GLAS NARODA*
Hm largest
Daily fa
List slovenskih delavcev t Ameriki,
the United States«
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TEUTON: CHelaea 3—3878 NO. 196. — STEV. 196.
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 22, 1935. — ČETRTEK, 22. AVGUSTA 1935.
VOLUME XT.TTT, — LETNIK XT.TTI.
ANGLUA JE PROSILA AMERIKO ZA POSREDOVANJE
ANGLIJA JE PRIPRAVLJENA BRANITI SVOJE INTERESE V SREDOZEMSKEM MORJU
Kelloggova pogodba naj odvrne vojno v Abesini-ji. — Angleški interesi v Afriki in Sredozemskem morju ogroženi. — Izvajan bo gospodarski pritisk na Italijo. — Anglija bo poslala svoje brodovje proti vzhodu.
Ameriški senat za nevtralnost
LONDON, Anglija, 21. avgusta. — Diplomatski krogi so izvedeli, da je Anglija naprosila Združene države, da posredujejo v abesinsko-italijan-skem sporu s tem, da se sklicujejo na Kellogg-Bri-andovo pogodbo.
Poglavitna podlaga za to poročilo je bil nenadni obisk ameriškega poslujočega poslanika Ray Ath-ertona v anglškem zunanjem uradu.
Diplomati so bili zaposleni pozno v noč. Po konferenci se je Atherton vrnil v poslaništvo, kjer je sestavil poročilo na državni department v Wash-ingtonu.
Vendar pa vlada o tem popolna uradna tajnost.
Diplomati so mnenja, da se bo angleški kabinet na svoji seji v četrtek bavil v prvi vrsti s Kelloggo -vo pogodbo in bo skušal doseči v tem pogledu sodelovanje Združenih držav.
a ■m
LONDON, Anglija, 2 1. avgusta. — V abesinski vojni se bo najbrže angleški lev pridružil "levu Judov" v obliki gospodarskega bojkota, katerega bodo proti Italiji razglasile države, ki so članice Lige narodov.
Izvedenci zunanjega urada, ki vodijo politiko angleškega cesarstva, so sklenili, da na kabinetni seji priporočajo ministrom bojkot proti Italiji. Obsežen načrt za pomoč Anglije cesarju Haile Selassie-ju proti Italiji sta iz delala zunanji minister sir Samuel Hoare in stotnik Anthony Eden, ki bosta svoj načrt osebno predložila na kabinetni seji.
Fracija in male države bodo na seji Liginega sveta podpirale Anglijo v tej njeni nameri. Ako Liga narodov ne bo odločila v tem smislu, tedaj bo morala iti Anglija sama svojcx pot in proti Italiji braniti svoje interese v Afriki in na Sredozemskem morju-
Ko se je razbila v Parizu konferenca treh držav, so bili vsi angleški ministri naglo poklicani s počitnic v London, da določijo angleško politiko z ozrom na abesinsko-italijansko vojno.
Angleška vlada s posebno vnemo deluje na to, da si pridobi moralno podporo Združenih držav.
Do sedaj angleška admiraliteta še ni sklenila, da bi svoje sredozemsko brodovje poslala proti vzhodu, kar pa bo najbrž storila takoj po seji Liginega sveta.
RIM, Italija, 21. avgusta. — Iz zanisljivega vira prihaja vest, da bodo vsi vladni in fašistični voditelji kot prostovoljci šli v Afriko, bodisi kot častniki ali pa kot vladni uradniki.
Ves direktorat fašistične stranke, med njimi tudi "drugi mož" Italije Achille Starace, ki je tajnik stranke, se je prostovoljno priglasil k armadi. Posebno je bilo urejeno glede ministrov, da bodo mogli iti v "nevarno zono", mesto njih pa bodo njihove posle vodili "regenti", dokler se ne vrnejo.
Vsi vladni voditelji so prejeli povelje, da se vde-leže v soboto velikih manevrov v severni Italiji.
ŽENEVA, Švica, 21. avgusta. — Mednarodni krogi vidijo v bodoči abesinsko-italijanski vojni največjo nevarnost v tem, ker bo prišlo do navskrižja med Anglijo in Italijo. Diplomati so prepriča-
R00SEVELTU NAPOVEDUJEJO
ZMAGO IN PORAZ
Izdajatelj pravi, da bo Roosevelt poražen, časnikar pa zatrjuje, da je nepremagljiv.
