog Markovičevega kabineta, da se zvezni pro-
račun poveča za četrtino oziroma s 75 na 100 mili-
jonov din še vedno konvertibilnih dinarjev. Medtem ko je že junijski
predlog rebalansa zveznega proračuna za samo 13 milijard dinarjev
bil izredno problematičen, je skoraj nemogoče pričakovati dodatni
denar v zvezno blagajno, namenjen intervencijam v gospodarstvo ne-
razvitim ter predvsem vojski, ki že tako ali tako porabi polovico de-
narja iz zveznega proračuna. Markovič izredno dobro ve, da je po-
trebno vojsko dobro plačali, sicer se tako generali kot nižji oficirji
ukvarjajo z raznimi štabnimi igricami, ki bi bile — sodeč po kninskih
dogodkih — zelo nevarne. Seveda pa Markovič potrebuje podporo
vojske.
Kot zatrjujejo v Markovičevem kabinetu, ne gre za dodatno obre-
menjevanje gospodarstva, temveč naj bi zbrali denar z izvirnimi pri-
hodki oziroma s temeljnim prometnim davkom ter posebnim dakovm
za JLA. Izrazito opozicijsko obnašanje delegatov Zbora republik in
pokrajin vse bolj pomika program ukrepov iz tako imenovane druge
faze reforme v prihodnost, medtem ko je tudi sam Markovič napravil
nekaj napak, ker je verjetno namenoma popustil pred pritiski za do-
datnim tiskanjem denarja. Ponavlja se slara zgodba iz februarja le-
tos, ko je konvertibilnost reševala omejevalna posojilna denarna poli-
tika, ki se bo proti koncu leta prav gotovo končala z linearnim omeje-
vanjem bančnih posojil. Skratka v poletnih mesecih smo številne ste-
čaje in socialno nezadovoljstvo, ki hi nas stalo, če hi se program
spoštoval, pomaknili na konec leta. Markovičev program v tem tre-
nutku niti ni v interesu okolij, kjer so volitve že bile, še manj pa v in-
teresu tistih, kijih volitve še čakajo. Razumljivo je torej prizadevanje
Markovičeve vlade, da okrepi politično podporo zunaj zveznega par-
lamenta z ustanavljanjem Zveze reformskih sil. Ali bo Markoviču
uspelo, da bo potem, ko je omenjena zveza pravzaprav najmočnejša
stranka v BiH, pridobiti tudi ostala okolja v Jugoslaviji, je seveda
drugo vprašanje.
Nasploh sedanje stanje in razmerje sil v Jugoslaviji ni naklonjeno
političnim silam, ki kot zveza reformistov poudarjajo predvsem jugo-
slovansko orientacijo ter reforme političnega in ekonomskega siste-
ma in šele nato razgovore o morebitni mogoči podobi države. Med
konfederacijo in federacijo, kot je dejal Živko Pregl na nedavni pro-
mociji Zveze reformskih sil, reformisti zagovarjajo ratio. Razumnosti
in umirjenosti pa v tem trenutku v Jugoslaviji ni, temveč predvsem
ontološko poudarjanje nacionalnega in nacionalističnega, zato bomo
na variante, kijih predlaga striček Ante Markovič. morali počakati
do tedaj, ko ho Srbija poslala velika. Hrvaška pametna in samostoj-
na, Slovenija pa pridna in zadovoljna.
Vladimir Vodušek
ANKETA MED SOBOTNIMI OBISKOVALCI
PTUJA
Zadovoljni
s prireditvijo
Po sobotnem taboru Slovenskih krščanskih demo-
kratov na Ptuju smo nekaj naključnih obiskovalcev pov-
prašali, kako jim je bilo všeč na taboru, kaj menijo o Ptu-
ju in o domačinih.
Alojz Simončič, Šentjernej: Ta-
bor je bil dober, da ga ni mogoče
prehvaliti. Ptuj je zelo lepo me-
sto, vsak Slovenec bi ga moral
poznati. Meni je malo nerodno,
ker sem tukaj prvič. Nekoliko
daleč je od mojega doma. Vidim,
da bom moral še priti, ker mi da-
nes ni uspelo videti vsega mesta.
Želim spoznati vse njegove kul-
turne kvalitete. Ko bom prišel,
bom najel vodnika, da ne bom
česa izpustil. Danes sem doživel,
da je nekdo v moji bližini dobil
napad epilepsije. Pokliclai smo
reševalce in nad osebjem sem bil
zaradi njihove prijaznosti prijet-
no presenečen. Ce so vsi ljudje
tukaj tako prijazni, so to ta pravi
Slovenci.
Rozika Ramšak, Šoštanj: Da-
nes mi je bilo na Ptuju zelo všeč.
Mesto je zelo lepo, staro, zgodo-
vinsko zelo zanimivo. Politika
me toliko ne zanima in ogledova-
la sem si vse mesto. Ce bom ime-
la priložnost, bom še prišla, saj
so tudi ljudje prijetni.
Milena Munda, Maribor: Da-
nes sem se na Ptuju počutila
odlično. Bilo je čudovito. Zelo
lepo je tudi mesto. Hiše so pove-
čini obnovljene, dobro vzdrževa-
ne, okna so okrašena s cvetjem.
Nekaj časa Ptuja nisem obiskala
in sem danes prijetno preseneče-
na. Veliko je obnovljenih hiš, no-
vih zasebnikov. Še bom prišla.
Janez Kociper, Beltinci: Danes
sem se na Ptuju zelo dobro poču-
til. Dobro se nam zdi, da je pri-
šlo do takega tabora. Ptuj dobro
poznam, sem prihajam že šestde-
set let. Všeč so mi bili govori in
vesel sem, da je bilo to na Ptuju,
ki je staro in zanimivo mesto.
Tudi mnogo ljudi tukaj dobro
poznam in sem z njimi v najbolj-
ših odnosih.
MS, foto J. Bračič
4 - MORDA VAS ZANIMA
20. september 1990
tednik
Dober den in naj vam ho lepa jesen. Nedela je, sedin na klopi pod
gruško in razmišlan, kaj van naj gnes napisen: Mica v kuhinji s piskri ru-
ži, v štalinki prašiček kruli, v stali krava muka, mačok pa se na pragi s
tačkami vmujvle in se hode najbrž odprava proti večeri k svoji mujciki v
vas. V gorici so grozdeki mehki, v kleli pa že skoro vinska suša. E. pa tej-
ko še je ostalo ta storega, ke bodo meli beroči kaj na zob djoti. Z Mico
za hrotev pujceka redima, ki mu po domačen prolenk provimo. Tudi Jula
je pisala, da pride z Nemčije grozdeke trgat. Se 14 dni pa bodo vse preše
škripale in cvilile, se grozdne jagode jokale in beroči smejoli. Tak je pač
toti jesenski cajt nareti. Dnevi so vsaki den za eno kokotovo zehaje kraj-
ši, noči pa dukše.
V soboto sma bla z Mico z našimi upokojenci na izleti v Avstriji. Na
banki sma si kupila šilinge in tak malo po štacunah gledala. Jebal ga na
gorični kol, ubogi Avstrijci, kakošni reveži so, saj majo v trgovinah skoro
za polovico nižje cene kak v naših štacunah. Pri nas se tokšni zemljorilci,
kak sen jaz, vozimo s pecikli in mopedi, v Avstriji pa z mercedesi in dru-
gimi štirikolesnimi pomagali. Za mopede sploh šilingof nemajo. Reveži
ubogi, kak jih je kapitalizen doj vniča . . . Meni ali neje zdaj čista nič več
jasno: kak je lehko v Avstriji en naš jugoslovanski izdelek skoro enkrat
cenejši, kak če hi ga kupa prinas v domači štacuni. Kak lahko avstrijski
delavci in kmeti za enako delo dobijo dosti vejkšo pločo kak naši, ži-
vljenjske stroške pa majo nižje, kak so pri nas? Meni neje več čista nič ja-
sno. Vejo boj šparati in manj jesti? Je pa resen razlika: ovokrot sen gleda
v naši gostilni dvo Avstrijca. Naročla sta si kislo župo in cvaj ded mine-
ral vase. mija z Mico pa pečenko in liter vina. Saj vete: vinsko in svinjsko
pač!
Pa srečno in dobro sfi mej te. Vaš LUJZEK.
V vrtu
v SADNEM VRTU skrbno opazujemo, ali nam je uspelo ceplje-
nje na speče oko. Okulacija je uspela, če po kakih desetih dnevih ob
dotiku listni pecelj vcepljenega očesa odpade, cepilno mesto pa se je
pričelo debeliti.
Skrb za opravljeno cepljenje je potrebna iz dveh razlogov: če je
bilo cepljenje neuspešno, ga lahko še ponovimo, seveda če je podlaga
še dovolj v muževem stanju; če pa je cepljenje uspešno in se cepič
vrašča v podlago, se cepilno mesto debeli, pri čemer se vezivo, ki smo
ga pri cepljenju uporabljali, ne sme zarasti v lubje. Če smo uporabili
za vez trakove cepilne gume, bo le-ta sama popustila, rafijo ali drugo
(morebiti plastično) vezivo pa, ko bo cepilno mesto dobro zaraščeno,
z ostrim rezilom porežemo. Pri okulantih v jeseni ne opravljamo no-
bene rezi, bomo jih pa spomladi rezali na čep.
Pri mladem sadnem drevju tudi v septembru lahko še redčimo in
režemo poganjke, ki rastejo v nezaželeno smer, zlasti pa v notranjost
krošnje. Tudi upogibanje poganjkov lahko izvajamo, da preprečimo
njihovo pokončno rast, čeprav to ne bo imelo več vpliva na formira-
nje cvetnega nastavka.
Ko v OKRASNEM VRTU oblikujemo gredice s trajnicami, so te
sprva, ker so pač mlade in majhne, tako redke, da je mednje smotrno
posaditi ustrezne kombinacije enoletnic. Večina je do tega časa že
odcvetela, mnoge pa so se tudi že posušile. Ne glede na njihovo sta-
nje jih v tem mesecu odstranimo, da se bo nasad trajnic še do zime
bolje obrastel in se ustrezno utrdil za prezimitev. Enoletnice v jeseni
pomenijo za trajnice že plevel, pa tudi ko odcvetijo, kazijo okolje, za-
to jih čimprej odstranimo.
Vse vrste okrasnih rastlin v enakih rastnih razmerah ne uspevajo
enako. Nekatere trajnice se v mešanem nasadu običajno preveč raz-
bohotijo. Zelo bohotne rastline se kaj hitro tako razrastejo, da svoje
sosede prerastejo, jih zasenčijo in tako zavrejo v nadaljnji rasti. Če ta-
kih rastlin ne moremo obvladati z rezjo, krajšanjem in redčenjem, po-
tem jih v septembru izkopljemo, razdelimo in znova posadimo. Ko
trajnice delimo, jim vse nadzemne dele kratko porežemo, korenine pa
skrajšamo približno na polovico. Če bodo posamezni kosi tako delje-
ne korenike dovolj krepki in pravočasno posajeni v dobro pripravlje-
no zemljo, se bodo še v tej jeseni zanesljivo prijeli, prihodnje leto pa,
čeprav v manjšem obsegu, zacveteli.
V ZELENJAVNEM VRTU se vse več vrtnin pripravlja na hram-
bo in uporabo za zimsko obdobje. V drugi polovici septembra je naj-
primernejši čas za vlončenje peteršilja, katerega sveže liste bomo lah-
ko obirali in uporabljali vso zimo.
Za vlončenje peteršilja uporabljamo poseben glinasti lonec, ki
ima po svojem obodu v pravilnem zaporedju izdelane dovolj velike
luknje, skozi katere sadimo korene peteršilja. Za vlončenje izkoplje-
mo najmočnejše in najlepše razvite korene in jih vlagamo skozi luknje
v dobro vrtno sprstenino, ki jo v lonec sproti nasipavamo na vložene
korene. Vlončeni peteršilj takoj zalijemo in ga pustimo še nekaj časa,
toda najdalje do nastopa prvih jesenskih slan, na prostem v polsen-
čnem kotičku, da se koreni zopet primejo in da se tako dovolj zgodaj
pripravijo na zimsko pridelovanje na okenski polici. Takšen način
pridelovanja je neke vrste siljenje, kot ga opravljamo pri radiču, da se
zagotovi nenehen prirastek novih listov. Kolikšno bo obraščanje li-
stne rozete peteršilja in kako dolgo ga bomo obirali, je odvisno od
mnogih dejavnikov, med katerimi je najodločilnejši dobro razvit ko-
ren: biti mora zdrav in stalno oskrbljen z vlago. Če listi ovenijo, se
rast težko obnovi. Zemlja v loncu naj bo rahla, z več kompostnice, da
bo dovolj zračna. V nepropustni zemlji se razvijejo na korenih škod-
ljive plesni, zaradi česar korenika zgnije ali strohni.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pride-
lujemo za plod, od 16. do 18. in 22. septembra, rastline za korenino
od 18. do 21. septembra, za list 25. in 26. septembra ter za cvet 23. in
24. septembra.
Miran Glušič, ing. agr.
V	četrtek, 20. septembra: »PORKUEVE VRAGOLUE« —
ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri.
Od četrtka, 20. do sobote, 22. septembra: NOČNI KINO:
»RAZPOSAJENO DEKLE« — ameriški barvni film, ob 22. uri.
Od petka, 21., do nedelje, 23. septembra: »SESTANEK Z
NEZNANKO« — ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri.
V	torek, 25. septembra: »MAČKA« — nemški barvni film,
ob 18. in 20. uri.
Od srede, 26., do nedelje, 30. septembra: »MOŽ Z RDEČIM
ČEVI^EM« — ameriški barvni film, ob 18. uri.
Od srede, 26., do nedelje, 30. septembra: »SODNIKI MIMO
ZAKONA« — ameriški barvni film, ob 20. uri.
Od četrtka, 27., do sobote, 29. septembra: NOČNI KINO:
»NOČNO ŽIVLJENJE« — ameriški barvni film, ob 22. uri.
Pred jesensko setvijo
Za nami je najobilnejša letina
pšenice in ječmena. To so omo-
gočile predvsem ugodne vremen-
ske razmere v času rasti in razvo-
ja žit. Posamezne faze razvoja so
spremljale zelo ugodne tempera-
ture in količina padavin. Gnoje-
nje z dušikom, škropljenje proti
boleznim in škodljivcem za razli-
ko od leta 1989 ni bistveno pri-
spevalo k višini pridelka. Enega
največjih vplivov na pridelek je
imela sorta. V večini primerov so
z uveljavljenimi sortami (super
zlata, Jugoslavija, lonja, dukat)
dosegli slabše.pridelke.
Na kombinatih v Podravju so
dosegli med 65 in 70 dt/ha suhe-
ga zrnja. Večina kmetov je bila
prav tako zadovoljna z doseže-
nim. Niso bili redki, ki so pride-
lali več kot 70 dt/ha. Po hektar-
skem pridelku smo blizu takšnim
pridelovalkam, kot so Francija
in ZR Nemčija.
Na višino hektarskega pridel-
ka ima v povprečnem letu naj-
večji vpliv upoštevanje tehnolo-
ških navodil. Vemo, da je za do-
ber pridelek potrebno dobro se-
me rodovitne sorte, skrbna pri-
prava tal za setev, založenost tal,
primerno gnojenje (tudi s hlev-
skim gnojem in manjšimi količi-
nami gnojevke), natančna setev
in že jesensko zatiranje plevelov.
Malo je kmetij, ki pridelujejo
pšenico ali ječmen na več kot
1 ha njiv. Z intenzivnim pridelo-
vanjem povečamo stroške vla-
ganj, vendar tudi večjo razliko
(profit) med vloženim in vred-
nostjo pridelka. Mnogi pri kal-
kuliranju ne upoštevajo fiksnih
stroškov kmetije, ki še lahko
vplivajo na lastno ceno pridela-
nega zrnja pšenice, ječmena, ko-
ruze . . . Med fiksnimi stroški ve-
lja omeniti socialno in pokojnin-
sko zavarovanje, davek, zavaro-
vanje nepremičnin in premičnin
itd. Najpogosteje se pri setvi ječ-
mena in pšenice pojavljajo na-
slednje napake:
1.	V trgovini, kjer kupujemo
seme, nam ne znajo svetovati,
koliko semena posamezne sorte
ali celo partije posamezne sorte
potrebujemo za en hektar.
Poznane so gostote setve vseh
priporočenih sort ječmena in
pšenice. Gostoto izražamo v šte-
vilu kaljivih zrn, posejanih na m^
površine.
2.	Čas setve posameznih sort
se razlikuje. Za vse priporočene
sorte so znani časi setve. Oceni-
mo, kdaj bomo pripravili njivo
za setev (praviloma 14 dni pred
setvijo), in temu primerno izbe-
remo sorto.
3.	Vsako leto znova moramo
naravnati sejalnico, saj zelo red-
ko dobimo sorto z enakimi ka-
rakteristikami (absolutno težo),
kot jo je imela prejšnje leto.
4.	Gnojimo še vedno v večini
primerov na pamet. Ne upošte-
vamo dovolj resno vsebnosti hra-
nil, ki jih vsebujeta hlevski gnoj
ali gnojevka.
5.	Ni napaka, če zatiramo ple-
vel v pšenici in ječmenu spomla-
di, napaka pa je, ko to delamo
prepozno - v fazi kolenčenja.
Mnogokrat prej tudi ni mogoče
(dež, mraz). Že nekaj let pozna-
mo herbicide, ki jih lahko uspe-
šno uporabimo jeseni takoj po
setvi ali po vzniku pšenice.
Pšenico in ječmen bomo z ve-
seljem posejali, če bomo dobili
tudi poceni semena, gnojila in
zaščitna sredstva. Za tekanje po
trgovinah in spraševanje po ce-
nah v jeseni ni časa, zato vam da-
jemo preglednico cen, veljavnih
14. septembra, v nekaterih trgo-
vinah na območju občine Ptuj,
Ormož in Slovenska Bistrica!
Kot standard smo uporabili cene
KZ Agrohit. Vse cene veljajo za
50 kg vrečo, pri herbicidih pa za
kilogram ali liter sredstva.
Nekatere trgovine ali podjetja
dajejo posebne ugodnosti večjim
kupcem (dostava na dom, kredi-
ti, posebni popust), zato obja-
vljamo tudi nekatere telefonske
številke, ki smo jih uporabili pri
sestavi razpredelnice cen repro-
materiala.
Ta sestavek je namenjen vsem,
ki jim je star način gospodarje-
nja omogočil dobro življenje
brez naporov. Konkurenca — v
prvi vrsti v znanju, iznajdljivosti,
ustrežljivosti, ne nazadnje tudi v
cenah — zahteva od vsakega do-
brega gospodarja veliko dela in
naporov.
Damjan Finžgar,
dipl. ing. agr.
Preživimo prosti čas v naravi
NASVETI ZA VSAK DAN
Sadje na žaru
Pečeno sadje običajno ponudimo
za sladico, lahko pa ga pripravimo
kot prilogo, ki se čudovito prilega k
mesu, pečenemu na žaru.
Še posebej so priljubljeni recepti za
pripravo jabolk, breskev, ananasa,
banan in oranž, pečenih na različne
načine: na mreži, na z alufoiijo pokri-
tem žaru, v srebrni srajčki iz alufolije
in podobno.
Naš nasvet:
—	Sadju lahko izboljšamo okus in
aromo z močno alkoholno pijačo,
npr. z rumom, maraskinom, konja-
kom ali kaivadosom.
