Poštnina plačana v gotovim. s«.' rasno. i*w »rsa* s« .Zli A J A VSAK TO Ul,K, ČETRTEK IN SOBOTO. (Jena posamezni številki Din 1*50. ».as-ri|[n-«Tiryii im m mirrraam2• T«>le?on st. 552. ŠT KV. 28. Ustanovitev narodnega odbora Mednarodne trgovske zbornice. Med najpomembnejše povojne gospodarske ustanovitve spada brezdvoma Mednarodna trgovska zbornica, ki nudi, kakor nobena druga ustanova, možnost perijodižnih sestankov in praktičnega' sodelovanja najodličnejših gospodarskih faktorjev skoro vseh držav sveta. Ze oktobra 1919. leta se je vršila pod okriljem trgovske zbornice Zedinjenih držav v Atlantic City mednarodna konferenca v svrho preučevanja problemov obnove svetovnega gospodarstva. Konference so se udeležili idelegati Belgije, Severoame-riških -Zedinjenih držav, Francije, Anglije in Italije, ki so bili soglasni v tem, da je neobhodno potrebno ustanoviti čimprej stalno mednarodno gospodarsko organizacijo in da je v te svrhe nujno sklicati druge konferenco. Ze naslednje leto je prišlo na kongresu v Parizu, junija 1920, kjer se je razpravljalo c tem vprašanju, do ustanovitve Mednarodne trgovske zbornice. MTZ zasleduje po svojih pravilih zaščito interesov financ, industrije, prometa, trgovine in v splošnem vseh strok mednarodne gospodarske delavnosti. MTZ ima namen olajšati izmenjavo blaga med naredi, realizirati harmonično soglasnost v vseh mednarodnih vprašanjih, ki se tičejo trgovine, financ in industrije, prispevati k napredku in k vzdrževanju miru s pospeševanjem prisrčnih odnošajev med pripadniki različnih držav in pospeševanjem sodelovanja poslovnih’ ljudi in organizacij, ki stremijo za razvojem trgovine, financ in industrije V te svrhe sklicuje MTZ najmanj vsa-" ko drugo leto po en kongres. Prvi kongres se je vršil v Londonu leta 1921, drugi v Rimu 192;$ in tretji v Bruslju leta Nadalje sklicuje MTZ konfe- rence Specijalistov, vrši gospodarske ankete in izdaja publikacije o rezultatih teh konferenc in anket. Poleg kongresov, konferenc, anket in publikacij se poslužuje MTZ v svojem delovanju še naslednjih organov: 1. sveta, 2. generalnega se-kretarijata, 3. nacijonalnih odborov in ujih sekiretarijatov. Svet ATT Z ima v bistvu nalogo, da upravlja zbornične posle, da zasleduje namene, k.i si jih je postavila zbornica, in to po smernicah, določenih na kongresih. V upravnem Svetu so zastopniki posameznih včlanjenih držav. Število predstavnikov posameznih držav v svetu je odvisno cd važnosti zunanje trgovine do-tiPne države, ki se sodi po celokupnosti uvoza in izvoza. Po statutih je pa to število omejeno od enega do največ treh zastopnikov za vsako posamezno državo. Svet sklepa o prošnjah za sprejem novih članov MTZ, določa termin za kongrese, spored kongresov, sploh vodi vsa pripravljalna dela za kongrese. Naloga sveti' ie tudi, da pošilja potom narodnega ''dbora svojini članom publikacije in letna poročila. Svet posluje telegraJično ali pismeno in ni potrebno, da bi se sklicale seje članov. Svet sam sklepa o načinu poslovanja. Samo na zahtevo šest ali več članov, k,i pripadajo najmanj trem državam, se mora sklicati sejo sveta. Vsako leto izbere svet iz svoje sredine, brez «zira na nacionalnost, efksekutivni odbor (1d 5 do največ 15 članov, vključno pred-s^uika MTZ, ki je obenem tudi predsednik eksekutive. Pod vodstvom in kontrolo sveta posluje na sedežxi zbornice generalni sekretariat, ki skrbi za zvezo med gospodarskimi organizacijam,j posameznih držav in ki mora nuditi članom zbornice vse potrebne informacije. Pri general- nem sekretarijatu ima vsaka država svojega administrativnega komisarja, ki zastopa svoj narodni odbor in lajša zveze domačimi organizacijami. Nadaljni organi MTZ so nacijo 11 a 1 -5 i j,, o d i) o r i. Po šla tulu MTZ se mora v vsaki državi, ki je pristopila k MTZ, osnovati iz prijavljenih in sprejetih članov naredne odbore, v katerih morajo biti zastopane vse gospodarske široke in lo po načinu, ki najbolj odgovarja razmeram v državi. Edini pogoj, ki ga stavijo Statuti, je, da so v narodnem odboru v resnici zastopane vse glavne gospodarske panoge dotične države. Ta narodni (dbor ima določili člana ali člane sveta. Toda narodni odbor nima samo namena, ; a določa osebe, ki naj zastopajo državo ■■ svetu MTZ, ampak mora skrbeti tudi za to, da se pri vseh vprašanjih, ki jih bravnava MTZ, upošteva tudi splošno •mnenje industrijcev, trgovcev in finančnikov dotične države, s čimer ojača tudi akcije MTZ napram javnim oblastveni raznih držav. Narodni odbor vsake države sestavi statute in določila, ki imajo zagotoviti uspešno delovanje odbora, I predvsem pa zagotoviti ustanovitev in vzdrževanje narodnega se k reta-r i j a t a, ki je izvršilni organ narodnega odbora it! ki skrbi za čim ožje stike S sveti in z generalnim tajništvom. Člani MTZ so dvoje vrste: 1. Aktivni n 2. individuabii. Aktivni člani MTZ morejo postati industrijske, trgovske in finančne korporacije in organizacije, ki zasledujejo splošne gospodarske interese in nimajo zasebnih ali celo političnih namenov (n. pr. trgovske, obrtniške, industrijske in inženerske zbornice, velike gospodarske združitve itd.). Individuelni člani morejo postati pa posamezniki, tvrdke, zasebni zavodi in družbe. Aktivni člani zbornice imajo pravico poslati enega ali največ 10 delegatov na vsak kongres MTZ. Individuelni člani imajo pravico prisostvovati in govoriti na kongresih, vendar nimajo pravice glasovanja. Članarina znaša za vse člane enako, in sicer 300 franc, frankov letno. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je bila sprejeta za aktivnega člana MT2J na seji sveta dne 6. februarja 1925. PAleg zbornice sta aktivna člana MTZ tudi Zveja .industrijcev na slovenskem ozemlju in Zveza slovenskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Kot individuelen član se je doslej v Sloveniji prijavila in je bila sprejeta samo Ljubljanska kreditna banka. Število članov v drugih pokrajinah, zlasti v okolišu zagrebške zbornice je precejšnje in neobhodno potrebno je, da se posveti tej velevažni mednarodni ustanovi tudi pri nas večja pozornost in da se število članov pomnoži. Da bi bilo omogočeno posluževati se v čim izdatnejši meri te odlične gospodarske institucije in potom nje tudi uveljavljati svoje zahteve, je bilo neobhodno potrebno, da se ustanovi narodni odbor. Statut določa glede tega le v s/plošncim, da mora biti njegova organizacija prila-godona gospodarskim razmeram dotične države in da morajo biti v n|jej zastopano vse glavne gospodarske panoge svojega delokroga. Narodni odbor mora v smislu štatutqj urediti svoj sekretarijat in naloga odbora je, da skrbi za to, da se z zadostnimi1 gmotnimi sredstvi omogoči obstoj in uspešno delovanje sekretari-jata. Na poziv ministra inostranih del je beograjska trgovska zibomica sklicala dne 7. t. m. sestanek vseh članov MTZ, da razpravlja o ustanovitvi narodnega od- bora in o statutih za poslovanje tega odbora. Zastopane so bile vse gospodarske zbornice. Ljubljansko zbornico je zasipal g. dr. C. Gregorič. Vsi govorniki so poudarjali, da mora biti sedež odbora v Beogradu, ker mu je le na ta način omogočen potreben kontakt z vlado. Sklenilo se je, da bo sedež, odbora v Beogradu. Nato so se vršile volitve v upravni odbor. Izvoljeni so bili: za predsednika mitt. n. r. dr. Voja Marinkovič, za I. podpredsednika Vladimir Arko, za II. podpredsednika Vaša Jovanovič, za III. podpredsednika Ivan Jelačin, za člane pa: Miljutin Stanojevič, Milan Stojanovič, Marko Bauer, dr. Fran Windischer, dr. Vojeslav Besarovič, dr. M. Kosič, dr. Sava Boškovič, V. Aksmanovič in Jovo Go-ločevac. Konferenca je pooblastila upravo, naj poskrbi za potrebna denarna sredstva, da bo mogel odbor čim prej l rednim poslovanjem. EKSEKUCIJE ZARADI NEPLAČANIH DAVKOV V LETU 1827. Te dni je finančna delegacija priobčila izkaz o eksekucijah zaradi zaostalih davkov v IV. četrtletju 1926, ki dopolnjuje sliko o prisilnih korakih za izterjavanje. davkov v letu 1920. V letu 1926 so davčni uradi razposlali 461.438 opozori tv eni li položnic in vročili davkoplačevalcem 114.052 opominov na plačilo zaostalih davkov. Rubež so izvršili v 28.795 pri-juerih v katerih je znašal davčni dolig približno 52 milijonov dinarjev. Do prodaje je prišlo v IGO primerih zaradi davčnega zaostanka po 635.869 Din. Zastavno pravico na nepremičninah je dala finančna uprava vknjižiti v 394 primerih zaradi zaostalih davkov v znesku 5,510.061 Din. Na prodajo nepremičnin ni erar stavil nobenega predloga, pač pa je pristopil v 363 primerih k dražbenemu postopanju, katero so predlagali privatniki. V leh primerih so znašali davčni zaostanki 2,156.455-55 Din. — Izkazane številke so važen dokaz za trdoto našega gospodarskega položaja, ki imperativno zahteva ne le, da se ublaži izterjevanje, ampak da se znižajo tudi davki, ki postajajo z nastopajočo konsolidacijo (gospodarskih razmer vedno neznosljivejši. UKINITEV CARINE NA ČILSKI SOLITER. Ministrski svet je z veljavnostjo od 2. marca t. 1. ukinil carino na čilski soliter, ki je nad tri leta težko obremenjevala to prepotrebno umetno gnojilo. Uvozna carina je dosedaj znašala 132 dinarjev za 100 kilogramov ali okrog 40 odstotkov vrednosti gnojila samega. Vsled tega je malodane zabranjevala uvoz tega za kmetijsko produkcijo neobhodno potrebnega sredstva. Čilski soliter je namreč najučinkovitejše in najhitreje delujoče dušičasto gnojilo, ki izredno ugodno vpliva na razvoj in rast vseli zelenih delov rastlin. Vsled njegovega hitrega delovanja ga naši kmetovalci uporabljajo predvsem spomladi, da nudijo rastlinam prepotrebno dušičnato hrano. Trosimo ga navadno po zelenih rastlinah ob suhem vremenu. Rosa in dež ga potem raztopita in spravita h koreninam. Izvrstno učinkuje na oziminah, posebno če so slabo prezimile, ker se po njem hitro popravijo. Še boljši je pa za krompir in krmo, pa tudi jarine in vse druge rastline so zanj hvaležne. Vinogradniki popravljajo ž njim ošibele trte. Najrajši ga imajo hmeljarji, ker samo ž njim lahko dosežejo popoln pridelek hmelja, ki še najbolje izplača vsako gnojenje. Kreditna politika Narodne banke. V nedeljo dne 6. t. rn. se je vršil sedmi redni zbor delničarjev, na katerem je upravni odbor podal izčrpno poslovno poročilo. Iz poslovnega poročila posnemamo sledeče podatke: Lansko leto so banke razpolagale s velikimi gotovinskimi sredstvi. Kazalo se je to v visokih žiroraSunih pri Narodni banki. Pa tudi sicer so naraščale hranilne vloge in tekoči računi pri večini denarnih zavodov. Za kratkoročna posojila so bila torej v splošnem zadostna sredstva na razpolago, vendar pa kljub teinu ni bilo dobiti tudi kratkoročnih posojil, ker so bili denarni zavedi jako rigorozni pri presoji kreditne zmožnosti. Po zakonu sme Narodna banka esk on tirati samo poslovne menice, torej menice, ki so posledica trgovskega posla, ne pa tudi menic, ki naj‘bi se porabljale za nabavo surovin. Poslovne menice so težke dobivajo, ker naša trgovina ni niti iz daleka tako razvita in urejena kakor na zapadu. Vendar se je banki posrečilo uspešno razviti propagando za poslovne menice. V Beogradu je manufaik turno trgovsko udruženje prekinilo poslovanje po tekočih računih in uvedlo pravilo, da ne daje blaga brez menice. Na la način gre naša uvozna trgovina po pravi poti, da vstvari potreben materijal za naše denarno tržišče. V industriji so bile poslovne menice tu in tam že preje običajne, morali bi pa vendar tudi industrije i slediti vzgledu manufakturnega udru-ženja in za vse na kredit prodano blago zahtevati poslovne menice, ki se labko