Batavia, N. Y., 21. avgusta.
—	Col. Frank Knox, čikaški izdajatelj časopisov, ki se ho na republikanski narodni konvenciji poteza! za predsedniško nominacijo, pravi, da bo pri prihodnjih volitvah Roosevelt poražen, češ, da je bila dosedaj poražena še vsaka vlada, ki je narodu istočasno naložila visoke davke in zvišala življenske stroške.
Predsedniku je očital, da je skušal z izpremembo ustave uničiti pravico, da bi uvedel av-tokracijo, ki bi pomenila konec osebne svobode.
Odkar je Roosevelt na krmilu, se je davčno breme dežele povečalo za šestnajst tisoč milijonov dolarjev.
Emporia, Kans., 21. avgusta.
—	Znani časnikar William Allen AVliite je rekel, da ne more pri volitvah nihče premagati predsednika Roosevelta. (V bo poražen, bo to znamenje, da ga je porazila njegova lastna politika. Hoover inma niti najman jše prilike, da bi bil izvoljen.
VELIKANSKI VIHAR V NAPOLJU
Napolj, Italija, 21. avgusta. — Strahovit ciklon je prišel nad Castella Man1 di Stabia. Pet oseb je bilo ubitih in nad 20 ranjenih.
Castella Mare di Stabia leži na južnovzhodni strani napolj-skega zaliva ob vznožju hriba, na katerem je stalo staro mesto Stabiae, kjer je Plinija starejšega zadela smrt, ko je pričel bruhati Vezuv.
KATOLIŠKA FRONTA PROTI NAZIJEM
Kardinali in škofje so i-meli tajno zborovanje. Niso hoteli razburjati nazijev.
Fulda, Nemčija, 21. gust.:.
—	Najvišji katoliški cerkveni dostojanstveniki so razpravljali o bodoči katoliški cerkvi v Nemčiji. Konferenca, ki je 11 a jala tri dni, je razpravljala o resnem položaju nemške c.r-kve.
Na zborovanju so bili vtielo-ženi kardinali in 4f> škofov. O zborovanju je vladala naj vo " ja tajnost, da šrkofje niso razburjali nazijev. Po konferenci lanskega leta je bil pastirski IM prepovedan, ko so naziji izvedeli za njegovo vsebino.
Iz prihoda voditeljev mladinskih društev je razvidno, da so škofje razpravljali tudi o problemu, ki je nastal, ko je nazij-ska vlada razpustila katoliška mladeniška društva.
Katoliška cerkev so ne bori proti narodnemu socijalizmu, temveč proti paganskemu gibanju, katero vodi dr. Alfred Rosenberg. Njegove knjige je Vatikan zavrgel.
Berlin, Nemčija, 21. avgusta.
—	Pijonirji so izkopali tri mrtve in tri nevarno ]>oškodovane delavce, katere je zasula zemlja pri kopanju podulične železnice. Zasut ill pa je še 12 drugih delavcev. Ameriški poslanik William E. Dodd je za zasilno bolnišnico dal na razpolago Bluecherjevo palačo, katera l»o v kratkem postala ameriško poslaništvo.
Ko se jo utrgala zemlja, se je zvrnilo v jamo drevje in en voz poulične železnice.
TRETJI STRANKI PREROKUJEJO VELIK USPEH
Voditelj farmskih delavcev upa na velik u-speh nove stranke. — Leta 1940 bo izvoljen predsednik nove stranke.
PREDLOGO BO NAJBRŽ TUDI POSLANSKA ZBORNICA ODOBRILA
OLYMPIC BODO RAZBILI
Southampton, Anglija, 21.
avgusta. — Parnik Cunard White Star parobrodne družbe Olympic, ki ima 46.439 ton, bo razbit in prodan za staro želez-je. Zgrajen je bil leta 1910 in so ga tekom svetovne vojne nemški submarini sedemkrat napadli.
VIHAR V ROSTOVU
Moskva, Rusija, 21. avgusta. — Velikanski vihar, ki ga je spremljal dež in toča, je divjal nad Rostovom in je ubil 15 ljudi, ranil pa 20. Strela je ubila 15 konj.