^ Pečeno sadje na žaru lahko po-
nudimo kombinirano s sladoledom
ali tolčeno sladko smetano.
—	Za spremembo uporabite name-
sto običajnih začimb eksotične začim-
be, npr. čejenski poper, omako tabas-
co, curry ali ingver.
—	Manjše sadeže (npr. slive) ali
rezine večjih sadežev lahko začinimo,
zavijemo v tanke rezine prekajene sla-
nine in spečemo na žaru posamezno
ali nabodene na nabodalca.
—	Sadje, ki ga pečemo na žaru za
prilogo k pečenemu mesu, lahko da-
mo peč skupaj z mesom, običajno pa
zadostuje, da ga pričnemo peči, ko
meso na žaru obrnemo (ko je meso na
eni strani že pečeno).
Sadna nabodalca s sirom
Kruh narežemo na kocke. Ananas
odcedimo, osušimo in narežemo na
četrtine, mandarine olupimo in razde-
limo na krhlje. Banane olupimo in
narežemo na kolobarčke. Prekajeno
slanino narežemo na rezine. Sir nare-
žemo na kocke, enake kot kruh.
Sestavine izmenično nabodemo na
4—6 nabodal. Olje, strt česen, mleto
sladko rdečo papriko in sol premeša-
mo ter premažemo nabodalca.
Žar prekrijemo z alufoiijo in na
njej pečemo nabodalca 12—16 minut.
Med pečenjem jih večkrat obrnemo
in mažemo s preostalo marinado. Pe-
čene takoj ponudimo.
Nabodli smo jih iz:
25 dag belega kruha
4 kolobarjev ananasa (iz pločevinke)
2 mandarin
I banane
10 dag prekajene mesnate slanine
20 dag sira (livada ali gavda)
Marinado amo umešali iz:
4 jedilnih žlic olja
1 stroka česna
1 čajne žličke mlete rdeče sladke pa-
prike
1/2 čajne žličke soli
Nabodalca iz svežega sadja
Sadje narežemo na četrtine, kolo-
barčke, rezine ali kocke (odvisno od
vrste sadja) in jih nabodemo na 4 na-
bodalca. Maslo razpustimo in prime-
šamo sladkor, ingver in maraskino ter
premažemo nabodalca.
Pečemo jih na z alufoiijo pokritem
žaru 10—12 minut. Pred pečenjem
alufoiijo premažemo z oljem. Nabo-
dalca med pečenjem večkrat obrnemo
in premažemo s preostalim maslom.
Se tople ponudimo Za pripravo smo
porabili:
60 dag svežega sadja (hruške, mareli-
ce, breskve, jabolka, banane, ana-
nas . ..)
Za marinado:
8 dag masla
I jedilno žlico sladkorja
ščep ingverja
I jedilno žlico maraskina
Polnjena jabolka
Jabolka operemo, osušimo in olu-
pimo. Izdolbemo pečke: pri tem pazi-
mo, da spodnja stran ostane cela.
Odprtino v sredini še malo poveča-
mo, tako da jih lahko bolj napolnimo.
Pekač ali posebno ponvico iz alufoli-
je namažemo z maslom. Jabolka na-
polnimo s sladkorjem v prahu in rozi-
nami. Nadev prelijemo s kaivadosom
in prekrijemo s preostalim maslom.
Jabolka damo v pomaščen pekač oz.
model iz alufolije in pečemo na žaru
15 minut, nato jabolka obrnemo in še
10—13 minut do konca spečemo.
Jabolka vzamemo iz modela in jih
postavimo na toplo. Karamelizirano
omako, ki je nastala pri pečenju, zali-
jemo z limoninim sokom in 1—2 žli-
cama vode. Premešamo, prevremo,
prelijemo po jabolkih in serviramo.
Polnjena jabolka lahko pripravimo
tako, da jih zavijemo v alufoiijo in
spečemo na žaru. Cas pečenja se po-
veča za 5 — 8 minut. Za pripravo po-
trebujemo:
4 srednje velika jabolka
4 dag masla
1	jedilno žlico sladkorja v prahu
2	jedilni žlici rozin
1 jedilno žlico kalvadosa
1	jedilno žlico limoninega soka
Nasveti za pripravo nadevov za polnje-
nje jabolk
—	naribani orehi, sladkor, maslo in
rum
—	naribani mandeljni, ribezov džem,
maslo
—	brusnice, sladkor v prahu, maslo,
maraskino.
Rezine jabolk s cimetovim sladkorjem
Jabolka operemo in olupimo. Od-
stranimo pečke in narežemo na 2 cm
debele rezine (kolobarje). Rezine ta-
koj pokapljamo z limoninim sokom
in pustimo stati 15 minut.
Pečemo jih na z oljem namazani
alufoliji. Rezine premažemo z ma-
slom in pečemo 2 — 3 minute, potrese-
mo s sladkorjem in cimetom ter še 2
minuti pečemo,- nato jih obrnemo,
premažemo z maslom in potresemo s
cimetovim sladkorjem, pečemo še
3— 4 minute.
Pečene rezine naložimo na ogreto
ploščo ali krožnik, potresemo s preo-
stalim cimetovim sladkorjem in ponu-
dimo.
Naredimo jih iz:
2	večjih jabolk
soka 1 limone
2 jedilnih žlic raztopljenega masla
2 jedilnih žlic sladkorja
2 čajnih žličk mletega cimeta
1 jedilne žlice olja za mazanje
Želim vam dober tek ter veliko ve-
selja in uspehov pri pečenju.
V naslednji številki Tednika boste
lahko spoznali nekaj novih receptov
za pripravo in pečenje sadja na žaru.
Dušan Bombek
tehnolog iz Kmetijskega kombinata
- Haloški biser Ptuj
Sadna nabodalca s sirom.
Juršinčani
praznujejo
Na Pesjaku pri Juršincih bo v nede-
ljo ob 14. uri osrednja slovesnost ob le-
tošnjem petnajstem krajevnem prazni-
ku. Na svečani skupščini bodo podelili
23 priznanj, v glavnem predsednikom
gradbenih odborov, ki so se še posebej
trudili, da bi uresničili sprejete progra-
me dela. V nedeljo bodo svečano odprli
10,5 kilometrov letos zgrajenih krajev-
nih cest, poleg tega pa še okrog 14 ki-
lometrov sekundarnega vodovodnega
omrežja v Pesjaku, Grlincih in Gradi-
ščih. Na vodovod se je priključilo 83
gospodinjstev.
Nedeljsko svečanost bodo sklenili s
kulturnim programom učencev OŠ
Juršinci. Člani športnega društva Slo-
venske gorice — Grlinci pa po končani
slovesnosti vabijo na veselico, na kateri
bo igral ansambel Toneta Kmetca. Ce
bo vreme slabo, bo osrednja slovesnost
v gasilskem domu Gabrnik.
MG
tednik " september 1990
NEKOČ IN DANES — 5
USPEL POHOD HALOZE PO KATASTROFI
Človek mora iti skozi preizkušnje
že v prejšnji številki smo poro-
čali o programu pohoda po po-
teh partizanskih kurirjev in bor-
cev čete Kozjanskega odreda, ki
je bil 7. in 8. septembra v okviru
praznika krajevne skupnosti Ol-
ge Meglič Ptuj. Ta tradicionalni,
že deveti pohod je letos potekal
pod geslom Haloze po katastro-
fi. Naj uvodoma še zapišemo, da
je bil pohod v celoti izveden po
programu, po vsebini pa je pre-
segel pričakovanja organizator-
jev. Pri tem imajo veliko zaslug
organizacije iz KS Hajdina, Do-
lena, Majšperk in Žetale in osno-
vne šole z območja teh krajevnih
skupnosti. Veliko pa so prispeva-
li tudi vojaki iz vojašnice Duša-
na Kvedra v Ptuju, teritorialna
obramba občine ftuj in Taborni-
ški odred Dušana Kvedra.
Pohodnike je na Jelovicah po-
zdravil Vojteh Rajher, predsed-
nik skupščine občine ftuj. V svo-
jem nagovoru pohodnikom in
domačinom je povedal misel, da
vsak človek v svojem življenju
mora iti skozi preizkušnje. To
misel je povezal tudi z lansko
elementarno katastrofo v Halo-
zah, ki je bila velika preizkušnja
za ljudi tega območja, pa tudi
preizkušnja solidarnosti ljudi v
občini in v Sloveniji. Tudi pohod
je bil za udeležence preizkušnja
rjihove telesne vzdržljivosti.
Ob koncu pohoda, naslednji
dan v Žetalah, je g. Vojteh Raj-
her poudaril, da rane, ki jih je
Halozam prizadejala lanska ka-
tastrofa, še niso zaceljene. Veliko
bo še treba narediti za razvoj teh
krajev, omogočati .mladim šola-
nje in poskrbeti, da se bodo z
znanjeni in izkušnjami vračali v
te kraje in prispevali k napredku,
da bodo tudi v teh hribih ljudje
živeli bolj srečni in zadovoljni.
Udeležencem pohoda se je tudi
zahvalil za njihov trud, pohvalil
dobro organizacijo in priporočil,
da naj vztrajajo in vsako leto pri-
dejo v te kraje, pa še željo, da bi
ta pohod postal ena od občin-
skih manifestacij.
Po opravljenem programu v
Žetalah so se udeleženci pohoda
vrnili v Ptuj z avtobusom. Pred
domom krajanov na Vičavi so se
postavili v zbor in vodja pohoda
Peter Kukovec je poročal pred-
sednici skupščine KS Olge Me-
glič Paniki Vauda. Nekaj bolj
utrujenih pohodnikov je odšlo
na svoje domove, večina pa je
ostala pred domom krajanov,
kjer je bil ob 16. uri še kulturni
program v počastitev devetega
praznika KS Olge Meglič.
PRIZNANJE IN ZAHVALA
VSEM, KI SO SODELOVALI
IN POMAGALI
Ta sedaj že tradicionalni po-
hod je bil spočet in rojen pred
devetimi leti. Njegova resnična
mati, da očeta niti ne omenjam,
je nesporno Fanika Vauda, ne-
kdanja borka čete Kozjanskega
odreda in vsa leta po vojni dela-
vna družbena delavka v ptujski
občini. Zaradi tega sem jo v so-
boto po slovesnosti pred domom
krajanov zaprosil za odgovore na
nekaj vprašanj v zvezi s poho-
dom.
V zvezi z začetkom pohoda je
povedala, da imajo za uspeh naj-
več zaslug borci in drugi krajani
KS Olge Meglič, čeprav pred de-
vetimi leti v tedanjem občinskem
vodstvu nad tem niso bili poseb-
no navdušeni. Veliko pomoč in
razumevanje pa so vedno dobi-
vali od vojašnice Dušana Kve-
dra. Vedno so jim izdatno poma-
gali in vsako leto so se njihovi
vojaki udeležili pohoda. Tudi le-
tos je sodelovalo 10 vojakov s
starešino. Prispevali so tudi kul-
turni program, posebno pomoč
pa je letos pomenilo to, da so vo-
jaški kuharji pripravili odličen
pasulj, s katerim so na Jelovicah
izdatno postregli ne le pohodni-
kom, temveč vsem udeležencem
mitinga.
Prosim, da za bralce še na
kratko opišete pot pohoda in
vsebino programa.
»Po prehodu čez Dravo v petek
zjutraj smo se najprej ustavili pred
spominsko ploščo pri OŠ Hajdina,
kjer smo položili venec. Prav tako
smo položili venec pred obeležjem
padlim v Zgornji Pristavi, kjer so
sodelovali tudi učenci OŠ Sela.
Daljši postanek je bil v Doleni,
kjer je bila tudi izdatna malica.
Domači kruh je spekla Krušičeva
mama, ljudje pa so prispevali za-
seko, klobase, čebulo in pijačo.
Vse to je prispevalo, da so pohod-
nih lažje nadaljevali naporno pol
čez Janški vrh na Jelovice. Tu so
kulturni program prispevali učenci
OŠ Majšperk. Taborniki odreda
Dušana Kvedra so pripravili tabor
in taborni ogenj, teritorialna
obramba občine Ptuj je posodila
šotore in drugo opremo za udobno
prenočevanje. Odličen pasulj ku-
harjev vojašnice D. Kvedra-Toma-
ža pa sem že omenila.
Naslednje jutro smo nadaljevah
pohod po haloških hribih in doli-
nah proti Žeialam. Še prej pa smo
položih venec na grob padlega
borca Jožka in se ustavili pri Pla-
ninčevi mami, ki bo letos dopolni-
la 88 let; krepkejši pohodniki so ji
nasekali nekaj drv, vsi pa smo ji
zaželeli prisrčni na svidenje pri-
hodnje leto, ko bo 10-letnica poho-
da. V Žetale smo prišli točno ob
13. uri. Pričakali so nas učenci z
učiteljicami in ravnateljico Marijo
Krušič ter nekaj krajanov s tajni-
kom K S Jožetom Krivcem. Sreča-
nje je bilo prisrčno .. .«
Izvedba pohoda je bila prav
gotovo povezana ne le z veliko
dela, temveč tudi s precejšnjimi
materialnimi stroški. Kako ste
vse to zmogli?
»To je zanimalo tudi našega žu-
pana g. Rajherja. Odgovorim lah-
ko enako: vsi smo delali brezpla-
čno. Z dobro voljo in zavzetostjo
se lahko veliko doseže, saj so lju-
dje pripravljeni pomagati. Poleg
pomoči vojakov JLA, teritorialne
obrambe, tabornikov, šol in KS
naj omenim še Vlada Korošca,
mlinarja iz Zabovec, ki je kruh in
moko prispeval zastonj, cvetličar-
no Roža na Slovenskem trgu v
Ptuju, ki je prispevala vseh 7 ven-
cev. ki smo jih položili k spomin-
skim obeležjem. Po en avtomobil
za spremstvo (za liste pohodnike,
ki bi omagali) sla prispevala Ce-
stno podjetje Ptuj in SO Ptuj.
Vsem iskrena hvala!«
Franc Fideršek
r	^
KOSTANJEV
PIKNIK V
ŽETALAH?
_ Na srečanju pohodnikov v
Žetalah se je_ rodila ideja, da
bi letos v Žetalah pripravili
»kostanjev piknik«, na katere-
ga bi povabili vse ljudi dobre
volje, zlasti še tiste, ki so Halo-
žanom pomagali ob lanski ka-
tastrofi.
V	y
f PRIZNANJA ZA^
SODELOVANJE
Vodstvo pohoda je na Jelovi-
cah dalo posebno pisno prizna-
nje Osnovni šoli Majšperk in
Gasilskemu društvu Majšperk
za vsakoletno uspešno sodelo-
pri izvedbi pohoda. ^
( O POHODU A
VIDEOKASETA
Celotni pohod je posnel na
videokaselo STOJAN GORl-
ŠEK iz Ptuja. Kdor želi, lahko
\^^seto naroči pri njem.__^
Utrinek s pohoda.
Ob kurentih še slab prevod
Mnogi bralci se bodo prav gotovo spomnili, da
smo pred letom dni v Tedniku zapisali nekaj kriti-
čnih misli o uporabi ptujskega kurenta, ki si ga
prisvajajo tudi v ormoški občini.
V turistični zloženki, ki jo je lansko leto izdala
Ribiška družina Ormož ob tekmovanju ribičev za
jugoslovanski pokal (tisk so omogočile delovne or-
ganizacije občine Ormož) je v skopih besedah in
fotografijah predstavljena občina Ormož.
Zloženke dolgo časa ni bilo videti nikjer več, pa
seje v zadnjem času ponovno pojavila na mizah v
restavraciji ormoškega hotela. Prišla je v roke go-
stom, poznavalcem nemškega jezika. Sicer pa ni
potrebno, da si poznavalec, saj lahko kaj hitro
ugotoviš, da je dvanajstvrstični tekst vse prej kot v
redu. Je namreč dobeseden prevod iz slovenskega
ali srbohrvatskega jezika, z nepoznavanjem zako-
nitosti nemškega jezika. Takšen je žalitev za tujega
gosta in sramota za nas.
Nekaterih stvari se ne znamo lotiti na pravi način
oziroma pravi ljudje. Tudi v turizmu bo držalo, da
moramo kaj znati. Da je turizem pomembna gospo-
darska dejavnost v občini Ormož, govorijo že dolga
leta, vendar so tudi takšne drobne reči pomembne,
da to gospodarsko panogo primerno oživimo.
Vida Topolovec-
PRI NAS V KLUBU
Pijem — ali sem
alkoholik?
Ob postavljanju diagnoze pri »porabniku alkohola« se je nujno
potrebno pogovoriti s svojcem ali neposrednim sodelavcem, kajti za-
radi posledic ali težav v zvezi s pitjem trpijo še njegov partner, otroci,
družina, delovno in širše okolje. Prav zaradi tega so nujni pomisleki,
ko se popiva, nudi nekomu pijača ali ko se zagovarja »kultura« pitja.
Prav tako nam ne bi smelo biti vseeno, kakšne so družine poleg nas.
Družina so ljudje, ki običajno živijo tesno skupaj, so si čustveno
in tudi telesno zelo blizu. Torej ni čudno, da odvisnost od alkohola
najprej začne rušiti te tesne odnose in družina postaja motena. OD-
NOSI SE SPREMINJAJO, POSTAJAJO BOLESTNI, ZARADI AL-
KOHOLA NE TRPI EN SAM, AMPAK VSA DRUŽINA. TE SPRE-
MEMBE SO TAKO POMEMBNE, DA NEKATERI GOVORIJO
CELO O ALKOHOLICNEM ZAKONSKEM ODNOSU.
BISTVENE SO SPREMEMBE V KOMUNIKACIJI (SPORA-
ZUMEVANJU) MED PARTNERJEMA. Pri tem se ne misli samo na
sporazumevanje o vsakdanjostih (kdaj bo plača, komu od otrok je tre-
ba kupiti to in ono, avto je treba popraviti, kupiti kurjavo), ampak
predvsem na čustveno sporazumevanje. Prav čustva namreč partnerja
povezujejo ali pa ju ločujejo. Čustva pa si je treba sporočati. Ni jih
mogoče icar uganiti (to je morda mogoče le takrat, ko so izjemno mo-
čna, skrajna, na primer ko smo zaljubljeni ali pa ko nekoga iz vsega
srca sovražimo).
Človek, odvisen od alkohola, se vedno manj sporazumeva s svo-
jim partnerjem. Ker ga razen pijače in samega sebe življenje vedno
manj zanima, se vse manj pogovarja o vsakdanjosti, čustev pa tudi ne
zmore ali noče več sporočati. In ker je partnerski odnos obojestran-
ski, tudi partner vedno manj sporoča. Med njiju se začne vrivati stena
hladu, nezaupanje in sovraštva. Ljubezen, če je bila postopoma zamr-
zne. Sporazumevanja je vedno manj. Vse sporazumevanje se običajno
omeji na pogovarjanje o pitju. »Če ne boš nehal piti, se bom ločila!«
»Seveda bom nehal, neham lahko, kadar hočem!« In tako naprej, iz
dneva v dan ista pesem, ki je lahko »okrašena« še z dodatki (prepiri
glede pitja ali celo telesna obračunavanja).
Spolni odnosi, ki so najbolj intimen odraz čustvenih odnosov
med partnerjema, se spreminjajo v skladu s čustvi, ki vladajo med nji-
ma. Ohladijo se, postajajo vse bolj redki, ne zadovoljujejo ne enega
, ne drugega, vanje se prikradejo motnje, kot so ženina nesposobnost
uživanja in doseganja vrhunca spolnega užitka in moževa spolna ne-
moč.