vnovčijo. Bančni eskontni materijal tvorijo sedaj po večini čiste poslovne menice in v portfelj banke dohaja vedno več teh menic. Razume se, da imajo poslovne menice samo denarni zavddi, veletrgovci in industrijci. Bančni kredit je torej po.večini navezan na te gospodarske panoge. Denarni zavodi so imeli lansko leto pri Narodni banki 676 milijonov, industrijalci za 361 milijonov, uvozniki za 141 milijonov, izvozniki pa za 103 milijone dinarjev rednega ter za 390 milijonov dinarjev sezonskega kredita. Narodna banka je upoštevala pri odobravanju kreditov tudi manjše trgovce in indu-strijjce, kar se kaže v tem, da je imelo leto 1926 kredite pri Narodni banki -1200, v letu 1925 pa samo 3941 oseb. V letu 1926 je banka dovolila v celoti za 1401 milijon dinarjev kredita, to je za 78 milijonov več nego v letu 1925. Krediti so bili v letu 1926 odpovedani v znesku 77 milijonov, na novo se jih je pa dovolilo za 155 mi-milijonov dinarjev. Skupno s sezonskimi krediti je bilo v 1. 1926 dovoljenih za 1791 milijonov dinarjev kreditov. Od teh je bi- lo koncem iefa 1926 izrabljenih 1241 milijonov. Ako se temu znesku pri-štejejo še depotne menice po 239 milijonov dinarjev, je Narodna banlka imela v našem gospodarstvu razpoloženih 1470 milijonov dinarjev. Iz teh kratkih podatkov izhaja, da stremi Narodna banka za tem, da čfrn-preje udomači v kupčiji poslovne menice, v korist trgovini im industriji, kateri je s tem omogočeno, da razpolaga s svojim premoženjem in ne veže znatnih vsot brez vsake koristi v svoji kupčiji. Resnost in solidnost kupčije zahteva, da tudi naši poslovni krogi čimpreje spoznajo prednosti poslovnih menic in jih prično v lastnem interesu čimpreje porabljati. Odmera hišnega davka v Ljubljani Iz krogov, iki so v stikih s finančno delegacijo, smo prejeli z ozirom na Članek, ki smo ga z gornjim naslovom objavili dne 3. t. m., sledeča pojasnila:* Kakor je razumljivo z gospodarskega in manda še bolj s psihološkega stališča, da je baš izvršena odmera hišne najma-rine dvignila mnogo prahu, tako goto-voje, da so k temu pripomogle tudi iz-veistoe nejasnosti, ki so razširjene v naši publiki glede ustroja in mehanizma naše najmarine. Naslednja izvajanja imajo samo -namen, obrazložiti nekaj taft ih toSk. I: za leda 1897 se odmerja najimarina (»d dvcletja do dvoletja, in sicer vsakokrat na ».--.novi povprečja najemnin (najemnih prednosti lastnih lokalov gospodarja) preteklega dvoletja. Za davčno dvoletne 1927/28, ki je sedaj v diskusiji, je bilo torej odmeriti najini arino po povprečju najemnin (najemnih vrednosti) iz let 1925/26, dočim je bilo za prejšnje davčno dvoletje — 1925/26 —, s katerim se novi predpisi primerjajo, merodajno povprečje iz let 1923/24. Kdor ve samo to in uvažuje le še noto-mo zvišamije najemnin samih od 1923/24 na 1925/26, si je moral biti na jasnem, da se tudii niij-marina v splošnem do izvestne meje zviša, tker je to zvišanje avtomatična posledica zakonskih določb po eni in faiktič-nega razvoja po drugi str and. Zvišanje najemnin tudi nihče ne taji, ker ga ne more tajiti. Ali, ugovarja se, da se je za io davčna mera znižala od 20 na 12%, da bi torej vendar najuuarina vsaj ne smela biti višja, če že ne nižja, •kakor doslej. Toda ta zaključek pa ne drži. Prvič je znižani procent veljal /o za drugo leto preteklega davčnega dvoletja, t. j. za davčno leto 1926, in ne velja šele od leta 1927. Primerjati bi se dalo torej 'kvečjemu predpis za leto 1925, ne pa več-oni za leto 1926, ker smo imeli v tem že znižani procent, po drugi strani pa imamo v davčnem letu 1927 isti procent, a zvišane najemnine. Drugič pa je odvisno po vise od dejansikih razmer, ali ni bilo zvišanje najemnin od 1923/24 ina 1925/26 toliko, da bi bil davek kljub znižanju more najmanj ravno tolik, če ne večji. Vzemimo konkreten primer tipične najemne hiše (... cesta št. 1); povprečje 1923/24 je znašalo 109.000 Din, povprečje 1925/26 pa 298.500 Din. Izračunaj si vsakdo sam, da |je 20% od 109.000 (prvo dvoletje) dokaj nižje, kakor 12% od 298.500, in sicer le 21.800 napram 35.820. Brez vsakega dvoma je torej, da se je celokupna svata davka deloma zvišala že Tadi zvišanja najemnin. Delež tega zvišanja še ni eksaktno ugotovljen, ker je to precej komplicirana procedura. Po vsi priliki pa utegne biti mnogo večji, kakor se običajno misli. Če tudi pa je ta še tako velik, ostane seveda se vpraša- * Članek priobčujemo ne da bi se z izvajanji popolnoma 'identificirali, ker smatramo »a koristno, da se Cilje tudi dnuffo plat ; zvona. ! nje najemnih vrednosti lastnih lokalov im to je kritična točka vse odmere*. Ugotovitev prave najemne vrednosti, t. -zv. parificiranje je od nekdaj povzročala preglavico prav tako hišnim gospodarjem, kakor davčnim oblastivcm. Jasno in naravno je, da so hoteli iimeti oni čim nižjo, ta pa čim višje številke, in kdor pozna prakso bivšega avstrijskega finančnega ministrstva, ve, da je to večkrat nastopilo proti prenizkim, kakor proti previsolkim pariiikaitum. Ako se pa avtor članka >Trgovskega lislta« z dne 3. t. m. slklicuje na § 43 insfcruikcije za odmero najmarine, naj blagovoli pogledati tudii ustrezno judikaturo upravnega sodišča, navedeno v znani VVolilenikovi zbirki*, pa se prepriča, ikalko ozke so bile moje, v katerih ise je unogla uveljaviti t. izv. »gewoluite billiige Fortdenmg gospodarja. Kakor sii pa bodi, gotovo je, če tudi v javnosti ni zaiano, da je noše finančno ministrstvo že leta 1920 zahtevalo, da naj se parifikati ikiratko in malo dvignejo na 3 do 4 kratno višino do tedanjih zneskov. Šele na energičen ugovor delegacije je itakraitna Generalna diirekci-ja neposrednili poreza pristala, da naj se zvišajo najemne vrednosti le v skladu z dejanskimi razmerami. Pri tem pravilu, t. j. parifieiranju po dejanskih