DHUTROV JE BIL 0B-STRHJEN
Berlin, Nemčija, 21. avgusta. — Neko poročilo iz Rige pravi, tla je nek sovjetski častnik ob-b trdil komunista Georgija Dimi t rova, ki je bil v Berlinu oproščen obdolžbe, da je bil vdeležen pri požigu palače nemškega državnega zbora. Kot pravi isto poročilo, je bil častnik aretiran.
Dimitrov, ki je bil izgnan iz Nemčije, je postal ruski državljan in je na kominternu priporočal vstanovitev delavske in farmerske stranke v Združenih državah, da bi preprečila razširjenje fašizma.
St. Paul, Minn., 21. avgusta. — Tajnik in organizator Farmer-Labor Political Party Howard Y. Williams je naznanil, da bo začetkom prihodnjega leta vstanovljena tretja politična stranka, ki bo že leta 1941) mogla izvoliti svojega predsednika.
Konvencija za vstanovitev tretje stranke bo sklicana v a-keni mesta na osrednjem zapa-du. najbrže v Columbus, Ohio. Williams pravi, da bo pri predsedniških volitvah prihodnje leto nova stranka dobila najmanj 10.000.000 glasov. L. 1938 bodo delavci in farmerji po WiHiamsovem zatrdilu odpadli od demokratske stranke in bodo v kongresu imeli večino.
Kot pravi Williams, bo poglavitna naloga nove stranke premeniti ustavo iu zlomiti moč najvišjega sodišča.
— Ravno tako je, kot je leta I860, — je rekel Williams, — narod potrebova lonvo stranko, da je črnce rešila sužuosti, po-narod potreboval novo stranko, da rešimo bele ljudi b<ile, ki nam jo je prinesel sistem dobička, in vpeljemo gospodarstvo izobilja za vse.
WASHINGTON, D. C., 2 I. avgusta. — Danes
je bil v senatu sprejet program, ki vsebuje sedem točk in čigar svrha je preprečiti, da bi se Združene države zapletle v vojno. Kaj bo storila poslanska zbornica v tej zadevi, še ni znano.
Advertise in 'Glas Naroda*
ni, da Koče Italija razširiti svojo kolonijalno silo, Anglija pa je odločna v tem, da ne dovoli nobeni državi, da bi ogrožala njene kolonije, zlasti Egipt in Sudan ter morsko pot v Indijo, vsled česar mora priti prej ali slej do resnega spora med obema državama.
KARPIS GROZI HOOVERJU
Washington, D. C., 21. avgusta. — Alvin Karpis, ki je označen za javnega sovražnika štv. 1, je ravnatelju justičnega de-partmenta J. Edgarju Hoover-ju pisal pismo, v katerem mu grozi s smrtjo.
Pismo je bilo že pred več tetini poslano iz Davton, O., toda Hooverjev urad je o tem molčal. Uradniki njegovega urada so po odtisih prstov dognali, da je to pismo pisal Karpis.
Karpis je skupno s Pred Bar-kerjem odvedel ward a G. Brcmerja v St. Paul, Minn., ter sta ga izpulila proti odškodnini $200.000.
Barker in njegova mati sta i bila ustreljena v Miami, Fla., v
I' boju z zveznimi detektivi. Kmalu nato pa je bil Karpis zasačen v nekem hotelu v Atlantic City, pa se mu je posrečilo pobegniti pred detektivi.
Hoover je že prejel več pre-tilnih pisem. John Dillinger mu je poslal več dopisnic, predno so ga detektivi ustrelili na ulici v Chicago.
George Kelly je zagrozil Hoover ju s smrtjo, ko je bil prijet njegov tovariš Harvev Bailey.
REVOLUCIJA V ECUADORJU
Predsednik Ibarra je Kotel vpeljati diktaturo. Bil je aretiran in je zaprt v artilerijski vojašnici«
Guayaquil, Ecuador, 21. avgusta. — Vojaške in mestne oblasti v glavnem mestu Quito uradno naznanjajo, da je bil predsednik Velasco Ibarra, ker je hotel vpeljati diktaturo, aretiran in je s svojimi tremi pribočniki zaprt v artilerijski vojašnici Calderon. Neko drugo poročilo pravi, da so kongres-niki, ki so bili aretirani, pri preobratu zopet dobili svobodo.