Jasno je, da si dva človeka, ki se vedno bolj sovražita, vse manj
želita spolnosti. Nemalokrat se prav v spolnih stikih izrazi vsa grdobi-
ja osebnostne sprevržnosti človeka, odvisnega od alkohola. Postaja
nasilen in rine v ženo, čeprav ne zmore imeti spolnega odnosa. Nobe-
ne nežnosti ni več, nobene spolne igre. Vse postane le beden in gnu-
sen poskus živalskega zadovoljevanja telesne potrebe in potrjevanja
samega sebe.	dr. Z. I.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Izvršnemu svetu
Republike Slovenije
KULTURNI FORUM PTUJ ugotavlja, da z letošnjim letom preneha
veljati zakon za financiranje odpravljanja posledic katastrofalnega potresa,
ki je leta 1979 prizadel Črno goro.
Veliko sredstev je bilo namenjenih za obnovitve kulturne dediščine Čr-
ne gore. V Sloveniji je stanje spomenikov vse prej kot dobro. Lahko rečemo,
da smo zaradi uradne politične usmeritve ali celo odpora ali odkritega so-
vraštva do naše predrevolucionarne preteklosti prizadeli lastne spomenike
veliko bolj, kot je to storil potres v Črni gori in drugod. V času povojne evfo-
rije smo spomenikom prizadetim v vojni dodali še tiste, ki smo jih sami last-
noročno porušili, kakor tudi tiste, ki smo jih pustili propasti. Le redki so na-
rodi na svetu, ki se lahko ponašajo s tovrstnim kulturnim samomorom.
Kljub vsemu hudemu je vendarle še kaj vrednega, kar bi bilo treba
ohraniti. Stanje večine spomenikov pa kar vpije po sistematični sanaciji.
Predlagamo, da skupščina Republike Slovenije sprejme zakon, s kate-
rim bi se po prenehanju veljavnega zakona nadaljevalo zbiranje sredstev za
revitalizacijo spomeniško najpomembnejših urbanih celot v Sloveniji. Na ta
način ne bomo dodatno obremenjevali gospodarstva z novimi dajatvami, sta-
rim mestnim jedrom pa bi vdihnili novo življenje in jim omogočili, da se tako
revitalizirani poslej vzdržujejo s svojo podjetnostjo.
Stara mestna jedra Ptuja, Pirana, Škofje Loke in drugih so pravi arhi-
tektonski biseri, ki bi revitalizirani pomenili veliko pridobitev za naš turi-
zem, trgovino in obrt, za gospodarski in kulturni napredek širše okolice.
Izvršnemu svetu Republike Slovenije predlagamo, da ob upoštevanju
narodovega gospodarskega in kulturnega napredka in trenutnega gospodar-
skega položaja čimprej pripravi osnutek zakona in omogoči poslancem repu-
bliške skupščine, da zakon sprejmejo do konca tega leta.
Kulturni forum Ptuj
SPOMINI NA BORL

(48. nadaljevanje)
Franc Grešnik
se je rodil leta 1900 v Gode-
nincih v vzhodnih Slovenskih
goricah v predvojni občini
Kog. Bil je krojač. Zaradi sode-
lovanja v osvobodilnem giba-
nju so ga aretirali decembra
1941 in zaprli v ptujski sodni
zapor. V indeksu zapornikov je
vpisan v štev. 699. Z njim so za-
prli Rudolfa Ploha, vinograd-
niškega delavca s Koga. Fran-
ca Orešnika so poslali iz ptuj-
skega zapora na Bori, od tu pa
konec marca v Maribor, kjer so
ga ustrelili v skupini tridesetih
talcev, med katerimi je bil tudi
njegov sodelavec v OF Rudolf
Ploh (47), ki ni bil borlski za-
pornik. Orešnikova žena Kata-
rina je umrla v taborišču jeseni
I. 1942.
Dušan Pahor
je na lepaku o ustreljenih tal-
cih 3. aprila 1944 napisal z ime-
nom Franc Pahor. Rodil se je
leta 1919 v Mozirju v Zgornji
Savinjski dolini. Bil je urarski
pomočnik v Ptuju, kjer je živel
od leta 1926, in bil od otroških
let navdušen sokol. Pred nem-
škim napadom na Jugoslavijo
je bil mobiliziran v jugoslovan-
sko vojsko. Ob njenem razsulu
se je vrnil v Ptuj, a ni ostal do-
ma zaradi velikih aretacij soko-
lov. Umaknil se je v Mozirje k
sorodnikom. Tam se je povezal
v osvobodilno gibanje. Tesno
je sodeloval s svojim stricem
Antonom Miklavcem. Zaradi
izdaje je bil februarja 1942 are-
tiran, enako tudi njegov stric.
Oba so poslali nacisti iz celj-
skega zapora na Bori, kjer je
moral stric pred puške osem
dni za nečakom.
Dušanova smrt je hudo pri-
zadela njegovo družino: ma-
mo, očima Pinozo in sestro Mi-
roslavo. Družino je okupator
izgnal iz Ptuja poleti 1941. Ži-
vela je v Hrvatski Dubici.
Kmalu po usodnem dogodku
je nek znanec, ki je večkrat po-
slovno potoval s Štajerske na
Hrvatsko, prinesel Pinozovim
lepak o ustreljenih talcih 3.
aprila 1942 v Mariboru. Misli-
mo si lahko,kako so Pinozovi
sprejeli tragično vest?
Boris Peče
se je rodil leta 1924 na Vur-
bergu pri Ptuju. Pred vojno je
živela njegova družina v Mari-
boru. Že na gimnaziji je bil Bo-
ris sprejet v SKOJ. Nemci so
ga prijeli 19. septembra 1941
na javki v Radvanju pri Mari-
boru. Iz mariborskega zapora
je bil poslan na Bori, dan pred
ustrelitvijo pa v Maribor.
Boris Peče je napisal pred
smrtjo svoji mami poslovilno
pismo, ki se glasi:
»Petek, 3. aprila 1942
Ljuba mama. Ustreljen bom.
Mislim samo nate, na Babiko
in Pužo. Nikdar več se ne bo-
mo videli. Spomnite se včasih
name. Dosti gorja sem ti priza-
del. Zaradi mene trpiš. Upam,
da mi ne bo težko. Zelo rad bi
živel. Toda ... Oprosti, da sem
ti prizadejal še to gorje. tJpam,
da boš to in pa moje stvari do-
bila. Rad bi te videl še enkrat.
Zelo rad bi vas tri še enkrat po-
ljubil. Nikdar več. To je stra-
šno. Žal mi je. Najbolj zato,
ker sem pripravil Tebi toliko
gorja, ko vendar nisi nič kriva.
Pozdravi lepo vse, vse ki sem
jih poznal. Spominjam se stare
mame, strica, tete. Teti Zvonki
hvala za pomoč, ki mi jo je nu-
dila. H koncu gre. Ne morem si
nič pomagati. Moram končati.
Mnogo poljubov in pozdravov
vedno Tvoj in Vaš Milko.«
(Milko so Borisa Pečeta kli-
cali doma, Babika in Puža sta
njegovi sestri; op. V. R.)
Na drugem mestu tega bese-
dila je omenjeno, kako so pri-
peljali na Bori Borisovo mamo
in sestro in takrat odpeljali Bo-
risa v Maribor na morišče, ka-
ko so se takrat zadnjikrat videli
in kako strašno je mati v slut-
nji, da ga peljejo v smrt, glasno
obtoževala morilce.
(Se nadaljuje)
Franc Grešnik, ustreljen 3. aprila 1942 v Mariboru, in njegova žena
Katarina, ki je umrla jeseni 1942 v Auschvvitzu.
Dušan Pahor, ustreljen 3. aprila
1942 v Mariboru.
Boris Peče, aretiran z Novakom
19. septembra 1941 v Radvanju,
jstreljen v Mariboru 3. aprila
1942.
6 — ZGODILO SE JE
20. september 1990 — fKPPfllK
V Kalprenerjevi hiši
ponovno trgovina
v stari vogalni stavbi na Kolodvorski, ki so jo pred nedavnim
uredili delavci zasebnega gradbenega podjetja Fibak iz Ormoža in ki
je last Mercatorja-Zarje (pred vojno je bila to Kalprenerjeva hiša), je
ponovno trgovina. Pred dograditvijo nove poslovno-stanovanjske
zgradbe na Kerenčičevem trgu je bila v teh prostorih trgovina s kon-
fekcijo. Po odprtju Tkanine je nekaj časa samevala, sedaj pa so v ob-
novljene prostore preselili trgovino z galanterijo, ki je bila dolga leta
v vse prej kot primernih prostorih na I^ujski cesti nasproti stare or-
moške osnovne šole. V obnovljenih, lepših prostorih se bodo zaposle-
ni brez dvoma dobro počutili.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Vogalna stavba na Kolodvorski, kjer je po novem Galanterija.
Transshop želi
delo v Ptuju
Nedavne akcije Zelenih Ptuja,
ki so pričeli čistiti Šturmovce, se
je brezplačno udeležila tudi za-
sebna firma Transshop iz Mari-
bora. Gre za mlado in zelo uspe-
šno podjetje, ustanovljeno maja
letošnjega leta. Lastnik podjetja
in direktor marketinga Drago Pe-
tek, sicer doma s Polenšaka, je
povedal, daje 18 let delal v tujini
in tam našel tudi idejo za ustano-
vitev takšne firme. Gre za dejav-
nost transporta, proizvodnje, tr-
govine in storitev. Danes zapo-
sluje že 210 delavcev; v končni
fazi jih bo tristo ali štiristo, odvi-
sno od potreb.
In kaj je konkretna dejavnost
podjetja? Skrbi za kontejnerski
odvoz smeti in se s tem priporo-
ča krajevnim skupnostim in de-
lovnim organizacijam, prevzame
pa tudi čiščenje poslovnih pro-
storov — od čiščenja tal do ste-
kel. Trenutno je podjetje prevze-
lo čiščenje mariborskega Tama
in Mariborske tiskarne, svoje
storitve pa ponuja tudi ptujskim
podjetjem. Zaposlovanje čistilk,
ukvarjanje z njihovimi dopusti,
bolniškimi dopusti in drugimi
problemi torej ni več stvar podje-
tja. Za vse poskrbi zasebna firma
Transshop Maribor. Natančen
obračun gotovo tudi pokaže, da
je sodelovanje s to zasebno fir-
mo cenejše.
JB
Lični zabojnik zasebnega »čistilnega« podjetja.
Martin 7>uran je vodovod slovesno odprl
Zvonko Kolednik pa se je prepričal, ali teče ...
34 novih vodovodnih priključkov
Da je infrastruktura (ceste, tekoča voda in
telefon) osnova, na kateri se gradi razvoj
manj razvitih področij, je znano. Znano pa je
tudi, da ima »mati družba« vse manj sred-
stev, ki bi jih lahko vlagala v ta luksuz. A
vendar se, neugodnim časom navkljub, stvari
počasi premikajo na bolje. Moderniziramo
ceste, gradimo vodovode in napeljujemo tele-
fonske vode. Tudi v Halozah, ki jih je letos
prizadelo (za razliko od lani) pomanjkanje
vode. Tako v prihodnjem letu v zgornjem de-
lu Gruškovca v krajevni skupnosti Cirkulane
v štiriintridesetih gospodinjstvih ne bo treba
več razmišljati, kam po vodo. Dovolj bo že
zasuk pipe in pritekla bo.
V soboto je namreč še »uradno« pritekla
izpod Ravne gore v Gruškovec zdrava (zago-
tovo bolj kakor tista s Ptujskega polja) pitna
voda. Če ne bi bilo velike pripravljenosti kra-
janov, zglednega sodelovanja med krajevni-
ma skupnostima Cirkulane in Višnjica, a tudi
pomoči republike, ki je v celotni investiciji
prispevala polovico denarja, bi zagotovo na
ta trenutek čakali še nekaj časa.
Po krajšem uradnem delu slovesnosti, na
katerem so bili poleg krajanov tudi predstav-
niki podjetja Komunalac iz Ivanca, ki je
zgradilo ta »konfederalni« vodovod, je ob
zvokih ansambla Poletna noč sledil še pozno
v poletno noč veseli, neuradni del slovesno-
sti.
mf
Nova ptujska prodajalna rib je bogato založena.
(Posnetek: M. Ozmec)
Prodajalna rib »Sirena«
v Vošniakovi 10
Mesto je od petka bogatejše še za
en zasebni lokal, in to izredno lepo in
okusno urejeno prodajalno rib »Sire-
na« v Vošnjakovi 10. Uredila sta jo
zakonca Gabrovec; nosilka obrti je
žena Suzana, mož pa ima zasebno
podjetje Fernpres.
Suzana Gabrovec je Ptujčanka, ki
je vrsto let živela v Ljubljani. Po po-
klicu je medicinska sestra. V Ptuj sta
se z možem vrnila predvsem zaradi
tega, da bi otroka živela v bolj zdra-
vem okolju. Kot kaže, sta se dobro
odločila, saj se je zdravstveno stanje
mlajšega otroka v zadnjem času iz-
redno izboljšalo. Tudi stanovanjsko
vprašanje sta rešila v kratkem času.
Za prodajalno rib sta se načrtno
odločila. Ugotovila sta, da je v Ptuju
ni, da pa Ptujčani po ribah zelo pov-
prašujejo. Tudi lokal sta hitro dobila,
pa s papirji ni bilo težav. Prodajalno
sta uredila s svojimi sredstvi.
Nova obrtnica bo v prodajalni ob-
časno pomagala, sicer pa bo za stran-
ke skrbel usposobljeni prodajalec.
»Sirena« se ponaša z veliko izbiro
svežih in zamrznjenih morskih rib, od
sladkovodnih rib pa bodo naprodaj v
glavnem postrvi in glede na možnosti
ter potrebe še krapi.
Pri cenah ne bodo pretiravali. Ribe
bodo kupci lahko dobili vsak dan ra-
zen ponedeljka od 9. do 12. ure in od
13. do 16. ure. Ob sobotah bodo dela-
li od 8. do 13. ure, v nedeljo pa zaen-
krat ne.
Ob nakupu rib bodo strankam po-
nudili tudi buteljčna vina; na zalogi
imajo veliko izbiro. Predvsem pa Ga-
brovčeva pričakuje, da bodo Ptujčani
pridno kupovali ribe, ki sodijo med
najbolj zdrava živila in ne bi smele
manjkati na nobenem jedilniku.
Za manjše skupine so poleg proda-
jalne uredili še prijeten kotiček, kjer
jim bodo postregli s pripravljenimi
ribjimi jedrni. Kupcem pa bodo ob
naicupu podarili še recepte za pripra-
vo rib. Pripravo rib si bodo lahko
ogledali tudi na videoposnetkih.
MG
Tehnični zbor in streljanje s pištolo
Po programu usposabljanja re-
zervnih vojaških starešin v ptuj-
ski občini je bil vojaški poligon v
Apačah na Dravskem polju ob
koncu prejšnjega tedna prizoriš-
če tehničnega zbora in streljanja
z vojaško pištolo. To obliko izo-
braževalnega srečanja s poudar-
kom na praktičnem usposablja-
nju je pripravila občinska konfe-
renca ZRVS Ptuj v sodelovanju s
ptujsko vojašnico Dušana Kve-
dra.
Ogled različnih vrst orožij, ka-
kor tudi streljanje z vojaško pi-
štolo je pritegnilo večino pova-
bljenih, pa tudi rezultati strelja-
nja so zelo spodbudni.
Jože Perko, predsednik OK
ZRVS Ptuj, in Fabijan Jurleta,
predsednik komisije za izobraže-
vanje, sta povedala, da je bila tu-
di tokratna povezava teorije s
praktičnim izobraževanjem uspe-
šna
Gos)
(Posnetek: M. Ozmec.)
PISMA BRALCEV
Zgodba o kulturi
podlehniških lovcev
(Tednik št. 35, 6. septembra 1990)
Lovci smo navajeni, da piše-
mo le o stvareh, za katere imamo
konkretne argumente in dokaze.
Očitno pa pisec članka o kulturi
podlehniških lovcev postavlja tr-
ditve na pamet in brez konkre-
tnih dokazov.
Zakon o varstvu, gojitvi in lo-
vu divjadi ter o upravljanju lo-
višč v svojem 17. členu določa,
kako naj upravljavci lovišč-lovci
postopajo s psi, ki se klatijo, ki
nimajo skrbnih gospodarjev in
zaradi tega brez kontrole tavajo
po lovišču. Še posebej važno je
to v času kontumaca, torej sedaj,
ko je steklina močno razširjena
tudi na področju Haloz. Ogrože-
ni so ljudje, domače živali in div-
jad. Resnost problema dokazuje-
mo z več primeri ugotovljene ste-
kline na območju Haloz na razli-
čnih živalskih vrstah. Dokaz so
pozitivni izvidi na oddelku za in-
špekcijske službe SO Ptuj.
V članku navedene trditve ni-
so resnične, saj lovci lovske dru-
žine Podlehnik nismo pokončali
psov, ki sta v članku ^menjena,
pa tudi nobeden izmed priprav-
nikov v družini nima zaporožca
rumene barve. Lovci smo enega
izmed dveh navedenih psov za-
kopali, pri pokopu pa smo ugo-
tovili, da ni poginil zaradi strela,
ampak zaradi poškodb, ki jih je
najverjetneje dobil v prometni
nesreči na cesti Hajdina—Krapi-
na, kar lahko potrdijo očividci,
ki so tega psa videli krvavega ta-
vati po Podlehniku. Psa smo lov-
ci zaradi odnosa do okolja zako-
pali, lahko pa ga skupno pono-
vno odkopljemo, vzrok pogina
pa naj ugotovijo pristojni organi.
Na oddelku Postaje milice v
Podlehniku smo se pozanimali
tudi za drugega psa, ki je v član-
ku omenjen, vendar tam o psu,
ki bi ležal v strugi Rogatnice, ne
vedo ničesar.
Hitra cesta skozi Podlehnik
povzroča veliko škode na srnja-
di, zajcih in domačih živalih, ki
jih najdemo poginule v nepo-
sredni bližini ceste ali pa se po-
škodovane zatečejo daleč od ce-
ste in tam poginejo.
Zaradi stalnega napredovanja
stekline, te neozdravljive in v
vsakem primeru smrtne bolezni,
bi se vsi krajani morali zavedati,
da morajo biti psi in mačke kot
največji prenašalci te bolezni ce-
pljeni proti steklini in privezani
oz. zaprti. Še posebej je to važno
v času, ko se je začela šola in se
otroci v večji meri gibljejo po
gozdnih poteh, s tem pa so izpo-
stavljeni ugrizom najrazličnejših
živali.
Občani bi morali biti najbolj
zainteresirani, da lovci pokonča-
jo vse klateče se pse in mačke na
terenu, in prav bi bilo, da bi lov-
ce obveščali o sumljivih živalih,
ki jih opažajo, ne pa da lovce
neutemeljeno in neodgovorno
napadajo ter jim tako jemljejo
ugled.
L.D. Podlehnik
Pripis uredništvu:
Ce nekdo pokliče novinarja in
mu pove zgodbo, jo pove z name-
nom, da bo objavljena v časopisu.
Ko se zaveda tega, se zaveda tudi
posledic, če zgodba ni resnična.