vrednastili, je ostalo v obče tudi v sledečih letih. Delegaciji je tudi iz prizivnih obravnav dobro znano, da so se najemne vrednosti tudi že doslej zvišavale. Seveda pa ne niti v tem obsegu, niti v laki meri, kakor to pot. Razlog za to pa ni v potenciranem fiskalizmu, ampak v tem, da so omejitve stanovanjskega zakona ovirala tudi davčno upravo, ker se je v hišah, ki so bile ped stanovanjskimi zakonom, po strogem naročilu delegacije tudi panifikacija smela izvršiti le v razmerju najemnin zaščitenih stanovanj. Čim svobodneje so pa mogli gospodarji s postopnim demoliramjem stanovanjskega izakena razpolagati s svojimi objekti in izvišavati najemnine, tembolj je bila dana zakonska možnost iin dolžnost davčne uprave, da se tudi najemne vrednosti paralelno zvišajo. Ne odgovarr ja torej dejstvom, da se je še le pri sedanji odmeri začelo z dviganjem parifi-kaltov. Pač pa je res, da so se najemne vrednosti vsakokrat le toliko zvišale, kolikor je stanovanjska zakonodaja pripuščala. Če torej ta praksa dosedaj ni dobila tako splošnega in karakterističnega izraza, kakor pri zadnji odmeri, je to posledica ravno omenjene zakonodaje in večje svobode kretanja, ki so jo s tem dobili ne samo hišni gospodarji, ampak tudi davčna uprava. Z eno besedo: pokazala se je reverana stran medalje. V ostalem je znano, da je dobila davčna administracija vse eno 'baš za odmero 1927/28 še posebne direktive, o katerih se ne more trditi, da so enostransko fiskalne. Neizogibne napake, ki so se pri- * »Zusa.nvmenatelhruf; der RechtsiMze . . . in <3irumd- u. GeMudestBuersachen . . .< Dunaj, Driarvna tiskarna 1899. merile, se pa lahko popravijo in se tudi popravijo v prizivnem postopanju. Za upoštevanje ostalih momentov, ki se navajajo, kakor n. pr. gospodarska depresija, individuelne imovinsike in obiteljske razmere, pa ni mesta pri odmeri najmarine, ki je po sedanjem ustroju izrazit davek po objektu. Za trdote, ki izvirajo iz tega, torej ni odgovorna eksekutiva. Gospodarska politika Sovjetske Rusije. (Konec.) Z ozirom na svojo valuto mora imeli sovjetska vlada aktivno trgovsko bilanco. Eksport pa znaša v najugodnejšem slučaju za tekoče leto 350 milijonov rubljev. Pretekla leta so brez ugovora dokazala, da z večjimi eksperti žita ni mogoče računi ti. Tudi ce doseže predvojno višino ne samo obdelani prostor, temveč tudi donesek poljedelstva, ne bo mogoče žita eks-portirati v isti izmeri kot v predvojnem času. Ne smemo pozabiti, da je pomanjkanje zemlje, na katerem je ruski kmet pred vojsko trpel, povzročilo nakopičenje žita pri veleposestnikih in pri majhnem številu premožnih kmetov. Agrarne razmere so imele to posledico, da sta na račun nezadostno preskrbljenega malega kmeta veleposestnik in imoviti kmet Ukrajine žito izvažala. Danes krije kmet naj-prvo svojo potrebo živil-, predeij prinese preostanek na trg. Ruski kmet živi v pretežni večini še zmeraj v položaju naturalnega gospodarstva. Kljub temu, da je agrarna revolucija sledila v globino idoči gospodarski revoluciji mesta. Izpeljati bi se dala šele, če bi mogla sprejeti vas velike množine blaga in bi imel kmet novo potrebe, ki bi popolnoma predrugačile njegovo gospodarsko čustvovanje in pojmovanje. Danes je tako, da je velik del žita za eksport zgubljen, tudii če vsak kmet le prav malo kruha več pojte. Če užije kmet le eno jajce na dan, je eksport jajec že uničen. Zmeraj na novo si moramo predstavljati ogromno število ruskega prebivalstva — 145 milijonov —, da dobimo jasno sliko, kako imajo že najmanjši prihranki ali pa najmanjši previsni izdatki lahko svetovnogospo-darske posledice. Pri ureditvi ruskega valutnega vprašanja so postopali popolnoma znanstveno in niso upošteva- li niti produkci jških razmer doma in niti inozemstva. Sovjetska valuta nima torej nobene notranje vezi z lastnim narodnim gospodarstvom in ni v nobenem razmerju s svetovnim sistemom denarja. Kljub stabilnemu tečaju opazujemo zato vseeno inflacijske znake. Kupna moč denarja ni v nobenem razmerju z njegovo notacijo, zato se eksport ne splača. A sovjetska gospodarska politika smatra vsak eks- port za dobiček, tudi če pomeni trgovsko zgubo, ker more le na ta način dobiti inozemstvo valuto za import. V resnici je vse to objedanje narodnega premoženja. Eksport stavi importu meje, import pa programu industrializacije. Tako zadenejo veliki načrti na skoraj nepremagljive ovire. Sovjetsko gospodarstvo je v znamenju diktature industrije. Import je omejen po majhnem eksportu in ta omejitev importa ima nusilno posledico, da se postavi večji del importnega načrta v službo nabave produkcijskih sredstev in industrijskih surovin. S tem import konsumnega blaga skoraj popolnoma izgine. Pa tudi sicer je danes industrija gospodarica na politič-nogospodarskem in upravnem polju. Uradi zunanje trgovine postajajo izvršilni organi industrije in industrijske poltike. Tvori se vrsta novih družb za zunanjo trgovino, ki naj preskrbi im-portno potrebo industrije. V teh državnih družbah vlada industrijski urad, t. j. Najvišji narodnogoskodarski svet. Njemu je nakazana večina uvoznih licenc, predvidenih v importnem načrtu. S tem zguibi zunanji trgovski urad svojega najvažnejšega in najmočnejšega činitelja, vpliv na razdelitev importnih kontingentov, ki jo od s lopi industrijskim uradom. Program industrializacije je pa skupaj z »režimom ekonomije«; povzročil tudi pregrupaci-jo administrativnega in gospodarskega razmerja moči v industrijskem sistemu. Sedaj naj vlada obrat; v upravni zgradbi industrije postaja obrat narekujoča enota, v nasprotju z dosedanjo vlado administrativnih vrhovnih uradov. Po obratu se morajo ravnati najvišji upravni uradi, Diktaturo industrije nam dokazuje že to samo dejstvo, tla sedi poleg šefa vlade v najvišji vladni korporaciji