Da je v teku nekaj resnega, je bilo mogoče, sklepat i iz tega, ker so bile prekinjene telefonske in brzojavne zveze med Guayaquilom in Quito, ker je bilo po mestu mnogo več poli-cistov na konjih in ker je bilo aretirano mnogo oseb.
Vsem časopisom je bilo naročeno, da ne smejo izhajati toliko časa, dokler jim policijski načelnik tega izrecno ne dovoli. Urednik lista "Telegrafo," Manuel Kduardo Castillo, je bil aretiran, ker pa je bolan v postelji, je vojaštvo zastražilo njegovo hišo. "Telegrafo" je v svoji delni izdaji iz Quito prinesel poročilo, da so kongresni-ki izjavili, da se ne vdeleže seje kongresa drugače kot pod vojaškim varstvom.
Po nekaterih poročilih je generalni nadzornik vojske Nica-nor Soliš prevzel vlado, ker je predsednik Ibarra podpisal nek protiustaven odlok. V Guaya-quilu je prevzel vlado polkovnik Benigno Arande "v imenu ustavi zveste vojaške sile."
Iberra je pri svoji nameri vpeljati diktatorstvo imel podporo policije v Quito. Ker pa je vojaštvo temu nasprotovalo, je tudi policija odstopila in nato sama poklicala vojaško poveljstvo na pomoč proti predsedniku.
naroČite se na "glas
naroda", največji slo venski dnevnik v zdr državah.
V poslanski zbornici se je namreč takoj pojavil protest proti določbi, naj bi Združene države ne smele nikomur pošiljati orožja, municije in vojnega materijala, četudi bi ne bile zapletene v vojno.
Navzlic temu je pa prišlo devet članov poslanske zbornice k predsedniku, ki so mu zagotovili, da bo program, ki ga je odobril senat, odobren tudi v poslanski zbornici, če bo dan na glasovanje.
Predsednik je takoj pozval k sebi državnega tajnika Hulla, pomožnega tajnika Walt ona Moore in McRevnoldsa, predsednika zborničnega odseka za zunanje zadeve.
Pozneje je rekel speaker Byius: — Zatrdilo sem uverjeli, da bo postava, naj Amerika obdrži nevtralnost, še tekom tega kongresnega zasedanja sprejeta.
McReynolds je odločno proti temu. da bi bilo postavno prepovedano pošiljati vojni mate-rijal i/. Združenih drŽav.
Program je sestavil senator Pitman, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, ter je bil po kratki debati v senatu sprejet.
HODA VROČINA V KANADI
Toronto, Kanada, 21. avgusta. — Ko so se meščani v Toronto potili v hudi vročini, je nekdo na stopnicah mestne hiše sovrl jajce in dvo kosa slanine. v petih minutah je bila jed pečena, pa je nikdo okoli stoječih ,ni hotel pokusiti.
VOJAŠTVO SE JE VMEŠAVALO
V POLITIKO
Vojaštvo se je nasilno vmešavalo v volitve. General s 25 častniki obdolžen nasilja.
Harlan, Ky., 21. avgusta. — Proti generalu Henrvju H. Denhardtu, ki je v avgustu pri primarnih volitvah pripeljal v Harlan 700 vojakov, in proti 25 drugim častnikom je bila vložena tožba.
General De nh a nI t je obdolžen, da se ni zmenil za sodišče, ker na zahteve sodnika Jam°sa
I M. Gilberta ni odstranil vojaštva. Drugi častniki so olniol-ženi, da so tekom volitev proti-postavno nastopali.
Pri celi stvari gre samo za politične spletke. Denhardtu očitajo, tla je pri volitvah dno 3. avgusta skušal onemogočiti, da bi bil izvoljen za govemerja Thomas S. Rhea in da bi bil izvoljen A. S. Chandler. Den-liaixlt je prej naznanil, da bo pripeljal vojaštvo, da nadzoruje volitve. General bi se moral zglasiti pred veliko poroto, pa ni prišel in ga sploh nikjer ni mogoče najti,	,

a L rA 8 VAR OD'A"
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 22, 1935.