Verjamemo polnoletni osebi ii^
verjamemo tudi vam, lovcem. Le
tega ne vemo, kje je sedaj resnica!
JB
Vinogradniško-vinarsko-sadjarska
zadruga Jeruzalem
Minulo nedeljo, 9. septembra,
se je v gostišču Vinski hram v Je-
ruzalemu na pobudo vinogradni-
kov Jeruzalem zbralo 32 zasebni-
kov in ustanovilo Vinogradni-
ško-vinarsko-sadjarsko zadrugo
Jeruzalem.
Franc Lah, predsednik uprav-
nega odbora Društva vinograd-
nikov, je povedal, da so se potre-
be po gospodarski dejavnosti pri
Društvu vinogradnikov Jeruza-
lem pokazale že ob sami ustano-
vitvi društva, vendar so to takrat-
ne razmere in predpisi onemogo-
čale.
Na ustanovno sejo so prišli tu-
di član Predsedstva Republike
Slovenije Ivan Oman, kmetijski
minister dr. Jože Osterc in pred-
sednik republiškega družbeno-
političnega zbora prof. dr. Lud-
vik Toplak.
»Verjamem, da boste nadalje-
vali tradicijo slovenskega za-
družništva, ici si je pred več kot
pol stoletja utrdilo tradicijo, od-
kar so v sedemdesetih letih prejš-
njega stoletja v teh krajih začeli
organizirati druge vrste zadrug
in 1911. leta tudi vinarsko,« je
med drugim dejal dr. Toplak.
V nadaljevanju so sprejeli sta-
tut in pogodbo, ki sta potrebna
za registracijo zadruge. V pogod-
bi piše tudi o dejavnosti zadruge,
ki bo imela svoj sedež v Ljuto-
meru. Ukvarjali se bodo s pride-
lovanjem grozdja, proizvodnjo
vina in žganja, pridelovanjem
sadja, izdelovanjem sokov, naku-
pom, prodajo sadja, grozdja in
alkoholnih pijač, vstekleniče-
njem vina, prodajo reprodukcij-
skega materiala za vinogradni-
štvo, sadjarstvom in kletarstvom
ter še z vrsto drugih reči, tudi z
organiziranjem kmečkega turiz-
ma in vinotočev ter seveda z iz-
vozom in uvozom. Kdor pristopi
v zadrugo, mora plačati 1.500 di-
narjev.
Izvolili so osemčlanski upra-
vni odbor, ki bo na prvi seji izvo-
lil predsednika zadruge. Ko bo
zadruga zaživela in pričela dela-
ti, bodo odprli tudi enoto v Or-
možu, kar bo med drugim omo-
gočilo več članstva iz te občine.
Vida Topolovec
Fot Dušan Loparnik
tednik""
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
Promocija drugega bistriškega zbornika
Minulo soboto, 15. septembra,
so Slovenjebistričani doživeli po-
memben kulturni dogodek. V vi-
teški dvorani gradu so predstavi-
li drugi zbornik. Zbrali so se šte-
vilni avtorji, med njimi tudi član
Predsedstva Republike Slovenije
dr. Matjaž Kmecl, ki je bil tudi
slavnostni govornik. Poudaril je.
da se je v Slobenski Bistrici v
preteklosti zgodilo mnogo po-
membnega tudi za ves slovenski
svet in da je od tod odšlo v svet
mnogo priznanih strokovnjakov.
Med gosti je bil tudi pisatelj
Anton Ingolič, slovenjebistriški
rojak, omeniti pa moramo še
Drof. Franca Attemsa iz Gradca.
Mogoče bo kdo mislil, da smo
pozabili dodati k njegovemu
imenu še grof ali von. Nič take-
ga; po tragediji, ki je doletela
njihovo družino po drugi vojni,
so se vsi razen prvorojenega
Ignaca, ki je pred štirimi leti
umrl, odpovedali grofovskemu
nazivu. V svoje rojstno mesto
prihaja večkrat.
Začuda je bila viteška dvorana
polna obiskovalcev. Zal po ZKO
Slovenska Bistrica ni imela toli-
ko denarja, da bi na televizijski
trak posnela pomemben kulturni
dogodek. To je, če smo malce
zlobni, bistriška posebnost — ne
pusti za sabo evidentiranih sle-
dov v sliki in pisani besedi.
Posebno slikovit je bil Marko
Cvahte, ki je z besedami Jurija
Vodovnika predstavil pomem-
ben kulturni dogodek. Na pred-
stavitvi zbornika pa so Bistričani
slišali v domačem mestu tudi ba-
ročno glasbo (čembalo in kljuna-
sta flavta).
Tekst in foto: Vida Topolovec
Delavska univerza - središče
izobraževanja odraslih
Delavske univerze so v Slo-
venfji stare že več kot trideset
let. Njihova rojstna letnica je
1959. leto. Nastale so v prvi
vrsti zaradi slabe izobrazbene
strukture zaposlenih. Težko bi
danes ugotavljali število vseh,
ki so uspešno končali katero-
koli izobraževalno obliko.
Kljub dobro zastavljenim ci-
ljem je pri posameznih obli-
kah v preteklosti prihajalo do
osipa. Vzrokov je bilo več,
med njimi tudi to, da ljudje ni-
so bili pravilno stimulirani za
pridobljeno izobrazbo. Zavest,
da boljša izobrazba pomaga h
kvalitetnejšemu življenju, pa
pri nas še ni čisto oživela. Izo-
braževanje odraslih je v razvi-
tem svetu široko zasnovana
dejavnost, saj je učinkovit na-
čin za doseganje družbenih ci-
ljev — demokracije, enakosti,
osebnega napredovanja in go-
spodarskih ciljev, kot so uspe-
šna podjetja, gospodarski raz-
voj v mednarodnih razmerah
in blaginja prebivalstva. Zato
ga tudi pospešujejo z ukrepi
na nacionalni in lokalni ravni.
Tudi pri nas je že, vsaj de-
klarativno, prodrlo spoznanje
v vlogi izobraževanja odraslih
pri doseganju ciljev razvojne
preobrazbe gospodarstva in
družbe.
Delavska univerza v Ormožu
spada med manjše tovrstne usta-
nove v Sloveniji. Pa ne zaradi te-
ga, ker ima manjše število zapo-
slenih, temveč ker dela in živi v
majhni občini z malo prebival-
cev. Brez dvoma pa je njen po-
men toliko večji, ker v občini ni
nobene srednje šole in ker je to
edina izobraževalna ustanova te-
ga tipa. V novi izobraževalni se-
zoni 1990/91 vpisujejo kandida-
te v šolo za strojne tehnike in
voznike, razpisali so tudi tečaje
tujih jezikov za otroke in odrasle
ter še vrsto drugih tečajev — za
viličariste, varnostnike, varstvo
pri delu, požarno varnost, kroje-
nje in šivanje, pletenje in še kaj.
Da ni vse tako lepo, kot se vidi
na prvi pogled, nam je povedala
direktorica prof. Irena Kumer, ki
univerzo vodi zadnji dve leti.
Izobraževanje še vedno nima ce-
ne, ki bi jo moralo imeti, saj lju-
dje po tej plati niso motivirani in
ne stimulirani. To se najlepše vi-
di pri organizaciji osnovne šole
za odrasle. Koliko je teh, ki ni-
majo končanega osnovnega šola-
nja, bi težko rekli, ker se podatki
tako ali drugače prekrivajo s
kvalifikacijami, ki jih delavci do-
bijo pri posameznemu delu. Lan-
sko leto so razposlali več kot 80
vabil, naj se vsi, ki nimajo konča-
nega osnovnega šolanja, oglasijo
na delavski univerzi, ^er bodo
dobili vsa navodila. Čeprav je
izobraževanje za odrasle brezpla-
čno, ni bilo nikakršnega odziva.
To je samo delček tistega, kar se
dogaja pri izobraževanju odra-
slih.
Ormoška delavska univerza
ima svoje upravne prostore v
Vrazovi 12, nad prostori knjižni-
ce, ki poleg Radia Ormož spada
pod njeno okrilje in ima za izo-
braževalne namene samo dvora-
no v gradu, kjer ima svoje seje
tudi občinska skupščina. Dvora-
na za izobraževanje odraslih ni
primerna, predvsem kadar je pri
posameznih izobraževalnih obli-
kah manj slušateljev. Že kar ne-
kaj let visi nad delavsko univer-
zo kot Damoklov meč skupščin-
ski sklep, da bo ta prostor samo
za skupščinske namene in da bo-
do delavski univerzi poiskali pri-
merne prostore. To se še ni zgo-
dilo. Irena Kumrova je poveda-
la, da z ormoško osnovno šolo
dobro sodeluje, vendar kljub
vsemu pride tuintam do težav,
predvsem zaradi kadrov na sami
delavski univerzi. Sama je v vlo-
gi direktorice, izobraževalca, si-
cer pa ima še dodatno pol izo-
braževalca, vendar velika večina
dela odpade nanjo, ob tem pa
skrbi tudi za nemoteno delova-
nje radia. Veliko predavateljev
morajo »uvoziti« iz večjih sosed-
njih krajev, kar pa seveda delo
podraži, ker velik del prihodka
poberejo potni stroški.
Dobro sodelujejo s ptujsko in
ljutomersko delavsko univerzo,
in če ima katera od njih zanimiv
izobraževalni program, se med-
sebojno dogovarjajo za slušate-
Ije.
Seveda pa je zanimivo vpraša-
nje finansiranja delavskih uni-
verz, ki je od občine do občine
različno. Ponekod finansirajo ce-
lotno dejavnost delavskih uni-
verz, drugod zagotavljajo sred-
stva za organizatorje izobraževa-
nja in pokrivanja materialnih
stroškov in podobno. In kako je
v Ormožu? Pretežni del se finan-
sirajo iz lastnih sredstev, ki jih
dobijo iz šolnin za različne obli-
ke, delno pa so sofinansirani iz
dejavnosti vzgoje in izobraževa-
nja za organizacijo tečajev angle-
škega jezika, ki jih ormoška de-
lavska univerza organizira na ne-
katerih osnovnih šolah.
Kakšna pa je prihodnost izo-
braževanja odraslih? Irena Ku-
mer meni takole: »Izobraževanje
odraslih bi moralo priti v nacio-
nalni program. Nujno potrebno pa
je, da se sprejme zakon o izobra-
ževanju odraslih, ki ga do sedaj
nimamo. Vsekakor pa je tudi po-
membno sofinansiranje dejavnosti
delavske univerze, da bodo cene
izobraževalnih oblik pristopne ob-
čanom. S tem bo omogočeno večje
vključevanje odraslih v izobraže-
valni proces, omogočen pa bo tudi
razvoj novih programov in hitro
prilagajanje družbenim zahtevam.
To je še posebej pomembno za
majhne delavske univerze, kot je
na primer naša, ki izvaja različne
dejavnosti z strokovno nezadostno
usposobljenimi kadri. Področje,
na katerem organiziramo in izva-
jamo izobraževanje, je zelo majh-
no in razdeljeno po dejavnostih,
prisotna pa je tudi premajhna mo-
tiviranost.«
Kljub vsemu pa je direktorica
Delavske univerze velik optimist,
delavna kot mravlja, a bi ob sebi
nujno potrebovala fieksibilnega
izobraževalca, ki bi jo vsaj malo
razbremenil mogoče tudi banal-
nih opravil, da bi potem lažje
iskala primerne rešitve za svojo
delovno organizacijo.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Direktorica Delavske univerze
Irena Kumer je na univerzi »de-
klica za vse«.
Peti teden upokojencev občine Ormož
Med 18.000 prebivalci občine
Ormož jih je več kot 3000 upoko-
jencev; v osmih društvih, ki so
po posameznih krajevnih skup-
nostih, jih je okoli 2300. Število
tistih, ki se iz leta v leto vključu-
jejo v posamezna društva, je ved-
no večje.
Že prejšnje vodstvo Zveze dru-
štev upokojencev občine Ormož
seje pred petimi leti odločilo, da
en teden v letu posveti vsem, ki
so zakorakali v tretje obdobje ži-
vljenja. Osrednja prireditev je
vsako leto pri drugem društvu.
letos v Središču ob Dravi, pri-
hodnje leto pa bo v Ivanjkovcih.
Teden upokojencev je prilož-
nost, da društva pokažejo, kaj so
med letom delala. Izkazalo se je,
da se člani dobro vključujejo v
vse oblike druženje, tudi v razne
športne prireditve.
Mnogo članov društva upoko-
jencev je bolnih, oddaljenih od
večjih krajev in težje najdejo sti-
ke s svojimi tovariši. Mnogi so
osamljeni in se počutijo odrinje-
ne. Vse te so pri posameznih dru-
štvih v minulem tednu obiskali.
Bilo je prelepo in ganljivo, so
povedali tisti, ki so se odpravili
na obisk. Postalo pa bo obveza
za vsa upokojenska društva v ob-
čini.
Še posebno lep prostor imajo
upokojenci v Ormožu; ta ni na-
menjen samo upokojencem v tej
krajevni skupnosti, temveč vsem
tistim, ki so zakorakali v tretje
obdobje življenja, ker dom stoji
v neposredni bližini ormoškega
zdravstvenega doma. Posebej ži-
vahno je ob petkih, ko v kuhinji,
ki jo imajo ob bifeju, ženske spe-
čejo pogače, ki niso pretirano
drage in si jih lahko privošči sko-
raj vsak upokojenec.
V praznovanje petega tedna
upokojencev občine Ormož je
sodila tudi kulinarična razstava
in razstava ročnih del, ki so jih
pripravile upokojenke iz Ormoža.
Oto Žnidarič in Vida Rajh pa sta
razstavila svoje slike z domačimi
motivi. Vera Lesničar iz Ormoža,
ki jo ljudje poznajo po tem, da
veliko in rada plete, je povedala,
da opravlja to delo predvsem po-
noči, ko ne more spati. Spominja
pa se še časov, ko sta z mamo
doma pletli in predli volno.
Adolf Rižnar je razstavljal
drobne kovane predmete iz žele-
za. Povedal je, da sta svoj čas z
bratom, izhaja namreč iz kova-
ške družine, delala na veliko, se-
daj pa mu je to bolj konjiček. Za
prihodnje leto, če mu bo zdravje
še dopuščalo, bo za teden upoko-
jencev pripravil kar kolekcijo ko-
vanih predmetov.
Dom upokojencev v Ormožu
postaja vse bolj zbirališče upoko-
jencev. Stanko Miklašič, neke vr-
ste upravnik doma, je povedal,
da se upokojenci ob pomanjka-
nju denarja trudijo, da bi si ure-
dili balinišče, ki ne bo služilo sa-
mo njim, temveč tudi drugim ob-
čanom, vendar jim kronično pri-
manjkuje denarja. Povabil me je,
da naj pridem na dolg pogovor o
vsem, kar jih tare, kdaj drugič,
ker se v času prazničnih dni o te-
žavah ne bi radi pogovarjali, pa
tudi časa niso imeli.
Na osrednji prireditvi, ki je bi-
la v soboto v Obrežu, so podelili
19 posameznikom občinska pri-
znanja. Posmrtno sta jih prejela
Franc Obilčnik in Drago Zabav-
nik, ki je bil med ustanovitelji
Zveze upokojencev občine Or-
mož. Šestim delovnim organiza-
cijam in društvom pa so podelili
republiška priznanja.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Razstava je bila letos lepša, bogatejša kot prejšnja leta.
Sklenili
prireditve
sedmega
bistriškega
tedna
v nedeljo, 16. septembra, so
na dvorišču slovenjebistriškega
gradu »podgrajsko lipo« sklenili
sedmi bistriški teden. Na števil-
nih prireditvah, ki so bile razpo-
rejene ves teden, so se predstavili
krajevna skupnost Poljčane, akti-
vi kmečkih žensk, delovne orga-
nizacije občine ter zasebni go-
stinci in trgovci. Bilo je tudi ne-
kaj kulturnih prireditev, v bistri-
škem parku pa prostor za naj-
mlajše, ki so se v minulih dneh
izdatno poveselili. Nekateri so
menili, da je bil to pivski teden,
saj so imeli največ poslovnega
uspeha gostinci. Razočarani pa
so bili trgovci kljub dokaj bogati
ponudbi. Se pač pozna, da ljudje
nimajo denarja. Za pijačo pa se
ga na veselje gostincev najde, ker
je pač pijača edino veselje in to-
lažba v sedanjih težkih časih.
Med posebnostmi sedmega bi-
striškega tedna moramo omeniti
pilota motornega zmaja, ki je bil
vedno v zraku. Vozil je radoved-
neže in reklame.
Z ljudskimi umetninami so na-
stopile tudi skupine ljudskih
pevcev in gostov, pa jih zaradi
pomanjkanja ozvočenja večina
poslušalcev ni slišala. Tudi na to
bo potrebno med drugim misliti
ob osmem bistriškem tednu.
Vida Topolovec
Koncert slovenske sodobne glasbe
v okviru jesenskih kulturnih prireditev je Zveza
kulturnih organizacij občine Ptuj gostila v četrtek,
13. septembra, koncert slovenske sodobne glasbe v
viteški dvorani ptujskega gradu. Koncert je izvajal
komorni ansambel iz Ljubljane v sestavi: Klemen
Ramovš (kljunasta fiavta), Volodja Bolžalorsky
(violina), Tomaž Sever (violončelo) in Hinko Haas
(klaviature).
Spored je obsegal dela sodobnih slovenskih
skladateljev: Vladimirja Lovca, Iva Petriča, Janija
Goloba in Primoža Ramovša.
Med šestimi deli omenjenih skladateljev je delo
Iva Petriča Duo concertante, ki je nastalo leta
1982, tokrat doživelo izvedbo, na kar smo Ptujčani
lahko ponosni.
Izvajanje vseh nastopajočih je bilo briljantno in
občinstvo, predvsem mlajši ljudje, jih je po koncu
vsake izvedbe nagradilo z dolgotrajnim aplavzom.
prav tako tudi skladatelja Primoža Ramovša, ki se
je udeležil koncerta.
To je bil spet — po dolgem času — koncert re-
sne instrumentalne glasbe na Ptuju. Škoda, da so
taki koncerti v našem mestu tako redki. Ko sem bil
še dijak ptujske gimnazije, je take koncerte organi-
zirala ptujska glasbena šola in potekali so v njeni
dvorani en do dvakrat mesečno, na njih pa so na-
stopali tudi najbolj priznani slovenski in drugi iz-
vajalci resne glasbe.
Ptuj je priznan kot mesto domače in zabavne
glasbe, kar ni nič narobe, narobe je le, da smo re-
sno glasbo potisnili v ozadje. Menim, da bi se mo-
rali na Ptuju vsi, ki imajo kakršenkoli vpliv na to,
povezati in organizirati več koncertov kvalitetne
resne glasbe, kot jih imamo danes. Da resna glas-
ba 'ma svoje občinstvo, dokazuje polna dvorana
na tem koncertu.	Dr. Adolf Žižek
PISMA BRALCEV
Umetnost parkiranja
v Ptuju
Namen mojega pisanja v časo-
pis je v tem, da bralcem skušam
na konkretnem primeru predsta-
viti novo umetnost, ki se je poja-
vila v Ptuju. To je umetnost par-
kiranja. Vem, da se s to umet-
nostjo srečujejo vsi vozniki v
vseh krajih, vendar je ta v Ptuju
še bolj specifična. Razlika je v
tem, da jo moramo obvladovati
in izpopolnjevati samo nekateri,
saj so izbranci iz tega ali onega
za lase privlečenega razloga tega
oproščeni.