stranke, v politbiroju samo še predsednik Najvišjega narodnogospodarskega sveta ali industrijskega ministrstva. Industrializacijska politika je v gotovih mejah za Sovjetsko zvezo potreba. Še iz vzrokov prebivalstvene politike, čeprav so vidi protislovno, resnica je, da pošilja vas v zadnjih letih vedno večji prebitek prebivalstva na delovni trg, morebiti vsled končane agrarne revolucije. Obstoječe industrijske razmero teh ljudskih množic ne morejo sprejeti. A skupna industri-. alizacijska politika ima tudi nevarnosti v sebi. Tendenca za izolacijo, v pr- vi vrsti za gospodarsko izolacijo, postaja na ta način večja. Zmeraj bolj se oddaljuje sovjetsko gospodarstvo od sistema svetovnega gospodarstva. Proti temu procesu, nevarnemu za svetovno gospodarstvo in slednjič tudi za Sovjetsko zvezo, se je mogoče boriti samo tako, da se inozemstvo v večji meri zanima za udeležbo na obnovi Rusije. Samo s pomočjo udeležbe na industrializaciji Rusije potom dobave koncesij in potom dovolitve kreditov se dajo odvrniti nevarnosti polne po- L I STE K. Dr. Fr. Ratej: Stanje obče uprave po resoru ministrstva trgovine in industrije v mariborski oblasti. (Konec.) Obrtno zadružništvo. Organizacija obrtnikov in trgovcev v obligatornih obrtnih zadrugah odnosno trgovskih gremijih je malodane popolna. 'Stremljenje gre za tem, da se kolektivne zadruge, ki obsegajo vse mogoče vrste obrtnikov, po možnosti preosnujejo v strokovne zadruge, katerim je edino zajamčeno uspešno delovanje. Število obligatornih Obrtnih zadrug je bilo koncem leta 1926 v oblasti 119. Od teh je 23 gostilničarskih zadrug, ki so vse včlanjene v Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju, ter 14 trgovskih gremijev in zadrug, ki so izr vzemši eno vse včlanjene pri Zvezi trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani. Večina ostalih obrtnih zadrug je včlanjena pri Splošni zvezi (»brinih zadrug v Mariboru. Regulativne hranilnice. Občinskih in okrajnih hranilnic, ustanovljenih po hranilničnem regula-tivu, je v oblasti 14 in sicer v Mariboru, Celju dve, v Ptuju, Slovenski Bistrici, Konjicah, Rogatcu, Kozjem, Slo-venjgradcu, Marenbergu, pri Sv. Lenartu v Slov. gor., v Ormožu, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Za ustanovitev nove občinske hranilnice v Murski Soboti so se izvršile vse potrebne predpriprave ter je potrebna le še odobritev ministrstva trgovine in industrije. Finančno stanje regulativnih hranilnic, ki stoje pod posebnim nadzorstvom državne uprave, se stalno zbolj-šuje vsled vsakoletnih odpisov avstrijskih vojnih posojil in kurzne vrednosti drugih inozemskih efektov, za kar se porablja večji del čistega dobička. Bančni polomi v zadnjih letih so imeli za posledico, da je prebivalstvo zopet zadobilo prejšnje zaupanje do teh vsled jamstva občin in okrajev popolnoma varnih denarnih zavodov. Delniške družbe. Delniških družb s sedežem v mariborski oblasti je 26. Od teh je 17 in- dustrijskih, 3 trgovske, 6 pa denarnih zavodov, h katerim zadnjim se prištevajo tudi male hranilnice v obliki delniških družb v Prekmurju. Poleg teh družb posluje v oblasti cela vrsta podružnic odnosno zastopstev delniških družb in zavarovalnic, ki imajo svoj sc-dež izven mariborske oblasti, zlasti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Od inozemskih delniških družb je omeniti angleško delniško družbo za eksploatacijo svinčenih rudnikov v Mežici. Tujski promet. Po dolgotrajnih pogajanjih z Zvezo za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani glede organizacije tujskega prometa v mariborski oblasti je prišlo do sklepa prizadetih činiteljev, da se osnuje samostojna Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 5. novembra 1926 v Mariboru. Ker so predpriprave za pričetek poslovanja tujsko-prometne pisarne (Tourist Office) v Mariboru v polnem teku, je pričakovati, da bo ta pisarna pričela poslovati že ob začetku letošnje tujsko-prometne sezone. Z ozirom na lani uveljavljeno turi-stovsko konvencijo z Avstrijo, ki je za medsebojni promet prinesla veliko olajšav, je pričakovati, da se v naših krajih tujski in turistovski promet poživi. B. Urad za pospeševanje obrti, ekspozitura v Mariboru. Ta urad, ki je bil s 1. avgustom 1925 premeščen iz Celja v Maribor k oblastni upravi, bi bil velikega pomena za povzdigo obrti in izobraževanje samostojnih obrtnikov, ako bi mu ne bilo delovanje onemogočeno vsled tega, ker so bili zadnja leta v predlogih državnega proračuna črtani vsi za preosnovo urada v zavod za pospeševanje obrti v Mariboru predlagani krediti. Urad za pospeševanje obrti obstoja v Ljubljani ter deluje deloma tudi v mariborski oblasti s prirejanjem strokovnih tečajev, zlasti krojaških, čevljarskih, knjigovodstvenih in kalkulacijskih, njegova ekspozitura v Mariboru pa obstoja le po imenu ter sta njena dva uslužbenca začasno pri-deljena obrtnemu referatu velikega župana. V področju tega zavoda bi se lahko vršili v onih krajih oblasti, kjer je razvito pletarstvo, pletarski tečaji, in v Prekmurju,, kjer obstoja domači sledice ruskega industrijskega razvaja, nevarne zlasti za Evropo. Samo s praktičnimi gospodarskimi odredbami, prilagodenimi faktičnim razmeram, se more z uspehom vplivati na razvoj ruskega gospodarstva. Tako govori Basseches. Mi smo že pred par dnevi deloma pisali o tem in smo omenili, da hoče Rusija svojo dosedanjo pasivno koncesijsko politiko spremeniti v aktivno. To bo en korak na potu do zdravejših razmer. KANCA C051MEKCIALE ITALIANA. Kltfub pomanjkanja! denarja v Italiji kot posledici deflacije in tezavriranja, kaže izkaz te barake na koncu decembra 1926 v skoraj vseh postojankah napram prejšnjemu letu precejšnje dvige, šli so nazaj samo depoti od 950 na 922.5 milj. lir In celici cd 385 na 380 milijonov lir. Obveznosti napram tretjim osebam so se dvignile od 7042 na 7686 milijonov lir, med njimi kreditorji na tekoči račun °d 5417 na 6043 milijonov lir. Med likvidnimi aktivi izkazuje banka dvig blagajne od 492 na 572.5 milijonov in dvig menic od 4380.5 na 4706 milijonov. Tudi manj Jikvidna sredstva so se vsled zahtev denarja potrebne industrije in trgovine na banko zelo dvignile, zlasti debitorji od 1855 na 2339.5 milj. lir itd. Udeležba pri drugih bankah je znašala 471 milj. lir. Izkazni čisti dobiček se je d« bodo lansko 13 odstotno dividendo izplačali tudi letos. STABILIZACIJA LEJA. Bukarežki >Argiis« obravnava vprašanje stabilizacije leja in se sklicuje pri tern na zgled Belgije in Češkoslovaške. 