TBE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rA.
a
Glas Naroda"
frank Sakeer, President
OvMd ud PnldUM fey SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 1A Corporation).
3
L Benedlk, Treat.
Plaee ot boetnea m W. Utk flteeai.
Ot the corporation end addi ew at ebore
Bereugh of Meahatf ■. New York City, N. I.
"fiLAS NABODA (Voice ef tfce People)
Irery Dey Except Sunday* end HiJm^ji
te pol leu	......$SjOO
Wit lete »•»....•••«..•.•■
Ea New York ee eele leto......f7.00
Ee pol leto ...............|U0
Ee lnoaeautvp an eeio leto ..HW 97.00 Ea pol leto.................. f&£0
Sobecrlptloe Yearly 90.00
AdTertleement on Agreement
___"Qlae Naroda" lefaeje veakl dan lariemil nedelj la pr««nlko»._
iMftUl brea pod pita to oeebnoeti ee ne priobCujejo. Denar naj ae blagovoli peMlJetl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se _ nam tndl prejinje biTellSče naianl. da hitreje najdsmo naaioTnlka.
NABODA", ti« W. IStb Street. Ne« lok. N. I. CHdra t-mt
SVETOVNA JAVNOST PROTI MUSSOLINIJU
Italijanski ministrski predsednik Mussolini ima čuftL no mnenje o mednarodnikonferenci. V Parizu so nni ponudili vse. kar mu je bilo mogoče ponuditi, (dočiin ni on odstopil niti za las <xl svojih zahtev.
Kaj sta mu ponudili Francija in Anglija, da bi prenehal rožljati z orožjem, ni natančno znano.
Francoski ministrski prHlsednik Laval je rekel, da bi mogle ponudbe slehernega zadovoljiti, toda Mussolini jih ji- odločno zavrnil.
Hotel je imcii popoln protektorat nall Abesinijo ter se polastiti tistega ozemlja, ki ga smatra primerno za Italijane.
Mtissolinvjeva ušesa so bila gluha za abesinske proteste in za poziv skoro vse Evrope, naj odneha.
Okl vrnil je, da ima moč, da napravi s to močjo vse, karkoli se mu izljuhi in da se bo te moči poslužil neozira-je ise na desno ali levo.
Ta Mussolinijeva svojeglavost na pariški konferenci bose povečala mržnjo, ki jo goji proti njennu vsa Evropa in ni vim" da.Ice ras, ko sc'Im» svetovno ljudsko mnenje obr-nilo proti njemu.
Svet se je že naveličal njegove samopašnosti in njegovih neprestanih kretenj.
Ko se bodo zbrali dne 4. septembra v Ženevi zastopniki Lige narddov, >k» Mussolini slišal protest, kakoršnega morda niti v sanjah ne pričakuje.
Kakoi- smo že včeraj rekli. Liga narodov nima dovolj moči, da bi preprečila italijansko pustolovščino, Uoda države, ki so v Ligi, lahko marsikaj ukrenejo, kla ne bo šlo Mussolini ju vse tako po maslu kakor domneva.
Poleglega bo pa tudi doma naletel na velike težkoče.
Vsakdo ve, da so italijanske finance tako slabe, da daljše biti ne morejo. Mussolini potrebuje* Uenar, dosti denarja, da bo plačal si roške svoje pustolovske igre.
Skušal ga je dobiti v Angliji, pa ni šlo. V Ameriki mu je jstotako sj»odletelo.
Tudi v drugih 'državah nima .nobenega boljšega izgleda.
Italijanski ministrski predsednik hoče nekaj doseči, čemur se protrvi cela Evropa.
To jeldosti nevarnejše zanj kakor vsa abesinska armada, četudi bi bila opremljena z najboljšim orožjem.
........... wtnc«Mi..............................liuiiWBiiitffiiwiiiiiiiiiHiiiiiinwiiaiir
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-vo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
Za f 2.75___________________ Din. 100
9 5.25 _____________ Din. 200
$ 7.30 ___________________ Din. 300
$11.75 ____________________ Din. 500
923A0 _________________ Din. 1000
947.00 .................. Din. 2000
V ITALIJO
$9M .......... Lir 190
I1SJ8 r m T .------- Lir 290
944.40......................Ur 500
«88.20 .......... Lir 1999
1176.— .......... Ur 2900
$263.— .............. Ur 8009
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CEN M PODVRŽENE SPRE ME MRI GOBI ALI DOLI
:	. < T
ta tapUAlo vo&JBi mcofco* kot scon] nateMo. boAM v dtaarJUi
all limb dovoljujemo le boljo pogoj«.