Ker sem vam obljubil konkre-
tni primer, vam ga sedaj tudi v
izvirni obliki predstavljam.
Svoj osebni avtomobil parki-
ram na Trgu svobode vsak delo-
vni dan že tri leta. Parkiral sem
ga tudi, ko so se mnogi drugi vo-
zili po ulicah, zaprtih za promet,
in na prepovedanih mestih tudi
parkirali, pa se jim ni nič zgodi-
lo.
Tako sem parkiral tudi v sre-
do, 12. septembra 1990, kot obi-
čajno ob 6. uri zjutraj pred fotoa-
teljejem SIMONIČ. Ob 11. uri
sem šel po službeni poti mimo
avtomobila in videl za brisalcem
zataknjen tako »priljubljeni li-
stek« rumene barve. Ob pogledu
nanj sem ugotovil, da sem bil s
strani policaja kaznovan s 150,00
din globe. Ker nisem mogel ver-
jeti svojim očem, sem z listkom
odšel na bližnjo policijsko posta-
jo. Tam me je sprejel dežurni in
poklical po radijski zvezi s tere-
na policaja, ki je listek napisal in
po mojem vztrajanju odšel z ma-
no na parkirni prostor. Tam mi
je povedal, da sem kaznovan za-
to, ker sem parkiral 20 cm čez čr-
to za parkiranje, označeno na as-
faltu. To bi bilo lepo in prav, če
bi bilo zraven drugo parkirno
mesto. Vendar je to parkirno me-
sto spredaj zaprto s cvetličnim
koritom in s stebrom, na katerem
je znak stop. Za koritom pa stoji
stojalo za kolesa. O tem, ali je na
tem mestu mogoče parkirati ali
ne, se lahko prepriča vsak mi-
moidoči. Pa tudi če bi bilo fizi-
čno mogoče parkirati, bi del par-
kirnega vozila stal na mestu, ki je
že več kot 20 cm čez strogo mejo,
kjer parkiranje ni več dovoljeno.
Priporočam prizadetemu polica-
ju, da to preveri.
Ker se s policajem nisva stri-
njala, ali je prekršek ali ne, sem
zahteval, da fotografira položaj
avta kot dokaz; odvrnil je. da je
njemu vse jasno, če pa meni ni,
naj si slikam sam. To sem s po-
močjo fotografa na svoje stroške
tudi storil kot dokaz v pravdi, saj
kazni ne mislim plačati kar na le-
pe oči.
Medtem se je meni in policaju
pridružil tudi fotograf SIMO-
NIČ. Nepovabljeno se je vključil
v razpravo, češ da je to njegov
parkirni prostor. To je utemelje-
val s trditvijo, da je »on« tu že
45 let. Ko sem od njega zahteval
uradni dokument, da je to priva-
tni parkirni prostor, se je obrnil
vstran. Tudi prisotnega policaja
takšen dokument ni zanimal.
Torej slike so narejene in od-
govorna oblast sijih (bo) lahko
ogleda(la). Za izvrševanje zako-
nov in odlokov, ki jih predpisuje,
pa naj si zagotovi kader, ki bo
znal črke na papirju življenjsko
in logično ter smiselno prenesti v
vsakdanje življenje. Nekaterim
lahko prava beseda razjasni vse,
drugim pa tega niti tisoč napisa-
nih zakonov in odlokov ne more!
Na koncu mojega pisma pa še
vprašanje odgovornim za pro-
met: Želim, da javno odgovorite,
po katerem zakonu ali odloku
sta policaj v civilu in njegov
osebni avto več vredna ko drugi
občan s svojim avtomobilom?
Vprašanje izhaja iz tega, da so
policaji dobili dovoljenje za par-
kiranje svojih avtomobilov na
dvorišču za sodiščem, ki je že v
prepovedani coni za vožnjo in
parkiranuje po mestu. Tako poli-
caja čaka parkirni prostor ob
vsakem času, mi »navadna raja«
pa se lahko kregamo in igramo
loterijo, kdo bo kdaj dobil par-
kirni prostor. Pa še ko ga dobiš,
policaji s pomočjo svojih špicijev
vidijo, da parkiraš 20 cm čez na-
risano mesto, čeprav ne moreš
nikogar ovirati, drugih mnogo
večjih in veliko škodljivejših po-
javov v prometu pa ne vidijo.
Veliko obrtnikov opravlja ra-
zne storitve v Ptuju, pa kljub do-
voljenju za vožnjo ne smejo par-
kirati v zaprtem delu mesta pred
objektom, kjer delajo. Po mojem
z vzdrževalnimi deli v starem de-
lu Ptuja delajo vsaj enakovredno
delo kot policaji. Tu pa ne po-
maga noben napisani odlok, am-
pak le zdrava pamet.
Če je delitev parkirnega pro-
stora za civilne avtomobile za
odgovorne le pomota, se da hitro
odpraviti, če pa je zavestna odlo-
čitev, pa je to sramota za njih.
Jože Vindiš
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
20, september 1990 - tednik
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
)ve lepi vasi z grdima smetiščema
Zgornjo in Spodnjo Hajdino smo
pri ocenjevanju združili v celoto zara-
di praktičnosti, saj imata veliko skup-
nih objektov. Pravkar obnavljajo naj-
starejšo gotsko cerkev pri nas, poime-
novano po svetem Martinu. Prvotna
cerkev je stranska kapela sedanje, ki
sojo dogradili leta 1874. Ob šeststole-
tnici cerkve sojo sklenili obnoviti; ot-
voritev bo na Martinovo.
Zgornja Hajdina je vas z veliko
kmetijami, ki imajo lepo urejena dvo-
rišča. Žal pa so vsa po vrsti prenatr-
pana. Ce jih primerjamo s kmetijami
v sosednji Avstriji — tam ni na dvori-
ščih skladišč za stroje, silosov, gnojišč
in podobnih objektov. Ti imajo pro-
stor za stanovanjskimi stavbami. Ob
ogledu vasi nas je motil zid na desni
strani ceste od cerkve proti cesti Ki-
dričevo—Ptuj, ki je za nameček še za-
raščen s koprivami in visoko travo.
Ob tej cesti je tudi znamenje, ob kate-
rem so že posušene in odcvetele rože.
Kapela je potrebna obnove. Za name-
ček je okrašena še z lučmi, ki motijo
njeno podobo. Zraven kapele je va-
ška lipa, pod katero so posrečeno ure-
jene klopi. Na nasprotni strani ceste
pa je seveda visok plevel, ki takoj po-
kvari dober vtis.
Ob trgovinah so koši za smeti, tudi
zabojnike imajo, kljub temu pa so jih
nekateri spregledali. Nekaj smeti je
namreč tudi ob trgovinah. Ob cestah
so smeti redke.
Kapela nasproti cvetličarne Spo-
minčica je zelo zanemarjena. Z zidu
odpada omet, trava ni pokošena. Tu-
di ob cesti proti pokopališču je na de-
sni strani veliko pogoste slovenske ro-
že — koprive in drugega visokega
plevela. Pokopališče je eno lepših,
kljub temu da je starejši del slabše
urejen kot novi. Lepo so uredili nasa-
de cipres. Pravkar obnavljajo mrtvaš-
nico. Pokopališče pa ima nekaj slabih
točk. Ob glavnem vhodu je bil ob na-
šem obisku velik kup smeti, vsemogo-
čih starih rastlin in posod za sveče.
Pokopališče je ograjeno z živo mejo
iz stare slovenske rastline za te name-
ne — gabrce. Ograja je lepo obreza-
na, kljub dvema zabojnikoma pa je
pod njo mogoče najti vsemogoče: ste-
klenice, posodice sveč, kose lesa. Po-
kopališče je zelo veliko, kljub temu
pa ni opravičila za tiste, ki so smeti
prinesli do zabojnika, ki ni poln, in
jih odvrgli ob posodo. Lepo urejeni
grobovi zaradi tega izgubijo na vred-
nosti. Kljub veliki površini skoraj ni
mogoče najti neurejenega; mi smo
opazili le tri.'
Nekaj deset metrov od pokopališča
je odlagališče smeti. Upravitelji ga
delno sproti zasipljejo z zemljo, kljub
temu pa je neurejeno. Ljudje, ki pri-
važajo smeti, jih odvržejo tudi tam,
kjer je zemlje že toliko, da dovažanje
smeti za zasipanje gramoznice ni več
potrebno. Ob odlagališču je železni-
ška proga in na ljudeh, ki se na Ptuj
pripeljejo z vlakom, ob pogledu na
razmetane smeti ne pustijo prav pri-
jetnega vtisa o tukajšnjih prebivalcih.
Kovinska ograja ob vetrovnih dneh
dopušča papirčkom in polivinilastim
izdelkom svobodno pot na sosednje
njive in drevesa. Na nasprotni strani
ceste pa je, kot kaže, zasilno odlaga-
lišče za tiste, ki se ne drže prav nobe-
nih norm.
Površina, poraščena z drevesi in gr-
mičevjem, skriva vsemogoče sode in
drugo embalažo, železo ... Tudi kjer
je odlagališče za smeti, jih tja torej ne
znamo odložiti.
Hajdini imata za obiskovalce ne-
varno past: križišče s cesto Maribor—
Macelj. Kljub mnogim, ki so tukaj iz-
gubili življenja, križišče čaka na bolj-
še čase. Nevarnost povečujejo še ne-
rodno postavlieni znaki, ki voznikom
na stranski cesti še otežujejo varen
prehod.
Spodnja Hajdina je bila tako kot
Zgornja naseljena že v rimskih časih.
O tem govorijo mnoge rimske najdbe
in dva templja, posvečena bogu Mitri.
Na Zgornji Hajdini so našli zgodnje-
ilirsko žarno grobišče, rimsko nekro-
polo z nad 2000 pepelnimi grobovi,
znano je tudi staroslovansko grobiš-
če. Kraj se prvič omenja leta 1164 kot
Chandin, Spodnja in Zgornja Hajdi-
na pa od 1202. leta dalje.
Spodnja Hajdina je delno mestno
in delno vaško naselje. Kljub lepo
urejenim hišam je sredi vasi neugled-
no odlagališče smeti. Delno je gra-
moznica zaraščena z grmovjem, ki
preprečuje preveliko svobodo vetro-
vom pri raznašanju smeti. Tudi na
Spodnji Hajdini niso preveč vestni
pri košnji trave. Ob cesti od nogomet-
nega igrišča proti cerkvi sv. Roka je
nHaj predelov z visokim plevelom.
Hribček, na katerem je postavljena
cerkvica, je zapuščen od ljudi. Ome-
njamo ga, kljub temu da spada pod
ozemlje FHuja. Naključnemu obisko-
valcu krajevne meje pač niso znane.
Zaradi lepo urejenih hiš, cerkve,
kmetij ter grobov, pa zaradi mnogih
reči, ki jih bodo morali na Zgornji in
Spodnji Hajdini še urediti, dajemo
krajema oceno 6,2.
Marija Samec
Jože Bračič
Kapeli bo potrebno obnoviti in urediti okolico.
Pokopališče je eno najlepših.
Smeti ob vhodu, smeti ob zabojniku.
O urejenosti tega odlagališča ne moremo govoriti.
Spodnja Hajdina ima svojevrstno zanimivost — smetišče sredi kraja.
Cerkev sv Martina obnavljajo, kljub temu pa se že kaže v vsem sijaju.
KRAJEVNE SKUPNOSTI MESTA PTUJA
Referendumski orooram bo uresničen
v ptujskih krajevnih skupnostih so
po besedah Jožeta Maučeca, vodje
skupnih služb, v zadnjih petih letih
veliko naredili. V glavnem so nove
pridobitve plačali občani sami — v
obliki samoprispevka. V petih ptuj-
skih krajevnih skupnostih plačujejo
enodstotni samoprispevek, v treh 1,5,
v prav toliko pa tri. Sedanjemu samo-
prispevku poteče »mandat« konec le-
ta. Zato se sedaj pospešeno pogovar-
jajo o tem, da se bo treba na referen-
dumu, ki bo predvidoma prvo nede-
ljo decembra, odločiti o podaljšanju
samoprispevka.
Trideset odstotkov dosedanjega sa-
moprispevka (za osnovo so vzeli
enodstotni samoprispevek) so ptujske
krajevne skupnosti namenile za t.i.
skupni program, za Mestni kino, ki
ima letno 200 tisoč obiskovalcev; nje-
gova sanacija je veljala 1,6 milijona
dinarjev. Del denarja so namenili za
obnovo Kluba mladih in za gradnjo
256 parkirnih mest, kolikor so jih v
petih letih zgradili. V tem obdobju so
ptujske krajevne skupnosti dobile
3104 metre pločnikov, za pločnik na
Mariborski cesti pa naj ne bi bilo de-
narja. Krajevna skupnost Ivana Spo-
lenaka je denar zagotovila, družba pa
naj bi svojo obljubo sedaj snedla, boj-
da zato, ker so denar, namenjen za ta
pločnik, zaradi izsiljevanja krajanov
PREUSMERILI drugam. Krajani pa
od svojega programa ne odstopajo.
Podobno je v krajevni skupnosti Tur-
nišče, kjer kljub večletnim prizadeva-
njem ne morejo priti do nujno po-
trebne kanalizacije. Ob tem velja pou-
dariti, da so v drugih krajevnih skup-
nostih v petletnem obdobju zgradili
3400 metrov kanalizacije.
Vse to in še več so povedali pred-
sedniki skupščin in svetov iz ptujskih
krajevnih skupnostih, ko so se 11.
septembra pogovarjali s predsedni-
kom izvršnega sveta Janezom Lahom
in njegovimi sodelavci. Poročilo Jože-
ta Maučeca so dopolnili z značilnimi
krajevnimi težavami, ki tako ali dru-
gače motijo vsakdanje življenje v po-
sameznih skupnostih. Najpogosteje
gre za prometne, ekološke, oskrboval-
ne in druge. Najhuje pa je to, da v
Ptuju še živijo ljudje, ki nimajo niti
vode. Več o njih bomo povedali dru-
gič.
Janez Lah je v razpravi povedal ne-
kaj o načrtih občinske vlade in o pri-
zadevanjih Ptuja, da postane regijsko
središče. Denarja ni obljubil, saj ga
bo v bodoče še manj kot doslej.
Podprl pa je prizadevanja, da se v
ptujskih krajevnih skupnostih podalj-
ša samoprispevek. Zato bodo v kra-
jevnih skupnostih morali za naslednje
srednjeročno obdobje zelo realno pla-
nirati. Nalogo so prevzeli dosedanji
organi, čeprav jim sveti mandata še
niso podaljšali, volitev novih pa ni
pričakovati do konca leta, četudi bi
jih že morali izvesti glede na to, da se
je mandat večini iztekel. Morda pa je
bolje počakati tudi zato, ker še ni za-
kona o krajevnih skupnostih. Njegov
izid napovedujejo po sprejemu usta-
ve. Za zdaj še ni veliko znanega, kak-
šne bodo v bodoče krajevne skupno-
sti. Gotovo pa je, da bo svet ostal,
prav tako zbori krajanov.
V	krajevnih skupnostih morajo
čimprej ugotoviti, katere naloge bodo
uresničevali v novem srednjeročnem
obdobju in za katere skupne naloge
bodo združevali denar. Že sedaj pa
predlagajo, naj bi v novem obdobju v
vseh ptujskih krajevnih skupnostih
plačevali enodstotni samoprispevf'".
V	občinskem izvršnem svetu so se,
da bi pomagali krajevnim skupno-
stim, odločili za sestanke po dejavno-
stih. Krajani imajo veliko pripomb na
delo poštarjev, cestarjev, komunalcev
in drugih, zato je najbolje, da proble-
me razčistijo na skupnih sestankih. Ti
bodo po zagotovilu podpredsednice
izvršnega sveta Metke Slanič stalna
oblika dela.
Občani si tudi zelo želijo, da bi me-
sto oskrbeli s plinom. Za te namene
lahko pridobimo mednarodne kredi-
te, ki jih v drugih občinah že zelo
pridno porabljajo. Težava pa je v
tem, da je pridobitev mednarodnega
kredita vezana na udeležbo lastnih
sredstev, in to v višini 50 odstotkov.
Janez Lah je povedal, da so se o tem
v republiki že pogovarjali. MG
Krajane Turnišč zelo zanima, kako je z njihovim ribnikom, da o kanali-
zaciji ne govorimo.
Ptuj je prometno zelo neurejen, o njegovi ureditvi govori več odlokov,
gotovo pa so se s prometnimi zagatami doslej »dajale« že štiri vlade, ha-
ska pa nobenega.
Zato se tudi vprašujejo, komu je namenjena cesta ob železniških delav-
nicah ...
Tudi v krajevni skupnosti Ivana Spolenaka se hudujejo. Kako tudi ne,
saj so jim drugi »pojedli« družbeni delež za pločnik ob Mariborski ce-
sti! Pravijo pa, da bodo vztrajali; lahko se zgodi, da bodo posnemali
druge ... in štrajkali.
(Posnetki: M. Ozmec)
tednik
20. september 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9
SKRIVNOST HRASTOVCA IN STRME GORE
Nočemo se maščevati!
Pred drugo vojno so v Lenartu
in okolici živeli mirno. Tudi v
Lokavcu, kjer je bilo kar 30 od-
stotkov prebivalcev nemške na-
rodnosti. Kot piše v Krajevnem
leksikonu Slovenije iz leta 1980,
je v Lokavcu obstajalo med
Memci in Slovenci mirno sožitje,
nato pa je Nemce zajela veliko-
nemška propaganda v tolikšni
meri, da se je tik pred napadom
na našo državo pojavi na šoli
sramotilni in zoper Slovence huj-
skajoči napis. Ob koncu zadnje
vojne so se Nemci deloma sami
odselili, druge pa je potem izseli-
la naša oblast. Zamenjali so jih
slovenski priseljenci, največ iz
Kranjske, že med obema vojna-
ma pa so tu nakupovali posestva
Prekmurci.
Takšne in podobne zgodbe so
pisali zgodovinarji, za pobijanje
pa so prav spretno uporabili vse
mogoče izraze. Ljudje pa so eno-
stavno izpuhteli. Da so v Krajev-
nem leksikonu obsodili vse ljudi
nemške narodnosti v Lokavcu, je
bil dovolj en sam napis na šoli.
In to petintrideset let po končani
vojni in štirideset let po dogod-
ku!
KAKO SO SE MED VOJNO
POČUTILI LJUDJE?
Predvsem jih je bilo strah.
Mnoge so vpoklicali v nemško
vojsko. Nccionalna pripadnost
ni bila razvita mnogo bolj kot v
času, ko je Dominik Čolnik poiz-
kušal prebujati tamkajšnje prebi-
valstvo. Redki so vedeli za na-
rodnoosvobodilno vojno ali so-
cialistično revolucijo.
Prvi dogodek po vpoklicu v
nemško vojsko se je zgodil v Sel-
cah. Druzovičevo hišo, kjer so se
oglašali borci slovenjegoriške če-
te, so Nemci julija 1942 oplenili
in zažgali, gospodarja, ženo in
hčerko so ustrelili v Celju. Dru-
go hči so poslali v taborišče. Kaj
več so o partizanih v tukajšnjih
krajih izvedeli šele po letu 1943,
ko sta kot aktivista prišla na te-
ren Franc Zalaznik-Leon in Sreč-
ko Rojs-Niko. Oba sta padla v
vojni.