0 Belgiji smo že dosti pisali. Glede češke krone pravi »A.rgus«: »Češkoslovaška je svojo vrednoto v resnici stabilizirala. Tehniški položaj češke krone je zelo ugoden in bo v kratkem omogočen zopet prosti promet deviz. ČeskoslovašGri denarni trg je prav zelo likviden. če-om. sef Je posrečilo, da so dosegli razmerje 2 90 do 3'05 dolarjev za 100 Kč na efektivni zlati podlagi. Prehod k zlati valuti bi se izvršil v Češkoslovaški kar lončarski obrt, lončarski tečaji, kakor tudi drugi strokovni tečaji za samostojne obrtnike. Vprašanju tega važnega zavoda za mariborsko oblast je treba posvečati i nadalje največjo paž-njo, ter je potrebno, da se oblastna skupščina zanj zainteresira. Meroizkusni uradi. v. teh uradov v oblasti izvzemal ie vštevši državno kon- ? i ^Tnih kovin v Celju 13. Se- n TS . Maribor, Celje, Ptuj, Ormož Borl LjUtomerj Gorn-a Rad. gona, S\. Lenart v Slov. gor. Sloveni-mdee, Siovenska Bistrica, Konjice in Kozje. Strokovno nadzorstvo nad te-*ni uradi, katerim načelUjej0 ie v Mariboru in pri kontroli dragocenih kovin v Celju državni uslužbenci, drugod pa kontraktualni nameščenci, se vrši po meroizkusnem nadzomi&tvu v Ljubljani. Nov meroizkusni urad ge snuje za Prekmurje. Strokovno šolstvo. (Podatki se nahajajo v posebnem ^Janku »Strokovno šolstvo v maribor-ki oblasti«, ki je izšel v »Trgovskem štev. 25. z dne 8. marca 1927.) enostavno potom .zakona. Rumunski finančni krogi želijo, da bi se rumum.-lka denarna ;politika tako oblikovala kot re-šlkoslovaška.« V Beogradu notiira ru-ntungki lej 33'3, v Pragi nekaj čez 20, v Ziirichu okoli 3’10. S tem bi zopet ena srednjeevropska vrednota prišla v dotolčeno razmerje do funta in do dolarja. Trgovina. Trgovinska pogajanja med našo državo in Češkoslovaško. Dne 7. t. m. sta imeli jugoslovenska in češkoslovaška delegacija za trgovinska pogajanja zadnjo sejo, na kateri so bili podpisani zapisniki o dosedanjem delu v Beogradu. Po tej seji je bil izdan naslednji komunike: »Na današnji seji sta delegaciji kraljevine S. H. S. in Češkoslovaške republike za sklepanje trgovinske pogodbe končale prvo periodo svojega dela. Izmenjane so bile liste žalitev ene in druge strani, ki bodo predmet preučevanja. Gospodarske korporacije obeh držav toodo pozvane, da izrečejo svoje mnenje in zahteve v Sim krajšem roku, da bi se potem mogla nadaljevati pogajanja na Češkem. Zunanji minister dr. Perič priredi jutri jugo-slo-venskim in češkim delegatom slavnostno večerjo. Delegati odpotujejo v Prago, kjer se bodo v enem mesecu pogajanja nadaljevala.« Konzularna konvencija s Poljsko podpisana. V zunanjem ministrstvu je bila podpisana kozularna konvencija med našo kraljevino in Poljsko. Izvoz iz naše države meseca januarja t. I. padel. Generalna direkcija carin je objavila te dni podatke o izvozu v januarju letošnjega leta. Celokupna vrednost našega izvoza v prvem mesecu t. 1. je znašala 483,784.161 papirnatih ali 44 milijonov 155.394 zlatih dinarjev proti 566 milijonov 616.000 papirnatih ali 51 milijonov 840.36 zlatih dinarjev v januarju lanskega leta. V primeru z lanskim letom je naš izvoz v letošnjem januarju nazadoval va 82,837.429 papirnatih ali 7,784.611 zlatih dinarjev.. Torej za 14.83 odstotkov. Med glavnimi izvoznimi predmeti se nahaja gradben les, ki zavzema pivo mesto. Izvozili smo tega blaga za 56,844.419 dinarjev. Na drugem mestu so prašiči v vrednosti 51,958.410 dinarjev, na tretjem koruza, v vrednosti 44,086.615 dinarjev, na četrtem sveže meso z 43,132.310 dinarjev, na petem jajca, na šestem goveja živina in na sedmem pšenica. Zastoj v prodaji prekomorskega žita. Na evropskih borzah gre prekomorska pšenica prav počasi od rok in se mo- CT16 držati. Nasprotno pa U. S. A. in Argentinija pridno pošiljata. V prvih dveh mesecih tekočega leta je poslala Argentinija tri milijone kvartar-jev pšenice, dočim jih je bilo v istih dveh mesecih prejšnjega lela samo 1,000.000. Kljub temu pa, da gredo tako ogromne množine žita ven v dežele, ki kupujejo, so po resnih zatrdilih zaloge v žitnih deželah letos daleko večje kot so bile pa lani. V Argentiniji znašajo vidne zaloge 1,800.000 kvarterjev napram 780.000 kvarterjem v isti dobi lanskega le4a v U. S. A. pa 300 milijonov bušelav napram 250 milijonom lanskih bušeloiv. Mislijo, da bo do nove žetve od teh 300 milijonov bušelov eksportiranih okoli 60 milijonov in da 'bo za domači kon-sum potrebnih 150 milijonov bušelov; ostane torej še zmeraj 105 milijonov bu-»elov. Torej bi morali po vseh teh po- \;tih pričaTi, vati /.nižanje žitnih cen. zje primerjanje z našimi kilogrami m tonami zapišemo še količine kvarterjev m bušeloiv: l kvarteT — 282 litrov, 1 bušel pšenice = 27'2 kg, ! bušel rži in koruze - 25 4 kg, 1 bušel ječmena 21*8 kg, 1 bušel ovsa — 14.5 Ruska zunanja trgovina, V mesecu januarju je znašala zunanja trgovina sovjetske Rusije 93'6 milj. rubljev, v decembru 111 ‘2 milj. rulbljev. Ekspert v januarju jle znašal 55’1, iniport pa 38‘5 milj. rubljev, aktivnost torej 16 milijonov 600.000 rubljev. Od začetka tekočega gospodarskega leta (oktober—januar) je