DUPLAOILA V I	t \ ■ •
Sa taMUe i ».— m	»rate podati..........I f .?•
M*—	..........lllJi
»1L-	...... ... flfc-
	» • mttt . « « a « . ta...
	- m AM ee
	" ..........HLM
Prejemnik dot* * storim krajo tapladlo ▼ lirrtajttw pa Cable Letter sa
SLDVENIC PUBLISHING COJKHKKE
"Gift* Nar
t i -
M. V.
ABESINIJA 1H NJEME SOSEDE
Pogled na karto nam pokaže, tla so tri evropske velesile, Anglija, Francija in Italija, zainteresirane na tem, da se obdrži abesinsko ravnotežje. Italijanski vpad bi to ravnotežje zmotil, kar bi ne bilo všeč niti Franciji inti Angliji, posebno pa zadnji, ki rnia z Abesinijo največ skupnih meja in za zdaj največ koristi od nje. Zapadna, južna in del vzhodne Abesinije meji na angleške kolonije, dalje ima Abesinija praktično edine prehode proti zapadu in jugu, torej proti angleški strani, do-čim padajo njene meje drugod v prepadne globine. V Abesini-ji je tlx I i del nilskih izvirov in seveda Angliji ne more biti vse eno, tla bi v tem ozemlju gospodovala sila, ki bi ji bila zmožna odrezati vodne vire za nilsko ozemlje.
Kar se tiče Francije, vemo vsi, da je Džiibuti, glavno mesto Francoske Somalije, izhodišče za edrno železnico, ki vozi v Abesinijo Od tega ima francoski kapital velike dobičke, pa t n d i ne more biti vse eno, č£ bi te dobičke pobral nekoč drugi kapital.
Abesinija je kakor znano zavoljo kolonijalnih ozemelj velesil na njeni vzhodni strani popolnoma odrezana <»<1 morja. Najbolj ji pri tem izhod na morje zapira Italija s svojo Somalijo in Eritrejo. Tn ker Italija že od vsega začetka ni zadovoljna. da ima v rokah samo ti dve, nekoč abesinski ozemlji, je razumljivo, da se ob meji Eritreje in Italijanske Somalije često zgodi kakšen incident, kakršen je bil tisti pri Ual-Ualu na severu Somalije, ki je dal Italiji povod za sedanje vojne priprave. Sicer je treba še omeniti, da posebno meje proti Italijanski Somaliji še davno niso točno določene, saj se tukaj stikata dve deželi na ozemlju, ki meri v dolžino do 2000 km in ki je tako popolna puščava, da je normalni trgovski promet na to stran nemogoč in da Italija za primer oboroženega konflikta že v na»prej ne računa na to, da bi vodila svoj napad od te strani. Z eritrejske strani, ki meri kakih 1000 km, je spet ta nevšečnost, da bi ovirale pohod visokogorske verige, a vendar bi bilo podnebje za bele vojake tukaj znosljivejše. Strokovnjaki pa računajo, da bi morala imeti Italija pri napadu z eritrejske strani na razpolago vsaj. pol milijona mož, ne glede na! tiste, ki bi jih potrebovala za obrambo somalske strani.
Vojna v Etiopiji ni tvegan n podjetje samo zavoljo ogromnih razsežnosti njenih mejnih ozemelj, temveč, pred vsem zavoljo njihove nepreliodnosti in še bolj zavoljo njihovega strašnega podnebja, ki ga domačini pač prenesejo, belokožci pa ne. Iz Eritreje v Addis Abebo bi morali Italijani preko cele vrste gorskih verig, ki se dvigajo do 4000 m visoko in preko katerih ni nobenih cest. Do pozne jeseni pa bi sploh ne smeli začeti vojne, ker bi jih v nasprotnem primeru uničilo podnebje. Vročina je tod tolikšna, da prenesejo Evropo i kvečjemu tri ure dela na dan, v opoldanskih urah pa se komaj gibajo. V deževni doft>i, ki preneha v okto-
bru, a pusti potem še dolgo neprehodna močvirja za seboj, pa postane Evropec skoraj gotovo žrtev malarije in podobnih bolezni.