Žal pa so lenarški partizani
tamkajšnje ljudi bolj ustrahovali
kot poučevali o prednostih svo-
bode, za katero so se zavzemali.
Pojavljale naj bi se še različne
druge tolpe. Bila je vojna in lju-
dje so umirali. Ko je devetega
maja 1945 prišlo do težko priča-
kovanega miru, so bili ljudje pi-
jani od zmage. Nekdo je svoji
dolgoletni prijateljici pripovedo-
val, da je tik po osvoboditvi s
skupino tovarišev pijan od zma-
ge prišel v neko zagrebško cer-
kev in brez razloga streljal po
ljudeh. Podobno je bilo v Lenar-
tu. Če sovražnikov ni bilo, so jih
naredili s silo.
Zapori na Nikovi so bili polni
mož in fantov prav tako kleti ob-
činske stavbe. V prvem in dru-
gem nadstropju občinske stavbe
so bile zaprte ženske in dekleta,
celo otroci. Vsak dan so jih vozili
v Šterntal in še karn. V Hrastov-
cu se je gnetlo internirancev. Po-
biti so bili v ribniku ob hrastov-
škem gradu. Pa niso vedeli, za-
kaj.
KDO JE VODIL DOGODKE
PO VOJNI?
Tega nam ne bo uspelo doka-
zati, saj to tudi ni naš namen. Iz
Krajevnega leksikona izvemo, da
je bil leta 1945 predsednik okraja
Lenart Edo Zorko-lVlihec. Zasli-
ševanja naj bi vodil Mladen De-
vide, v komisiji naj bi bila še žen-
ska iz Strme Gore ter neznana
oseba. O zasliševanjih in sojenjih
internirancem v gradu Hrastovec
nimamo podatkov.
NOČEMO SE MAŠČEVATI!
To so besede mnogih, s kateri-
mi sva se pretekle mesece pogo-
varjali. Vsi si želijo le miru.
Kljub temu dogodki, ki so se
zgodili, ne smejo mimo zgodovi-
ne. Generacija, ki ji pripadava.
se je učila napačno novejšo zgo-
dovino. Zakaj so nam lagali?
Premnogi sorodniki pobitih so
posledice čutili mnoga leta po voj-
ni. Za njih ni bilo služb, stano-
vanj, kreditov, lepih besed. Bili so
izobčenci, ki so po nesreči prežive-
li. Težave so imeli njihovi otroci.
Upajo, da bo vnukom prizaneše-
no.
V Lenartu in okolici živijo tudi
otroci tistih, ki so izvajali nera-
zumna dejanja po vojni. Ti za delo
svojih staršev niso krivi, ne odgo-
vorni. Verjetno za te dogodke
sploh ne vedo. Avtorici meniva, da
so ljudje občine Lenart visoke za-
vesti in zaradi tega, ker so starši
bili kdorkoli že, ne bo kazanja s
prstom za komerkoli. Opisali sva
le delček trpljenja, namen katere-
ga ni povzročati nove bolečine.
M. Samec in D. Lukman
Depandansa C ima klet, v kateri je zazidani vhod v rov.
Pojasnilo
v prejšnji številki Tednika
(13. sept. 1990) .u'a v članku
Govorijo svojci žrtev zapisali v
tretjem stolpcu spodaj in v če-
trtem stolpcu zgoraj tudi: Med
številnimi pripetljaji, ki jih je
doživel, ko je bil sam trgovec,
Devide pa direktor Metalke,
je najbolj grozljiva ta:... Po-
klical naju je sedanji direktor
Metalke in povedal, da blati-
mo ime Metalke ter da podje-
tje s tisto sobo v kavarni As to-
rija nima nič. Mladen Devide
je bil zaposlen v Metalki in te-
ga nisva zagrešili novinarki.
Ta dogodek se je zgodil v
zgodnjih sedemdesetih letih in
verjetno s sedanjim vodstvom
nima nobene zveze. Metalke
pa neposredno ne povezujeva s
sobo v Astoriji, tja je našo pri-
čo Mladen Devide napotil kot
»zaupnik«.
D. Lukman in M. Samec
Hrastovec spada med najlepše gradove na Štajerskem, odlikuje pa ga tudi izjemna pokrajinska lega, ki jo do-
polnjujejo bivši ribniki. Je le stvar naključja, da služi kot dom za duševno prizadete? Za njih je namreč tak
način gradnje neprimeren, neroden, neracionalen ...
OB PRAZNIKU ODPRTI DVE CESTI
Cesta je vez med
sosedi
z odprtjem nove asfaltne prevleke na Litmerku minulo nedeljo
popoldan so v krajevni skupnosti Ormož sklenili prireditve ob 14.
krajevnem prazniku, ki so se pričele 8. in 9. septembra s svečanostmi
ob 800-letnici križniškega reda. Ob številnih športnih prireditvah in
tekmovanjih, ki so se zvrstile od sobote, 8., do nedelje, 16. septembra,
pa je bila osrednja prireditev med vinogradi in klopotci v Lešniškem
Vrhu ob odprtju 2,3 km dolge ceste od Lešnice.
Letošnji in vsa naslednja praznovanja krajevnega praznika bodo
potekala drugače, bolj delavno, vedno pa v tistem kraju, kjer bodo odpi-
rali kaj novega, zgrajenega s sredstvi krajevnega samoprispevka, ki jih
bodo obogatili še krajani z dodatnimi sredstvi.
Dnevi krajevnih praznikov (lahko pa mirno trdimo, daje bil 14.
nekaj posebnega — v soboto so ga popestrili godbeniki Pihalnega or-
kestra Ormož in lepo sončno vreme) so čas, ko pregledajo vse, kar so
v minulem letu naredili. Za ormoško krajevno skupnost lahko pove-
mo, da je od lanskega, ko so odpirali vrata v novi in obnovljeni šoli,
storili veliko. Na šolarje so ob želji po obnovi farne cerkve sv. Jakoba
v Ormožu, ki je kulturnozgodovinski spomenik prve kategorije, zgra-
ditvi in obnavljanju že zgrajenih komunalnih objektov, mislili tudi v
začetku lanskega decembra, ko so z visokim odstotkom ZA izglasova-
li nadaljevanje krajevnega samoprispevka za gradnjo telovadnice pri
novi ormoški osnovni šoli.
Letos so uspeli obnoviti farne cerkve, z asfaltom so prevlekli
3,5 km cestišča Lešnica Lešniški Vrh-Litmerk, dogradili mrliško
Vežo na H umu, pomagali pri gradnji perona na postajališču v Fran-
kovcih, sedaj pa pomagajo pri gradnji vaškega doma na Dobravi, ob-
novi gasilskega doma v Ormožu, h koncu pa gredo dela pri širitvi te-
lefonskega omrežja.
V Lešniškem Vrhu je vrvico prerezala Katja Granovac, dipl. ing.
^gr., vodja vinogradništva, ki je prispevalo velik del denarja za cesto,
v Litmerku pa najstarejša krajanka. 80-letna Keglova mama.
Ob trdnem medsebojnem sodelovanju krajanov in vodstva kraje-
vne skupnosti se bodo krajani ob podobnem objektu srečali tudi pri-
hodnje leto, na 15. krajevnem prazniku.
Vida Topolovec
Strašek presenetljivo tretji
v Murski Soboti je bil v soboto. 8., in nedeljo, 9., prvi zvezni tur-
nir za mlajše in starejše pionirje — 21. odprto prvenstvo Murske So-
bote.
Nastopali so igralci iz cele Jugoslavije, in sicer vsi tisti, ki kaj po-
menijo v pionirskem namiznem tenisu, kot so Monter Split, Kreka Je-
dinstvo iz Tuzle in drugi. Tudi NTK Petovia je prispeval svoj kvalite-
tni delež. Prva ekipa ml. pionirjev v sestavi Rozman—Klajderič je
uvrščena od 5. do 8. mesta, vendar bi lahko bila uvrščena med prve
štiri, saj sta imela priložnost, pa je zaradi nenapadalne igre nista izra-
bila. Druga in tretja ekipa sta se tako ali tako šli učit, vendar bi Predi-
kaka in Zajšek morala biti bolj borbena, najmlajša — Janžekovič in
Vodušek — pa sta še štiri leta mlajša pionirja.
V	starejši konkurenci sta Brodnjak in Pišek popolnoma odpove-
dala. Strašek je skupaj s Pepelnakom igral po načrtu — pri starejših
sta dosegla šesto mesto (izgubila sta od finalista Semedele).
V	posamezni konkurenci pri mlajših pionirjih je potrebno pohva-
liti Rozmana, saj se je uvrstil od 8. do 16. mesta, ter malega Janžeko-
viča za uvrstitev od 16. do 32. mesta; razočarala sta Pišek in Klajderič
z neborbeno igro. Pri starejših pionirjih pa jo je neugoden žreb zago-
del Brodnjaku, saj je naletel na enega od nosilcev.
Razred zase je bil Strašek. V prehodu od mlajših pionirjev v sta-
rejšo konkurenco je bil res najboljši. Tako dobro, borbeno in šahov-
sko natančno že dolgo ni igral. O njem lahko govorimo samo v super-
lativih. Zasedel je tretje mesto in tako presenetil načrt svojega trener-
ja ter vse strokovnjake drugih klubov, deležen je bil tudi priznanj re-
publiškega kapetana za moške tov. Ungarja.
Ivan Pšajd
V OSEKU EKIPNO EVROPSKO
PRVENSTVO V MOTOKROSU
Od petega do sedmega oktobra bo na stezi za motokros v Oseku
sklepna tekma evropskega ekipnega prvenstva za letos v motokrosu
razreda 125 ccm. Člani lenarškega Avto-moto društva so na izbor Ju-
goslavije in lenarškega Oseka kot prireditelja zelo ponosni. Izbrani so
bili oktobra lani na kongresu FIM-e na Nizozemskem.
V petek, 5. oktobra, se bodo športniki iz vse Evrope zbrali v Le-
nartu, naslednjega dne bodo motokrosisti preizkušali progo na trenin-
gu. V nedeljo pa bo šlo zares: zadnja tekma bo namreč dokončno do-
ločila letos najboljšega motokrosista Evrope.
SOUDELEŽBA KRAJANOV
PRI GRADNJI INFRASTRUKTURE
v lenarški vladi so se odločili, da bodo javnost seznanili s kar
največ podatki. Tako je sekretariat za družbenogospodarske zadeve
izdal dokument o soudeležbi članov gospodinjstev pri gradnji cest, te-
lefonov, kanalizacije, vodovoda in podobnih skupnih zadev. Kmetij-
ska območja občine so pretežno gričevnasta in ljudje imajo velike te-
žave pri zagotavljanju denarja za gradnjo infrastrukture. Posamezni
predeli so še vedno daleč od ustreznih cest, telefona ali vodovoda. Za
ureditev tovrstnih problemov v občini že 15 let zbirajo visok samopri-
spevek, ob tem pa občani še dodatno zbirajo velika sredstva in se za-
dolžujejo.
Kot primer navedimo gradnjo ceste v Zgornjem Porčiču. Vsi iz ob-
čine Lenart plačujejo 2,3 odstotka iz osebnega dohodka ali 7,3 odstotka
od katastrskega dohodka, če so kmetje. Vsako gospodinjstvo razen naj-
bolj ogroženih mora prispevati še dvajset tisoč dinarjev, kar je štiriinpol-
mesečni povprečni osebni dohodek Lenarčana. Žal pa so mnogi, ki za-
služijo mnogo manj, in občani posameznih zaselkov morajo za gradnjo
infrastrukture prispevati skoraj celoletno plačo. Za nekoga je to kar
11,1-mesečni osebni dohodek.
Vodilni možje z oddelka za družbenogospodarske zadeve opo-
zarjajo tudi na to, daje življenjska doba asfaltnih površin le do 15 let
in s popravili ne dohajajo. Letos bi morali obnoviti kar 50 kilometrov
cest, ki so jih zgradili s prvim občinskim samoprispevkom.
Zaradi slabo razvitih cest, pomanjkanja telefonije, redkih vodo-
vodnih priključkov se mladi izseljujejo iz od sveta odrezanih prede-
lov, ostajajo pa mnogi, ki so rojeni v krajih z urejenimi cestami.
Zato v občini Lenart pričakujejo pomoč izrazito nerazvitemu po-
dročju. Kljub sredstvom iz samoprispevka in velikemu deležu upo-
rabnikov ceste v Zgornjem Porčiču manjka še 770.000 dinarjev. Po-
dobno je tudi pri vseh drugih intervencijah v infrastrukturo občine.
POSVET O RAZVOJU KMETIJSTVA
Prejšnji ponedeljek so se na povabilo predsednika izvršnega sve-
ta Lenarta Avgusta Zavernika sešli predstavnica republiškega sekreta-
riata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Markež, predstav-
niki Zadružne zveze Slovenije, Višje agronomske šole Maribor, mari-
borskega kmetijskega zavoda, Obdravskega zavoda za veterinarstvo
in živinorejo iz Ptuja ter vodje Agro Lenarta in Kmetijske zadruge Le-
nart. Predstavnika Agrokombinata in Kmetijske zadruge sta predsta-
vila novo vizijo zadružništva v občini. Oba se zavedata, da bosta zara-
di denacionalizacije obe kmetijski organizaciji izgubili večji del kme-
tijske zemlje. Zato predlagata štiri zadruge, ustanovljene na branž-
nem principu. Tako naj bi v Lenarški občini imeli sadjarsko, vrtnar-
sko, govedorejsko oziroma svinjerejsko in mlekarsko zadrugo. O nači-
nu organiziranja bodo seveda zadnjo besedo rekli kmetje.
Gostje so si ogledali tudi predele občine, kjer nimajo urejenih
cest, in tamkajšnje težko in borno življenje primerjali z drugim,razvi-
tejšim in s cestami prepredenim delom.
Namen obiska vodilnih kmetijskih mož in žena v občini Lenart je
bil dosežen: gostje so na svoje oči videli, zakaj študije o razvoju kmetij-
stva v Lenartu in okolici ne zaživijo. Vzrok ni premalo privezov za krave
ali premajhna površina za kmetijstvo, nerazvitosti je kriva odrezanost
od okolice, pomanjkanje cest, vodovoda, telefona. Zato se bodo v lenar-
ški vladi zavzemali za vlaganje v infrastrukturo in proizvodnjo, ne pa v
zidove velikih in neracionalnih hlevov, sušilnic, poslovnih prostorov.
Med obiskom v Lenartu so si gostje ogledali kmetijo Jožeta Kra-
nerja v Zamarkovi, kjer gojijo 25 plemenskih telic in dnevno oddajo
80 litrov mleka, ter kmetijo Jožeta Škrleca v Zg. Partinju, kjer gojijo
110 pitancev.
M. Samec
Velika kolesarska
prireditev v Ptuju
v organizaciji Kolesarskega
kluba Ptuj je bilo v nedeljo repu-
bliško pionirsko prvenstvo v ce-
stni dirki ter veliki in mali mara-
ton za ljubitelje kolesarjenja.
Mlajši pionirji so vozili štiri-
indvajset kilometrov. Zmagal je
Sašo Berce iz Save Kranj pred
Miho Hacetom iz Krke Novo
mesto in Nenadom Lazičem iz
Casina Nova Gorica. Najboljši
Ptujčan je bil Robi Čajič na dva-
najstem mestu.
Ekipno so zmagali pionirji Kr-
ke iz Novega mesta pred Casi-
nom iz Nove Gorice in Vidmom-
Krškim. Ptujčani so bili četrti.
Starejši pionirji so vozili dva-
inpetdeset kilometrov in so imeli
na Gomilcah dvakrat gorski cilj.
Zmagal je rogovec Zoran Kle-
menčič iz Ljubljane pred Mira-
nom Kelnerjem iz Ptuja in Ro-
kom Lozejem iz Nove Gorice.
Vid Lačen je bil osmi, Mitja Ma-
horič deveti. Roman Križanič pa
enajsti. Ptujska ekipa (Kelner,
Lačen, Maliorič), ki je letos že
osvojila državno prvenstvo v
krožni vožnji in republiško na
stezi, je tudi tokrat bila ekipni
zmagovalec republiškega prven-
stva na cestni dirki. Drugi so bili
pionirji Roga, tretji pa predstav-
niki Casina.
Na gorskih ciljih so slavili Zo-
ran Klemenčič, Simon Torner
(Tropovci) in Mitja Mahorič.
Kolesarskega maratona se je
udeležilo okrog petsto kolesar-
jev. Na velikem maratonu
(85 km) je zmagal Simon Šoš iz
Pomurja pred Marjanom Jau-
kom iz Kranja in Ljubom Čarom
iz Ptuja. Kolesarskega maratona
se je udeležil tudi olimpijski ma-
ratonec Mirko Vindiš in uspešno
prišel do cilja.
Sreča se je nasmehnila ptuj-
skemu knjižničarju Simonu Pe-
troviču, ki je kot udeleženec ma-
ratona bil izžreban in je dobil
kot nagrado gorsko kolo.
Organizatorju gre pohvala za
dobro pripravljeno in organizira-
no prireditev.
L
Telovadci pred novo sezono
člani Gimnastičnega društva Ptuj so prete-
kli mesec z uspešnim kondicijskim treningom
na Kukljici na otoku Ugljenu končali več kot
uspešno sezono 1989/90.
V začetku oktobra načrtujejo volilno skup-
ščino. na kateri želijo kritično oceniti svoje
delo ter zastaviti delo za sezono 1990/91. Ze
sedaj pa je znano, da bodo redno vadbo pri-
čeli že 24. septembra po naslednjem urniku:
Ob ponedeljkih bodo gimnastično dvora-
no pri SŠC napolnili ob 16.30 cicibani, mlajši
pionirji bodo vadili ob ponedeljkih od 17.30
do 18.30 in ob četrtkih od 17. do 18.30. Od
18.30 do 20.30 bodo oh ponedeljkih in četrt-
kih v telovadnici starejši pionirji, v istih dneh
pa je po 20.30 rezerviran termin za članice re-
kreativke, saj je med njimi precejšnje zanima-
nje, ob sredah pa jih bodo zamenjali od 18.
do 20. ure člani.
Da bo gimnastična telovadnica resnično
zasedena ves teden, pove tudi podatek, da
bodo ob torkih in petkih v njej vadile od
16.30 do 18. mlajše pionirke in od 18. do
19.30 starejše pionirke.
Obeta se torej živahna gimnastična sezona.
Pridite in sodelujte v njej.
Lestan
10 - OD TU IN TAM
20. september 1990 —
tednik
o DENACIONALIZACIJI GOVORI DR. LUDVIK TOPLAK
Pravica do odškodnine
državna skrivnost št. 1
Naslov poudarja dejstvo, da je še pred slabim desetletjem resnica,
da kmetje niso dobili odškodnine za odzveto zemljo in imajo s pravnega
stališča pravico do nje, bila proglašena z zvezne ravni, s podporo sloven-
ske, kot državna skrivnost. Le kdo si je takrat mislil, da bo že ob koncu
desetletja ta državna skrivnost postala delo zakonodaje, ki jo pripravlja
nova slovenska skupščina. Ta se bo, kot kaže, do konca leta že prebila
do poglavitnih zakonov o vračanju nacionalizirane lastnine in lastnine
nekoč močnih slovenskih kmečkih zadrug, do zakonodaje o obnovitvi
kulaških procesov in celotnega scenarija, kako reprivatizirati odvzeto in
kolektivizirano privatno lastnino. Poleg tega pa tudi zakonodajo, ki bo v
tem trenutku preprečila, da se bo družbena lastnina, pridobljena z na-
cionalizacijami, nasilnimi zaplembami ali zgolj oblikovana v dolgih le-
tih dela vseh v družbenih podjetjih, prelivala v roke posameznikov, ki s
pravnega stališča do nje nimajo pravice, ker jo pogosto delijo zgolj po
principu reševanja lastne eksistence in eksistence svojega znanstva in so-
rodstva.