eksportirala Rusija za 263 milijonov rubljev blaga, importirala ga je Pa za 170'3 milijonov, prva tretjina leta je zaključila torej z aktivnostjo 92‘7 milj. rubljev, dočim je zaključila ista doba prejšnjega gosspodanskega leta s pasivnim saldo 56.1 milj. (rubljev. Industrija. Ekspozitura Trboveljske premogokop-no družbe v Beogradu. Dosedaj je bila Trboveljska premogokopna družba zastopana v Beogradu po tvrdki »Ugalj« d. d. Dne 1. marca pa je družba otvorila v Beogradu svojo lastno ekspozituro. Italija in jekleni kartel. Pod vodstvom nemškega veleindustrijca Thyissena so se vršila v Rimu pogajanja o vstopu Italije v mednarodni jekleni kartel. Kljub najboljši volji na Obeh straneh niso dovedla ipogajanja do nobenega zadovoljivega zaključka. Thyssen je bil takoj po prihodu v Rim sprejet od Mussolinija, in mu je razložil natančnejše pogoje eventuelnega vstopa Italije v Mednarodni kartel. Zdi se pa, da se je postavil Mussolini na temeljno stališče, da Italija nikakor ne more pristati na redukcijo svoje mlade železne industrije, predloženo ji od udeležnikov trusta. Vsled tega principielnega stališča ni smatral Thyssen za potrebno, da bi začel z zastopniki italijanske veleindustrije podrobnejša razpravljanja. Pač pa je porabil svojo navzočnost v Rimu za to, da je imel različne splošne pogovore z zastopniki ameriške železne industTdje, ki so se nahajaili ravno takrat v Rimu. V dobro poučenih krogih trdijo, da je nemški poslanik pri Kvirinalu, baron Neu-rath, takoj osebno poročal o neuspehu pogajanj ministru Stresemannu, ki se mudi isedaj v San Remo ob Rivieri. Pravijo pa, da pogajanja z Italijo še niso definitivno razbita in da se bodo še nadaljevala. Ogrski špirit. Ogrske tovarne špirita so se obrnile na finančno ministrstvo s prošnjo, da strnejo dvigniti dosedanjo produkcijo špirita za 10 odstotkov. Produkcijski kontingent znaša 300.000 hi in ga želi kartel zvišati na 330.000 hektolitrov. Zvišanje kontingenta utemeljujejo z zvišanim ekspertom in z dobrim upanjem za nadaljni eksport. Produkcijski kontingent so šele pred par tedni zvišali od 282.000 na 300.000 hi. Na drugi strani ^beremo, da se bo kartel špirita ra združil in da se bo s tem seveda spremenil tudi produkcijski ključ. Promet. Znižanje potniških tarifov. V prometnem ministrstvu je bil te dni dovršen nov potniški tarif za železniški promet. Po tem novem tarifu bodo znatno znižane vozne cene v I. in II. razredu, ker se pričakuje, da bo na ta način povečan finančni eekt potniškega prometa v teh razredih. Železnice h 300 do 100 km na uro, V Essenu je na dnevnem 'redu razgovor o gigantskem načrtu glede prometa na dolge razdalje, ki bo postavil ves dosedanji proračun na glavo. »Ruhrsied-luugsvenband« je postavil v proračun velik denarni znesek za udeležbo pri študijski družbi, ki bo proučevala vpeljavo viseče želznice za premetavanje na dolge razdalje. Za začetek računijo s hitrostjo 200 km na uro, pozneje pa s 300 do 400 km. S tem bi železnica nad-krilila zračni proauet. Denarstvo. Znižanje diskonta Češkoslovaške narodne banke. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaška narodna banka 7. t m. znižala diskotno postavko od 5.5 na 5, lom-bardno postavko za državne vrednote od 6.5 na 6 in lombardno postavko za ostale vrednote od 7 na 6.5 odstotka. Zadnje znižanje diskonta se je vršilo 27. oktobra 1926. Zaradi znižanja oficijelne bančne rate je Zveza bank sklenila znižati vse postavke tako v debetu kakor kreditu za pol odstotka. V kontokorenlu bo stopilo to znižanje v veljavo 15. t. m. Za staro vloge na knjižice se bo to pozneje uveljavilo, za nove pa že 10. t. m. Ogrsko vojno posojilo. Pisali sono že, da noče ogrska vlada o kakšnem odplačevanju vojnega posojila nič slišati. Sedaj se je od merodajne strani pojavil nov jako izviren načrt in predlog. Država naj bi spirejeanala vojno posojilo kot plačilo direktnih davikov in sicer tako, da je vsak lastnik vojnega posojila opravičen, da plača 5 odstotkov direktnih davkov z vojnim posojilom. Pri tem naj bi bilo 100 kron n amina la isto kot 1 pengfi. Uresničenje tega načrta bi pomenilo 0.84 odstotkov nadvredotenje, torej niti 1 odstotno. Obremenitev države bi tudi ne bila posebno velika, ker bi se plačalo na ta način na leto samo 2 K- milijonov zlatih kron direktnih davkov z vojnim posojilom. Beretmo pa, da odklanja vlada tudi ta predlog in da noče o nobenem nadvrednotenju vojnega posojila nič slišati. RAZNO. , .4 Nemčija in Fraacija. Zunanji minister Briand je sprejel nemškega poslanika von Hoescha ter se z njim razgovarjal o raznih vprašanjih, ki se tičejo francosko-nemških odnošajev. Kakor zatrjuje »Ma-tin« je Briand izrazil svoje zadoščenje, ker nemška vlada tako vestno izvršuje določbe novega dogovora o utrdbah na nemško-poljski meji. Rekel je, da razume željo nemškega zunanjega ministra, da bi se čimprej pričela pogajanja glede izpraznitve Porenja, vendar pa ni bil sedaj primeren čas za to. Briand je namignil, da bo mogoče razpravljati o tem vprašanju šele tedaj, ko bo Nemčija izpolnila vse predpise glede razorožitve. Po svetu. Skupni znesek posojil, za katera se sedaj v Ameriki pogajajo, znaša 776 milijonov dolarjev in se razdeli v skoraj enakih polovicah na Evropo in na Južno Ameriko. Na Jugoslavijo pride 30 milijonov dolarjev, na Avstrijo 20, Belgijo 16, Ogrsko 50, Latvijo 10, Poljsko 28, Rumunijo 18 in na Italijo 187 milijonov dolarjev. V tej zadnji vsoti je vračunjeno tudi stabilizacijsko posojilo v znesku 100 milijonov dolairjev. — Vsled zbližanja Poljske k mednarodnemu jeklenemu kartelu kaže sedaj tudi Rumunija pripravljenost za pristop. — Od Blairovega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev je dobila Jugoslavija doslej samo prvi obrok, 15 milijonov dolarjev. Obligacije tega obroka • notirajo na newyorški borzi 104 dolarje. Sedaj se vršijo pogajanja za nadaljnjih 30 milijonov in prav dobro potekajo; polovica t>o šla za splošne potrebe, polovica za zgradbo jadranske železnice. — Rezervni zaklad družbe Credito Italiano znaša 170 milijonov lir. — Položaj Mednarodne avtomobilne družbe v Berlinu se je letos zboljšal in bo izplačala dražba zopet 6 odstotno dividendo. — O znižanju obrestne mere na Češkoslovaškem glej poseben člančič. — Prva etapa v trgovskih pogajanjih med Jugoslavijo in Češkoslovaško je končana. Sezname obojestranskih zahtev bodo predložili dotičnim gospodarskim korporacijam, da se izrazijo o njih, nakar se bodo pogajanja kolikor mogoče kmalu nadaljevala. — Češki čevlji so dobili pri uvozu v Ogrsko 25 odstotni carinski popust — 7. t. m. so se začela v Londonu angle-ško-lrancoska industrijska posvetovanja, tako kot svojčas angleško-neonška. Navzočih je 15 francoskih industrijskih panog. Šlo bo za pristop Anglije k mednarodnemu jeklenemu kartelu. — Repara-cijska komisija v Berlinu je izre/kla končnoveljavno dovoljenje za zgradbo mostu čez Donavo od Beograda do Pančeva. Od 21 milijonov bo šlo ca. 16 K milijonov na reparacijski račun. — Mislijo, da se bosta še tekom tega meseca spojili Češko Slovenska banka in pa Stavbna banka v Pragi. Delnice se bodo izmenjale v razmerju 1:1. — Bilanca OgrskoJČeške Industrialne banke izkazuje 497.000 pengS čistega dobička in bodo predložili občnemu zboru izplači- lo dividende 2 pengO, kar odgovarja 13.33 odstotnemu obrestovanju. — Podjetje Danica, eno največjih jugoslovanskih kemičnih podjetij, je pripadalo koncernu budimpeške Komercialne banka Sedaj je izročila banka jugoslovanskemu konsoreriju večino delnic in je postala Danica na ta način čisto jugoslovansko podjetje. Najbrž njene delnice sedaj na borzi v Budimpešti ne bodo notirale več. — Češkoslovaška Agrarna banka je imela lani 6,171.000 Kč čistega dobička, leto prej pa 5,331.000. Izplačala bo 5 odstotno dividendo. — V rednem gospodarstvu je dosegla Nemška država v prvih desetih mesecih tekočega fiskalnega leta prebitek 446 milijonov mark. — Poljska tekstilna industrija nadaljuje boj proti češkoslovaškim tekstilnim izdelkom. Ker se stremljenje po konti ngentiranju ni posrečilo, hoče uvesti poljska industrija zvišano carino, ki bi se dvignila v nekaterih vrstah do 40%. Vlada tem nameram ni naklonjena in se boji neugodnih posledic na tr- govMtcpČlitiČhehf' pclju, ne sam« v razmerju do Češkoslovaške., temveč tudi v majnerju do drugih držav. — Centralna zveza delavcev v poljskih glažutah je proglasila splošen štrajk. pri Komandi 25. artilerijskega polka v Petrinji za garnizijo Petrinja; dne 15. marca t. I. pri Komandi mesta v Gospiču za garnizijo Gespič in pri Komandi mesta v Bihaču za garnizijo Bi-hač; dne 16. marca t. 1. pri komandi 26. pešpolka v Sisku za garnizijo Sisak; dne 18. marca t. 1. v pisarni Intendanture v Banja Luki za garnizijo Banja Luka. — Dne 17. marca t. 1. pri glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu glede dobave volnenih odej in košar za sanitetski materijah — Dne 22. marca t. 1. pri kr. re-darstvenem ravnateljstvu v Zagrebu glede do bav e plaščev za policijsko stražo. — Dne 22. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zakovic, delov za lokomotive; do 28, marca I. 1. glede dobave bandaž (obročev); dne 29. marca t. 1. glede dobave manometrov in vakumemetrov. — Dne 26. marca 1.1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vagonskili delov; dne 28. marca t. 1. pa glede dobave banda/, (obročev). — Dne 28. marca t. 1. pri Dravskem intend antskem slagalištu v Ljubljani glede dobave gnoja. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki' so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina kolottijafne in ' Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubliatta Zaloga sveie pražene kave, mletih diSav in rudninske vode ToEna In solidna postreiba I Zahtevajte ceniki PRESELITEV. Javno pravna in gospodarska pisarna Dr. EMIL GAJ se je preselila iz Šelenburgove ulice šf. 7jl. na CANKARJEVO NABR. 1. L (pri Frančiškanskem mostu — Filipov dvorec). Telefon št. 971. Poštni predal ši. 167. TRIKO perilo «a moSka, Sene In otroke, -volna Y rasnih barruii, rokavice, nogavice, dokolenlce, nahrbtniki sa tolarje ln lovce, dežniki, Uott, Utoni, Upnl robci, palice , vilice, no/i, Urarje, potrebSCIne so Šivilje, krojače, čevljarje, brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline j Ljubljana f* biku Prešernovega spomenika. J Nijnlija ceno I N> ve lko In mole1 t............................ .11 Družbe 22 terjate« tvrdke Fr. Brumšbt proti raznim dolžnikom v nom. znesku circa Din 130.000*— na glavnici, vse takoj izvršljive, se vrši pri okrajni sodniji Ljubljana, dne 11. t. m-, ob 4 uri dop., soba št. 19. Terjatve se prodajajo za vsako ceno, posamezne alt skapno. — Pojasnila daje konkurzne mase upravitelj Dr. Ivo Benkovič, odvetnik, Ljubljana Aleksandrova 2. i Najboljši šivalni strej in kolo Je edino te a dom, obrt in Industrijo v vseh opremah. Istotam platitni stroj DUBIED Pank > vaienju b. »platan. VoEletna garancija Delavnica za popravila, klik« cane, tudi na obroka. Josip Peteline Oljubljana gflig Prciirnovegi ipommlh. Veletrgovina v Ljubljani priporo!« špecerijsko blago raznovrstno iganjo, moko in deSelne prt-deiko. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pr atam n z« kavo In mlin za dišav« z električnim obratom. Conikl na razpolago I ■a priporoča aa tlak vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica TBLEFON ST. 662 TISKARNA MERKUR TROOVSKO . INDUSTRIJSKA D. D. LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, itatute, vabila, letake, lepake, posetnice i. L d. TELEFON ŠT. 552 Ure}* dr. IVAM PLESS. — Z« Tr»