Sicer pa je treba omeniti, da Abesinija nikakor nt v vseh svojih ozemljih tako strašna kakor proti vzhodnim mejam. Nasprotno, notranji deli imajo podnebje, ki se ne 'razlikuje mnogo od sredozemskega. Zemlja je tako plodovita in ugodno postavljena, tla gojijo zelenjavo, lan, tobak, kavo, sladkorni trs, indigo, bombaž celo na visoki planoti, kar je Abesinija v svoji notranjosti, ječmen in pšenica uspevata še v višini 37<X) m. Seveda jt» abesinsko poljedelstvo tlanes še precej zaostalo, a utegne imeti v doglednem času še vse d roga ("en pomen za svetovni trg, "nego ga ima ta čas. Še večji pomen pa bo imela Abesinija v doglednem času kot dežela, ki je neizmerno bogata z-rudami, železom, žveplom, zlatom, platino, srebrom in premogom. Nekaj posebnega so prebogata ležišča magnezija in kalijeve soli ob vznožju og-
Izlet v
se vrši dne 4. septembra na razkošnem Cunartlovem parni-ku "Berengaria". Izletnike bo spremljal izvedeni spremljevalec Carl Gentile. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, naj -e pravočasno javi, da mu za-jamčimo prostor.
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York Citv
njenika Dalola. Italija že dolga koprni za tem, da bi dobila ta ležišča, ki bi ji ne dajala samo umetnih gnojil, temveč l»i jo za primer vojne napravila tudi neodvisno od vsakršnega uvoza eksplozivnih snovi. Iz kalijevih soli ob vznožju Dalola bi si lahko izdelala sama razstreliva, kolikor bi hotela. Nedaleč od tam je tudi solna gora Asale, ki bi jo Italija tudi že davno rada izkoriščala, toda Abesinci ji niso hoteli dati nohtne koncesije, češ, da potrebujejo to stil sami kot plačilno sredstvo.
si
X a Nairn o, K ami (I a
Ker mi poteče naročnica za cenjeni list '4Glas Naroda**, \ am |x>šljein zopet za pol leta $3.
Jaz se nahajam tukaj na ■skrajnem severu Oanade. Tukaj je rudarska naselbina. 1K> laviške razmere so lx>lj jhmI ničlo. Tukaj nas je vsega sk:i-paj pol ducata Slovencev. Smo kot izgubljeni med drugim narodom. Največje razvedrilo mi je, kadar dobim v roke 44Glas Naroda".
Tempotom pošiljam najlepše pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam po širni Canadi in po V. S. A., posebno mojim ožjim rojakom Belokraj.n-ceui v San Francisco, Calif.
Cenjeno uredništvo naj o-prosti slabo pisavo, ker piše težka roka canadskega rudarja in bivšega kranjskega Janeza, ki je polentarje gonil čez St.čo.
S spoštovanjem!
J. Skedel.
Muhrai/, Pa.
Tz naše naselbine se le malokdaj vidi kako poročilo v listu Glas Naroda, kljub temu pa je treba -povedati, da »mo še med živimi in se prav dobro lazumemo med seboj.
Prirejamo veselici in piknike ter domače zabave, da tako pri petju in plesu malo pozabi mo naše težave.
Podpisani se najiskreneje zahvalujem vtsem udeležencem na party, katero mi je priredilo druStvo Glas Naroda, št. 81) SNPJ. v Midway, Pa. v društveni dvorani dne 10. avgusta v počast mojega 70-let-nega rojstnega dne.
V prvi vrsti se lepo zahvaljujem društvu Glas Naroda in vsem osebam, katere so se
ALI STE ZAVAROVAN!
ZA SLUČAJ. BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ TAM PRIPOROČAMO
J060S10TANSKPIATO1SK0 JEDNOTO V AMERIKI,
k«t mtJImlJSa jigHliiliiii bratako zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LttERALNfc PODPORE SVOJIM ČLANOM
ni v
Poelnje ▼ 17. iriank amerttke Halje. — Za Tttanavltev i 9
Vprašaju aa pojaa&fia aaJtoc* lokalnega to**ka m *4ta na:— QLAVNI tJRAD J * K.'J., ELY, IfiiMMSBOTA
~ - 111 II I
party udeležile ter pripomogle k uspehu.