Reprivatizacija sploh ni sporna, ker so povsod okoli nas že spozna-
li, da je posameznik kot lastnik najboljše jamstvo za učinkovito izrabo
lastnine. Vprašanje je samo, ali bo uspelo oblikovati zakonodajo tako,
da bo popravljala krivice, storjene po državnih zakonih o nacionalizaci-
ji, agrarnih reformah in zemljiškem maksimumu in hkrati preprečila, da
bi se zabrisal privatni izvor lastnine in bi se v vsesplošni razprodaji ali
odprodaji družbenega premoženja vse skupaj tako zapletlo, da bodo po-
stopki vračanja utrudili in izčrpali slovensko državo. Zato ni čudno, da
so pod novo oblastjo takoj pričele delati komisije za izdelavo zakonov
tako za vračanje lastnine; oblast je tudi začasno prepovedala odprodajo
in uničujočo izrabo sedaj družbene lastnine v rokah posameznih podje-
tij-
Posebno poglavje pa je vračanje premoženja, predvsem zemlje in
gospodarskih objektov, ki so bili odvzeti po množici revolucionarnih
odlokov, ki so dajali lokalnim oblastnikom možnost razlaščati, soditi,
maltretirati in zapirati, pa tudi umoriti ogromno prebivalcev, ki so bili
izobraženi, razgledani, podjetni, dobri gospodarji in ki se niso bali gla-
sno kritizirati postopkov novih oblastnikov.
Ta škoda, predvsem moralna, je ogromna in nikoli je ne bo mogoče
povrniti, ker so uničena življenja, razbite družine, prestrašeni in razoča-
rani ljudje preteklost. Koles dogajanja pa žal ni mogoče zavrteti nazaj.
O vsem tem in predvsem o poteku denacionalizacije je pred nedav-
nim govoril v Ljutomeru dr. Ludvik Toplak. Objavljamo njegova raz-
mišljanja in predvsem odgovore na vprašanja tamkajšnjih kmetov.
OSNOVNA ZAKONO-
DAJA
DO KONCA LETA
Do kdaj bo oblikovana zakono-
daja s tega področja?
Dr. TOPLAK: Računamo do
novega leta ali kmalu po novem
letu. Potrebni pa bodo tudi še
konkretni izvedbeni akti in zako-
ni, ki bodo sledili v naslednjih
mesecih.
ODŠKODNINA,
KI JE NI BILO
Ali tisti, ki so prejemali plačilo
za odvzeto zemljo, tudi dobijo
zemljo nazaj? Prejemali so ga 15
let.
Dr. TOPLAK: Tu gre najbrž
za bone. Pri agrarni reformi leta
1947 je bilo z zakonom odloče-
no, da bo s posebno uredbo do-
ločen način. Napisano pa je bilo.
da se odškodnina plača v višini
enoletnega donosa, konkreten
način plačila odškodnine in po-
goji tega plačila pa bodo določe-
ni s posebno uredbo. Ta uredba
pa nikoli ni bila izdana. Zato
oškodovanci niso mogli zahteva-
ti odškodnine, in ker je niso mo-
gli zahtevati, njihove terjatve ni-
koli niso zastarale. Praviloma za-
stara v treh ali petih letih. V tem
primeru pa zastaranje nikoli ni
nastopilo. Upravičenci do od-
škodnine pa te nikoli niso mogli
zahtevati in zato tudi zastaranje
nikoli ni nastopilo. To je zelo do-
bro vedela vlada, ki smo jo za-
menjali po teh volitvah letos.
Zdaj že pokojni prof. Kocjan je
to dobro poznal in je pred leti
napisal komentar Zakona o zem-
ljiščih. Pred sedmimi ali osmimi
leti je ta profesor vladi napisal
referat, v katerem jim je povedal,
da imajo vsi nacionaliziranci
pravico do odškodnine. Sloven-
ska vlada in CK sta ta referat
obravnavala in potem so ga po-
slali zvezni vladi in zveznemu
CK-ju. Ti pa so sprejeli sklep, da
je to, da imajo državljani pravico
do odškodnine, proglašeno in
določeno kot »državna tajna«.
In od tistega trenutka naprej je
prof. Kocjan moral utihniti in to
je odnesel s seboj v grob. In o
tem nihče ni več spregovoril. Za-
nimivo je, kako je bila definirana
pravica do odškodnine. Določe-
na je bila kot višina enoletnega
pridelka, zmanjšana za stroške
spravila. Pri kmetijskih zemlji-
ščih so vzeli kot povprečen kme-
tijski pridelek zlasti pridelek ko-
šenine in še to v največji meri na
kraški zemlji. To je bilo 750 kg
sena, zmanjšano za stroške spra-
vila, in če se je to izračunalo, je
bilo to približno za eno škado ci-
garet. V primeru gozda pa je bila
odškodnina defmirana kot eno-
letni prirastek gozda, zmanjšan
za stroške spravila. Koliki so
stroški spravila, pa pove tale pri-
mer: Neki poslanec kmečke zve-
ze je na primer dal posekati gozd
gozdnemu gospodarstvu. Ko so
mu posekali, jim je ves les pro-
dal, za 300 m lesa pa je dobil ra-
čun. da še ^ eliko dolgi.; ;. Oseb-
no torej menim, da tako določa-
nje odškodnine ni bilo pravično
in zato ni pravno upoštevno, za-
to bo potrebno na tem področju
oblikovati nove kriterije.
Kar pa se bonov pri zemlji-
škem skladu tiče, pa tole: tisti
boni niso bili izplačani. Do pri-
bližno enega leta so jih še izpla-
čevali, potem pa niti ne več, ker
je vrednost dinarja tako zelo
padla; to bo seveda potrebno
upoštevati.
DEDOVANJE VRNJENE
ZEMLJE
Kako bo z izplačevanjem dedi-
čev pri vrnjeni zemlji, v kakšnih
deležih in do katerega kolena?
Dr. TOPLAK: Stališča do tega
še v komisiji nismo zavzeli. Ce
govorimo o denacionalizaciji, se-
veda govorimo o vračanju, in s
tem bo najbrž treba računati.
Najbrž bo tako, da bo dodatna
zapuščinska razprava in bomo
upoštevali dedni zakon — dedo-
val bo kmet. Lahko pa, da se bo-
do bonitete za kmete določile tu-
di z davčnimi predpisi in v njiho-
vo korist.
KDO NAJPREJ
Kdaj se bo pričelo vračilo in
kdo bi dobil vrnjeno lastnino naj-
prej?
Dr. TOPLAK: Ko bo zakono-
daja sprejeta v slovenski skupšči-
ni, bo k temu mogoče za nekate-
re primere takoj pristopiti. Tam,
kjer je praktično mogoče vrniti
odvzeto v naravi, predvsem v
kmetijskih zemljiščih, je to naj-
bolj enostavno in tudi osebno se
za to zavzemam.
BODO S TEM STRO-
ŠKI?
Kako bodo formirane komisije
za vračanje in ali se bo moral vsak
oškodovanec pravdati prek svoje-
ga odvetnika?
Dr. TOPLAK: Z delom tega
programa denacionalizacije se
bo ukvarjala komisija za obnovo
kulaških procesov, s čimer se
okvarja in je tudi pobudnik tega
kmet Ivan Pučnik. To pa je le del
v celotnem programu. Izdelali
bomo ustrezen sistem tako, da bi
bilo s samimi postopki čimmanj
nepotrebnega administriranja in
stroškov zlasti s strani prizade-
tih. Osebno menim, da je to skrb
države, tako kot je bila njena
skrb tudi nacionalizacija. Njena
naloga je torej, da to optimalno
reši. Seveda pa bodo tu in tam
ostala tudi odprta vprašanja za
individualno obravnavo na zah-
tevo posameznikov.
ZVEZNI PREDPISI
Ali lahko Slovenija vrne zemljo
in lastnino neodvisno od zveznih
predpisov?
Dr. TOPLAK: Vemo, da je to
vprašanje bilo močno blokirano
z zveznimi zakoni, zlasti z zvezno
ustavo. Med drugim je tudi zato
sprejela slovenska skupščina De-
klaracijo o suverenosti države
Slovenije, ker je to pravzaprav
programski akt za pripravo usta-
ve in ustavnega zakona, po kate-
rem bomo naknadno določili,
katere od veljavnih zveznih za-
konov bomo še naprej priznavali
in s kakšno veljavo, verjetno pa
zgolj kot pravna pravila, dokler
ne bo novih ustreznih slovenskih
zakonov.
DELNICE IN OBVEZNI-
CE
Je mogoče zadeve urediti tudi
kako drugače, da zemlje ne bi vra-
čali?
Dr. TOPLAK: To ie mogoče v
primeru, da bi se zaradi vračanja
delala z delitvijo večja škoda. V
takem primeru bi priznali ali del-
nice ali obveznice, vrednostne
papirje, s katerimi si lahko na
primer solastnik kombinatove
zemlje do določenega odstotka,
pri obveznici pa dobiš v nekaj le-
tih izplačan svoj delež, če država
ne bo imela denarja, da bi takoj
ustrezno odškodovala.
Ali ima kmet pravico zahtevati
najemnino za 40 let odvzeto zem-
ljo?
Dr. TOPLAK: Vprašanje je
zanimivo, vendar zdaj težko od-
govorim. Ce gremo sedaj še na
najemnino za štirideset let, po-
tem bo to veliko in nemogoče
breme za našo državo. Je pa
vprašanje vredno posebne obrav-
nave.
LASTNINA TUJCEV
Ali lahko tujce, ki so imeli pri
nas zemljo, odslovimo in jim ne
damo ne zemlje in ne denarja?
Dr. TOPLAK: To je vprašanje
mednarodnega zasebnega prava.
Po večini mednarodnih konven-
cij je tako, da je država, ki od-
vzame premoženje državljanom
druge države, dolžna tej državi
ali njenim državljanom plačati.
V primeru Nemčije in nemških
državljanov je bilo tako, da je
Nemčija morala Jugoslaviji pla-
čati vojno odškodnino, ki pa sta
jo s pogodbo Brandt in Tito
zmanjšala za vso odškodnino, ki
so jo zaradi ukrepov nove oblasti
utrpeli pri nas nemški državljani
in tisti, ki so pozneje vzeli nem-
ško državljanstvo. To jim je mo-
rala nemška država izplačati.
Drugačen pa je primer z av-
strijskimi in italijanskimi lastni-
ki. Kolikor vem, z njimi ni bilo
rešeno na tak način. Država mo-
ra misliti tudi na to, da bo vse
urejeno po pravilih mednarodne-
ga zasebnega prava.
Darja Lukman
KOMASACIJE IN ARONDA-
CIJE IN KRIVICE. KI IZ-
HAJAJO IZ TEH DVEH NA-
ČINOV »SOCIALIZACIJE
VASI«:
Dr. TOPLAK: »Komasacija
in arondacija sta se zadnjih
petnajst let šteli kot obliki po-
družbljanja vasi in zemlje. V
resnici pa naj bi šlo za agro-
tehnične operacije, ki bi mora-
le biti v korist kmeta samega.
Ta proces bi bil seveda zelo ko-
risten, toda ne tako. kot smo
ga izvajali doslej, ko je to bil
način za pritisk na kmeta in
odvzemanje kakovostnejše
zemlje. Tudi zakon iz leta 1973
obravnava komasacije in aron-
dacije bolj kot podružbljanje
zemlje in vasi kot pa agroteh-
nični ukrep, ki ga povsod v 5ve-
tu s pridom uporabljajo.«
Ali bodo kmetje in drugi, ki
so bili krivično obsojeni in kaz-
novani in so prestali zaporne
kazni, dobili odškodnino v
obliki priznanja delovne dobe?
Mnogi, ki so izvajali to grozno
revolucionarno zakonodajo in
imajo krvave roke, namreč pre-
jemajo borčevske pokojnine,
ljudje, ki pa so doživljali krivi-
ce, so praznik rok .. .
Doslej še ni bilo zaslediti, da
bi kdo razmišljal tudi o mož-
nosti, kako v primerih, ko so
kmetje prišli ob zemljo in pre-
moženje zaradi neznosnega
davka. Ko se je namenoma
nabijal tak davek, da nihče ni
mogel vzdržati, hkrati pa je bil
to tudi način, da kmetje izgu-
bijo zemljo, ki je niso hoteli
združevati v Koze. Ko so kme-
tje prvi davek plačali, so dobili
že nove položnice in to je šlo v
vratolomne številke. Ko pa ni
šlo več, je prišel rubež in so jim
vse zarubili. Takih primerov je
bilo ogromno.
Nad šeststo prijav'
odvzete lastnine
Obvestilo oziroma poziv sekretariata za kmetijstvo občine
Ptuj v Tedniku, da naj vsi nekdanji lastniki premoženja, ki jim je
bilo tako ali drugače odtujeno, vložijo prijave z dokazili, je zelo
odmevalo tako doma kot v tujini. Prevedeno obvestilo so objavili
tudi nekateri tuji časopisi. Do določenega datuma so tako v ptuj-
skem sekretariatu za kmetijstvo prejeli nekaj nad 600 prijav; če bo
še kdo prinesel prijavo, jo bodo kljub zamudi sprejeli.
Na osnovi prijav so ugotovili, da je bilo po zakonih o agrarni
reformi odvzetih 1964 hektarov kmetijskih, stavbnih in drugih
zemljišč, z zaplembami 1205 hektarov. K temu je potrebno dodati
tujim državljanom odvzeto lastnino, Le-ti so vložili 88 prijav, ven-
dar je bilo mogoče le iz 22 razbrati točne zahteve, ki se nanašajo
na 1550 hektarov takih ali drugačnih površin. Če bo potrebno, bo-
do za preostalih 66 tujcev zbrali konkretne podatke in v tem pri-
meru bo seveda šlo za bistveno večje površine. Prijave o odvzeti
lastnini se nanašajo na 221 stanovanjskih objektov, dve žagi, 5
skladišč, tri trgovine, eno banko, pet gradov, samostan, štiri gostil-
ne, dve usnjarni in trinajst veleposestev. Poudarjamo, da gre zgolj
za informativno zbiranje podatkov, da samo prijava še ničesar ne
pomeni in da ni razloga za napetosti, ki menda že nastajajo med
ljudmi. Vse skupaj bo služilo kot informacija za pripravo zakona,
ki bo poskušal popraviti krivice iz naše nekaj desetletne preteklo-
sti.
JB
Kako popraviti krivice tistim, ki so po vojni izgubili premože-
nje, ljudem, ki so bili na pamet obsojeni, zaprti ali umorjeni. Nji-
hovi potomci so to nosili s seboj. Hudo je, če gledaš na primer lju-
di, kisa bili po krivici tlačeni, odvzeli so jim zemljo, pogosto so jih
»zloglasne« karakteristike spremljale vse življenje...?
Dr. LUDVIK TOPLAK: »V eni kraških občin so pred nedav-
nim odkrili kraško jamo, za katero ocenjujejo, daje v njej okoli 5
tisoč ljudi, drugo, kjer se ocenjuje, da je v njej 5 do 10 tisoč pokopa-
nih. Tam so sklenili, da bodo postaviU sakralni spomenik; v Mari-
boru smo pred kratkim prebrali, da je v znanem jarku 10 tisoč žrtev
— tam bodo tudi postavili spomenik.
Kakorkoli že zdaj to odkrivamo, dejstvo je, da so se te stvari
formalno gledano dogajale po 9. maju 1945 in formalno gledano je
ta država pravni naslednik. Če pa je vse te krivice, zlasti moralne,
mogoče odpraviti denarno, če je moralno škodo mogoče oceniti, pa
dvomim. Časti, premoženja, poštenja človeka in družine niti pribli-
žno ni mogoče denarno odškodovati. Neko simbolično odškodnino
je v posamičnih primerih že mogoče določiti. . .
Drugače pa je v tistih primerih, kjer so bih ljudje pravnomočno
s sodbo obsojeni, kot je bil primer dachavskih procesov. Žrtve teh
procesov so bile rehabilitirane in so jim izplačali odškodnino. Če pa
bi danes zajeli v resnici vse. ki so bih po krivem obsojeni ah kar
brez pravih dokazov kaznovani na tak ah drugačen način, je to ta-
ka hipoteka, tako breme, zlasti če hi hoteh povrniti .še moralno od-
škodnino, ko .so družine trpele in desetletja niso smele nikomur po-
vedati. kje in kdaj so zgubili očeta ah druge bližnje sorodnike. Ko
bomo vsaj približno .sešteli večino takih primerov, bo potrebno od-
škodnino ustrezno ovrednotiti. Težko pa je danes oceniti dejansko
premoženjsko in nepremoženjsko .škodo. Ko bomo vse to prešteh in
sešteli, bo seveda potrebno odločiti, koliko primerov je mogoče reši-
ti. V nekaterih državah ^bivših socialističnih.! delajo podobne anali-
ze in so rekli, da bodo povrnih ponekod 15%, drugje 25% škode, po-
nekod pa se še pogajajo o podobnih odstotkih.
V drugih primerih pa tako: kjer je mogoče, naj se premoženje
vrne v naravi, kjer pa ni mogoče v naravi, pa v vrednostnih papirjih,
obveznicah in delnicah.
tednik "" september 1990
OD TU IN TAM - 11
Zmagi Trešnjevke in Drave
Rokometni klub Drava je v soboto popoldan v športni dvorani
Center izvedel memorialni turnir Adija Šarmana, tokrat prvič z med-
narodno udeležbo. Ptujski klub je namreč gostil članice italijanske
ekipe iz Parme, v kateri igra tudi Ptujčanka Ines Cerne, dolgoletna
igralka Drave in ljubljanske Olimpije, in mladince tega kluba. Turnir
je v imenu Slovenskih krščanskih demokratov ob njihovem prvem ta-
boru v Ptuju odprl Ciril Kolešnik.
V prvem srečanju so mladinci Parme z 18:15 premagali kadete
Drave, nato pa so se začele tekme moškega in ženskega turnirja. Na
ženskem turnirju sta zraven italijanskih prvoligašic nastopili še drugo-
ligaš Trešnjevka iz Zagreba in domača Drava, ki nastopa v vzhodni
skupini republiške lige. Turnir je po pričakovanju osvojila Trešnjev-
ka, ki je s 25:16 premagala Dravo in z 19:13 še Parmo. Druga je Dra-
va po presenetljivi zmagi proti Parmi s 16:109.
Na moškem turnirju sta zraven mladincev Parme in članov Dra-
ve nastopila še hrvaška Ugaša Zrinski iz Cakovca in Varteks iz Varaž-
dina. V polfmalu je Drava z 19:8 premagala mlade Italijane, Zrinski
pa z 19:18 Varteks. V tekmi za tretje mesto je Varteks premagal Par-
mo s 15:10. Finalna tekma med Dravo in Zrinskim je bila zelo izena-
čena, domači novi republiški ligaši pa so bili nekoliko boljši in so
zmagali z 19:18.
Vse tekme turnirja, ki je lepo uspel, so vodili zvezna sodnika
Grame in Stoger iz Maribora ter Nojič iz Ptuja.	I.k.
Turnir mladincev gasilcev
UDcmsKa gasiisKa zveza ur-
mož je v sodelovanju z gasilskim
društvom Središče že tretje leto
uspešno organizirala turnir v ma-
lem nogometu za mladince —
člane gasilskih društev na pod-
ročju občine Ormož.
V deževnem vremenu je v so-
boto, 1. septembra, popoldne
turnir lepo uspel, saj so bili za-
dovoljni igralci in organizatorji.
Udeležilo se ga je šest gasilskih
društev. Sodniška ekipa je svoje
delo opravila brezhibno.
Prvi trije so bili: GD ORMOŽ,
GD SAVCI in GD SENEŠCI.
Prvouvrščena ekipa je prejela
pokal, ki ga je poklonila firma
DUŠAN CVETKO - podjetje
za trgovsko ter izvozno-uvozno
dejavnost iz Trgovišča. Vse dru-
ge ekipe so prejele spominske di-
plome, ki jih je poklonil organi-
zator — OGZ Ormož.
Anton Kace
NOGOMET
ODLIČNI NASTOPI
SREDIŠČA
v območni nogometni ligi so
odigrali četrto kolo. Igralci Sre-
dišča so na svojem igrišču z 2:1
premagali Svobodo iz Brežic (za-
detka sta dosegla Kosi in Bizjak)
in so s šestimi točkami skupaj z
mariborskim Železničarjem na
drugem mestu, s točko zaostanka
za vodilnim Turniščem iz Prek-
murja. Vodilna ekipa je v tem
kolu na svojem igrišču z 2:0 pre-
magala poljčanski Boč, ki v do-
sedanjem delu prvenstva točk še
ni uspel osvojiti. Prvo zmago pa
so dosegli igralci bistriškega Im-
pola, ki so s 3:0 premagali Inter-
marketing iz Peker. Vse tri zadet-
ke je v drugem polčasu (v prvem
ni igral!) dosegel Ratkovič.
V	nedeljo bo v Poljčanah go-
stovalo Središče, Impol pa v Bel-
tincih.
V	VODSTVU
ALUMINIJ
v tretjem kolu prve skupine
medobčinskih nogometnih lig so
bili v soboto izidi naslednji:
Stojnci — Gerečja vas 2:5, Bu-
kovci — Skorba 1:0, Aluminij —
Dornava 3:0, Pragersko — Haj-
doše 7:0, Markovci — Hajdina
3:1 in Drava — Slovenja vas 5:1.
V	vodstvu je Aluminij s šestimi
točkami, točko zaostajajo Bukov-
ci, po štiri pa imata Drava in
Markovci.
V	soboto popoldan (ob 16. uri)
so pari naslednji: Gerečja vas —
Slovenja vas, Hajdina — Drava,
Hajdoše — Markovci, Dornava
— Pragersko, Skorba — Alumi-
nij in Stojnci — Bukovci.
I.k.
Vpis
novih
članov
Iz Japonske, dežele samurajev
in vrhunske elektronike, prihaja-
jo najpopolnejše borilne veščine
in najstrožjiu moralni zakon:
BUSHIDO (Pot Samuraja), ki je
globoko vsajen v karate. Kako
doseči samokontrolo in mir v ne-
gotovi sedanjosti? Karate-do
vam bo pokazal POT!
SKK Jože Lacko I^uj vpisuje
nove člane vsak torek in četrtek
od 18. do 21. ure v OŠ dr. Ljude-
vita Pivka. Klub goji športni in
tradicionalni karate najčistejše in
najbolj razširjene oblike karateja
v svetu: SHOTOKAN! Trenirajo
v začetniški in članski sekciji, ki
vsebuje tekmovalni in rekreati-
vni karate. V klubu vadijo tako
ženske kot pionirji, treninge pa
vodi mojster karateja Silvo Vo-
grinec (2. DAN) z asistenti.
Pridružite se veliki družini ki-
mono športa. »HUS«!
Klub borilnih veščin Ptuj vpi-
suje nove člane in članice, mla-
dince ter pionirje. Kdor se želi
izpopolniti v borilnih veščinah
(karate, semi kontakt, samoo-
bramba, judo, kung fu in kick
boxing), naj pride v telovadnico
osnovne šole Olge Meglič Ptuj.
Treningi in vpis bodo vsak po-
nedeljek in sredo ob 18. uri. Vad-
ba poteka v dveh telovadnicah
hkrati. Pionirji in ml. mladinci
bodo trenirali ločeno od članov.
Treningi bodo pod strokovnim
vodstvom mojstrov borilnih ve-
ščin in večkratnih državnih prva-
kov Vladimirja Sitarja in Alojza
Vidoviča.
VABLJENI TUDI STAREJŠI,
ŽELJNI REKRACIJE, IN LJU-
BITELJI BORILNIH VEŠČIN.
12 - TV SPOREDI
20. september 1990 - TEDNIK
TEDNIK " sep^en^ber 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
20. september 1990 —
tednik
TEDNIK - 20. september 1990
OGLASI IN OBJAVE — 15
Srečanje v Ptuju po štiridesetih letih.
Srečanje po štirih
desetletjih
Nekdanji učenci Srednje kmetijske šole iz Maribora so se sicer
gotovo pogosto srečevali, tudi v poslovnih stikih, pa je bilo kljub te-
mu srečanje ob štiridesetletnici mature minuli petek v Ptuju zelo pri-
srčno.
Leta 1950 je končala Srednjo kmetijsko šolo — vinogradniško-
sadjarski oddelek v Mariboru druga povojna generacija kmetijskih
tehnikov. Bilo jih je triinštirideset; po besedah Janka Vehovarja,
predsednika razredne skupnosti, so bili pisana druščina. Nekateri so
prišli v srednjo šolo iz osmega razreda osnovne, drugi so pred tem že
odslužili vojsko. Bili so dobri dijaki, tako po šolskem uspehu kot po
kulturni in telesnokulturni dejavnosti. Dvakrat je cel razred sodeloval
na udarniških akcijah — prvič v Novem Beogradu, drugič na kočev-
skih posestvih. Po maturi so se razkropili po vsej Sloveniji. Približno
polovica jih je nadalejvala študij, v glavnem agronomije. Tako je bilo
ob štiridesetletnici mature prisotnih precej inženirjev, magistrov in
doktor znanosti.
Slovensko vinogradništvo in sadjarstvo je težko pričakovalo mla-
de strokovnjake, tako so bili že pet let po maturi mnogi upravniki vin-
skih kleti. Dolga leta je njihova generacija strokovno in poslovno vo-
dila največje slovenske vinogradniške in vinarske organizacije, neka-
teri, med njimi ing. Jani Gonc iz Ptuja, jih vodijo še danes. Tako
predvidevamo, da je prijateljsko srečanje po štiridesetih letih izzvene-
lo tudi kot strokovno srečanje.	J. Bračič
V Tovarni sladkorja
prižgali apneno peč
Minuli petek je bila ob navzočnosti celotnega kolektiva ormoške
tovarne sladkorja ter predstavnikov gospodarske zbornice, skupščine
in drugih manjša slovesnost ob pričetku letošnje 11. kampanje prede-
lave sladkorne pese.
Ob 384 redno zaposlenih so jih za čas kampanje, ki se bo letos
zavlekla čez običajnih 105 dni, še dodatno zaposlili 120.
Peso so pričeli puliti v ponedeljek, predvsem tam, kjer je imajo
več, s 1. oktobrom pa na celotnem območju, ki ga imajo posejanega s
peso (Podravje, Pomurje, občine Cakovec, Varaždin, Ludbreg in Ko-
privnica); v tovarno so jo pričeli voziti včeraj, ko so jo pričeli tudi re-
zati in predelovati. Jutri pričakujejo že prvi letošnji sladkor.
Prižig je opravila tričlanska delegacija: Franc Obran, eden naj-
boljših pridelovalcev sladkorne pese, doma iz Zabovcev (KZ Ptuj), Jože
Kavčič, predstavnik Gospodarske zbornice, in Janko Sever, predsednik
zbora krajevnih skupnosti občine Ormož.	Vida Topolovec
ANKETA ^ Rekonstrukcija minoritske cerkve
.Va seji občinske skupščine naslednji teden se bodo
delegati opredelili tudi do pobude g. Marjana 1 ogrina o
rekonstrukciji minoritske cerkve. Ta je stala na mestu se-
danje pošte in je stilno ter gradbeno zaokroževala mogo-
čen minoritski samostan.
Pred cerkvijo je stal steber z Marijinim kipom, ki je
bil postavljen v spomin na zmago nad Turki pri Monoštru
leta 1664. Marijin steber je bi) z nekdanjega Minoritske-
ga trga umaknjen med drugo vojno, sedaj pa ga hranijo v
lapidariju Pokrajinskega muzeja. Steber je najstarejši
spomenik te dobe pri nas. G. Marjan Vogrin predlaga, da
se rekonstruira cerkev in uredi trg pred njo.
Terezija Koštek
Zorica Langerholc.
Ivan iz Haloz.
Božena Cačkovič.
Podoba minoritske cerkve, kakršna je bila skoraj do konca zadnje voj-
ne.
Kaj mislijo o rekonstrukciji
cerkve in trga naključno izbrani,
boste izvedeli v anketi.
Terezija Koštek, Ptuj: Mislim,
da je prav, da se minoritska cer-
kev rekonstruira sedaj, ko vse
obnavljamo. Če je bilo to prej
njihova last, mislim, da bi bilo
prav, če dobijo nazaj. To bo do-
bro za naše zanamce. Za spome-
nik in ureditev trga bi morali lju-
di malo pripraviti; če bi bila ve-
čina za, naj se obnovi in nazaj
postavi tudi ta spomenik.
Ivan iz Haloz: Mislim, da so
naredili napako takrat, ko so jo
dokončno porušili in zgradili po-
5to. Tisto, kar je poškodovala
3omba, bi morali po vojni po-
oraviti. Mislim, da imajo največ
mteresa za rekonstrukcijo cerkve
[isti, ki so jo rušili.
Zorica Langerholc, Ptuj: Mi-
slim, daje pametno rekonstruira-
ti to gotsko barokizirano cerkev,
ki je kulturnozgodovinski spo-
menik prve vrste. Mislim, da z
zbiranjem denarja ne bo težav.
Božena Cačkovič, Ptuj: Sem
trikrat za rekonstrukcijo minorit-
ske cerkve; menim, da je nujno
umakniti pošto. Ta je premajh-
na, predvsem pa se ne vklaplja v
prečudovito okolje nekdanjega
Minoritskega trga. Če bodo po-
štarji odšli in bo prostor prazen,
verjamem, da bo v kratkem času
stala prelepa gotska barokizirana
cerkev. Tudi Marijino znamenje
ima mesto le pred minoritsko
cerkvijo. Skoraj tristo let je stalo
tam, ne vem, zakaj ne more tam
stati sedaj. Mislim, da bi se tudi
trg moral preimenovati nazaj v
Minoritskega. Če se je tako ime-
noval šeststo let, zakaj bi se tega
imena sramovali? Mislim, da je
nujno potrebno trg preimenova-
ti.
M. Samec, foto J. Bračič
VOZNICA HUDO RANJENA
Po lokalni cesti od Majšperka
proti Slovenski Bistrici se je v to-
rek, 4. septembra, nekaj po
10. uri z osebnim avtomobilom
peljala Ljudmila Šel iz Jurovcev
28/a, KS Videm pri Ptuju. Zunaj
naselja Kočno pri Laporju jo je v
nepreglednem desnem ovinku
začelo zanašati. Zapeljala je na
levo stran ceste, kjer se je vozilo
začelo prevračati in je pristalo na
kolesih v obcestnem jarku. Mi-
mo je tedaj pripeljal voznik
osebnega avtomobila in Šelovi
nudil pomoč ter jo odpeljal v bi-
striški zdravstveni dom, od tam
pa so jo odpeljali v mariborsko
bolnišnico.
NA PREHODU ZA PEŠCE
Jelka Peršak iz Cirkovc je
prejšnjo sredo z osebnim avtom
vozila po Mariboru. Pred preho-
dom za pešce na Zagrebški ulici
33 ni ustavila, ko so z njene de-
sne strani trije pešci šli čez ozna-
čen prehod. S svojim vozilom je
zadela v desno nogo Maksa Gol-
ca iz Hrastovca. Vrglo ga je na
pokrov avtomobila in v vetro-
bransko steklo. Hudo ranjenega
so prepeljali v mariborsko bol-
nišnico.
POŠKODOVAN MLADOLE-
TNI MOPEDIST
Po lokalni cesti skozi naselje
Sodinci, KS Podgorci, se je v pe-
tek, 7. septembra, popoldne pe-
ljal z osebnim avtomobilom Pe-
ter Hržič iz Mihalovcev 25, KS
Ivanjkovci. Pri hiši Sodinci št. 60
je nenadoma predenj pripeljal s
kolesom z motorjem 15-letni S.
Z. iz Sodincev, ki je hotel pre-
čkati cesto in se ni prepričal, ali
ima prosto pot. Peter Hržič je
močno zaviral, vendar trčenja ni
mogel preprečiti. Fant, ki povrh
tudi ni uporabljal čelade, je bil
hudo poškodovan in so ga pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
VOZILI STA SE OPLAZILI
V	nedeljo, 9. septembra, ob
16,40 je po magistralni cesti od
Podlehnika proti Hajdini vozil
osebni avto Dare Miljič iz Vla-
tkovičev v BiH. Zunaj Podlehni-
ka je v blagem levem ovinku za-
peljal nekoliko čez prekinjeno
črto prav v trenutku, ko je iz nas-
protne smeri pripeljal s tovornim
vozilom Rajko Verdel s Polzele.
Vozili sta se oplazili in osebni
avto je odbilo v obcestni jarek.
Voznik Dare Miljič je bil huje
poškodovan in so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
PREKRATKA VARNOSTNA
RAZDAUA
Po magistralni cesti od Budine
proti Mariboru je v nedeljo,
9. septembra, ob 19.30 peljal z
osebnim avtomobilom Franjo
Golub iz Maribora. Neposredno
pred križiščem z Zagrebško cesto
je prepozno opazil zavirajoče vo-
zilo pred seboj in je trčil v osebni
avto, ki ga je vozil Anton Vese-
njak iz Podgorcev. Tega je odbi-
lo naprej in je zadel v avto, ki ga
je vozil Vladimir ŠtingI iz Žalca.
V verižnem trčenju je bila huje
poškodovana sopotnica Slavica
Golub.
PRED ZNAKOM M USTAVIL
V	ponedeljek, 10. septembra,
ob 7.15 je po lokalni cesti od
Vidma proti Selom peljal osebni
avto Franc Glažar iz Ilčeve 8 v
Ptuju. V križišču z magistralno
cesto pred znakom STOP ni
ustavil; zaprl je pot osebnemu
avtomobilu, ki ga je vozil Ante
Glavaš iz Bugojna v BiH. Čeprav
je Glavaš močno zaviral, trčenja
ni mogel preprečiti. Oba voznika
in 16-letni sopotnik v Glavaše-
vem avtomobilu so bili huje po-
škodovani in so jih prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
PEŠCA ZBIL PO VOZIŠČU
Po Titovi cesti v Slovenski Bi-
strici je v sredo, 13. septembra,
ob 8.uri vozil osebni avto Nurija
Sakič iz Kikačev pri Kalesiji,
BiH. Prav tedaj je z njegove leve
strani zunaj prehoda za pešce za-
čel prečkati cestišče 75-letni
Franc Bukovec z Zgornje Polska-
ve. Osebni avto je zadel pešca, ta
je padel in se hudo ranil; prepe-
ljali so ga v mariborsko bolnišni-
co.
MOPEDISTKA PADLA PO
CESTIŠČU
V nedeljo, 16. septembra, zju-
traj se je skozi naselje Rotman
po klancu navzdol peljala na ko-
lesu z motorjem Angela Žmauc
iz Rotmana 35, KS Juršinci. Ver-
jetno zaradi prehitre vožnje in
neizkušenosti je izgubila oblast
nad krmilom in padla po cestiš-
ču. Pri tem je, še zlasti ker ni
uporabljala varnostne čelade,
dobila hude poškodbe po glavi
in so jo prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
NERODNOST PRI PREHITE-
VANJU
Od Ptuja proti Ormožu je v so-
boto, 25. septembra, ob 7. uri vo-
zil osebni avto Ivan Gavez iz
Ptuja. Pri hiši št. 14 v Moškanj-
cih je dohitel osebni avto, ki ga
je vozil Srečko Rebernik iz Selca,
KS Voličina, občina Lenart. Ta
je pravilno nakazal, da želi zaviti
v levo na stransko cesto. To je
Gavez najbrž prepozno opazil in
ga je začel prehitevati, vendar si
je premislil in nenadoma zape-
ljal nazaj na desno stran cestišča.
Čeprav je močno zaviral, je trčil
v zadnji del Rebernikovega avta.
V nezgodi je bila hudo poškodo-
vana sopotnica Anica Gavez, la-
žje pa voznik Ivan; oba so prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
FF
UMRLA NEMŠKA DRŽAVLJANA
V sredo, 13. septembra, nekaj po 10. uri sta se po magistralni ce-
^sti od Ptuja proti Ormožu peljala v mercedesu nemška državljana —
^akonca Paul in Rosalie Forster, vsak star 65 let; vozil je Paul. V na-
selju Trgovišče, KS Velika Nedelja, je v ostrem desnem nepregled-
nem ovinku zapeljal na desno bankino, nekaj časa vozil po njej, zavil
nazaj na cesto, vendar zaradi prevelike hitrosti vozila ni mogel obvla-
dati. Spet ga je zaneslo na bankino, nato na cesto in spet na bankino;
nazadnje se je avto ustavil pravokotno na cestišču. V tistem trenutku
je iz smeri Ormoža pripeljal s tovornjakom Stanko Potrč iz Prerada,
KS Polenšak, z njim je bil sopotnik Jože Gole iz Ptuja. Potrč, ki je za-
poslen pri podjetju Pleskar, je storil vse, da bi trčenje preprečil, ven-
dar zaman. Tovornjak je trčil v osebni avto. Paul in Rosalie Forster
sta dobila tako hude poškodbe, da sta na kraju nesreče umrla. Voznik
tovornjaka in njegov sopotnik sta bila le lažje poškodovana.
(Foto: OM.)
Dva pomora rib
v poletnih mesecih je kanalizacija za naselje Rabelčja vas, ki se
zbira v kolektorju pod Srednješolskim centrom tik ob Grajeni, že dru-
gič odtekala v potok. Ob prvem pomoru rib je podjetje Vodovod in
kanalizacija obljubilo, da bo stalno nadziralo kolektor, a je do pomo-
ra ponovno prišlo minuli teden. V prvem primeru so ukrepali Zeleni
in poklicali inšpektorje, ki so odvzeli vzorec vode in poginulih rib. Po
zadnjih informacijah sodeč še nimajo rezultatov analiz niti za prvi po-
mor rib, kaj šele za zadnjega. V ustnem pogovoru je inšpektorica celo
trdila, da za pomor Komunalno podjetje ni odgovorno, češ da otroci
mečejo razne lesene in druge odpadke v kanalizacijo in na to upravi-
telj ne more vplivati.
Že drugi pomor pa bi kljub obljubam upravljalca moral nekoga
strezniti. Na vrsti so inšpektorji.
d.l.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (namestnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio —
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 250 dinarjev, za tujino 480
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.