Reči moram, da so bili domači drnštveniki sto twlstotno udeleženi. Vso čast njim za požrtvovalnost.
Dalje se iskreno zahvaljujem tudi društvu št. 122 SNPJ. iz Alliquippe, Pa. , katero društvo je zastopal brat Bartol Jerent. Vsa čast društvu in bratu Jerentn, ker se je potrudil, da je bil osebno navzoč.
Lepo se zahvaljujem domačemu društvu za darilo. Nikdar ne bom pozabil tistega "žokerja**, podarjenega v bak-si. Presenečen sem bil, ko je >tvar prav po kravje počastila moje navzočnost.
Dalje se najlepše zahvaljujem bratom iz Canousburga: Johnu Koklič, Franku Ipavc in Frank Vende za |M>darjeiio nalivno pero in svinčnik, llva-lt. tudi Mary Ipavc za darilo. Lepa hvala bratu .John Žigma-nn iz Canonsburga za podarjene smotke. Lepa hvala Valentinu Demšarju iz Enterprise, Pa., za tlarilo in osebno navzočnost na party. Dalje naj-ltl>ša hvala za osebno udeleži-tev iz Primrose, Pa. bratu Fortunat Maček in družini Joe Kalana, Mary Mahovne in družini Johna A. Mahone.
Najlepša hvala za osebno u-deležitev bratom iz South View, Pa.; družinam Antona ITrban-čiča in Math Veharja in drugim, kateri so bili osebno na •party navzoči.
Naj i skrene j ša zahvala bratu Martinu Antlogar in sinu iz Pittsbnrga, Pa., za osebno
udeležitev. Lepa hvala bratu Joe Ule in družini iz Imperial, Pa., za osebno udeležitev. I.efpa hvala družini Mrs. Fran-tes Rtliel iz Follansbe, W. Va. za osebno udeležitev. Lepa hvala družini Frank Zornik za prejeto darilo in za osebno u-(feležitev.
Ne smem pozabiti tudi mojih dveh sinov Johna in Franka iiiise njima zahvaliti za prejeto dar i Iti. Frank se radi zaposlenosti v Detroit, Mich., ni motfel osebno udeležiti, ali počastil me je za 70 letnico s čekom za $50. Želim obema, tla bi v sreči in zadovoljstvu nčakala š^ višjo starost kakor sem jaz. Toraj še enkrat hvala za osebno udeležitev vsem iz krajev katerih imena se ne spominjam in tudi bratu Frank Lnkančiču iz Midway, Pa. Ako •sem kako ime pozabil radi velike udeležbe, prosim, da mi o-prosti.
Hvala tudi Martinu Strnpe-ku starejšemu in mlajšemu, kateri je iz harmonike delil poskočne komade, da se je vse vrtelo, staro in mlado do pozne jutranje ure.
Lepa hvala prijatelju 1. Zupan, li>K«>. \V Blvd., Cleveland, Ohio. Vso rasti ti, ker po o2 letih nisi še name pozabil. Lota HMUJ sva .bila skupaj na -stanovanju v Coketou, \V. Va. Se fii k rat hvala za pismene čestitke.
Lepa hvala tudi prijatelja Joe Tornich, 638. Erie St., Youugstown, Ohio za poslane mi pismene čestitke. Lepa hvala vsem sodrugom in sodrn-žicam iz Moon Run, Pa. za prejete čestitke po sodružiri
Anireli Bartolič.
Z delavskimi razmerami se ne moremo posebno pohvaliti. Carnegie Coal Co. obratuje bolj slabo, Montour No. 1», last Pittsburg Coal Co., pa dela približno po o dni na teden. Toda dela pač nobeden ne dobi. Kadar se mi bodo nabrale še kake novice, bom še poročal.
John Znst, st.
POROKA NA BRZO ROKO
Norveška tovorna ladja "Ana Zofija** je pristala te dni ob .'J. zjutraj v malem pristanišču na severnozapadni norveški obali. Ki at k i čas dveh in pol ure, ki je bil določen za po-lanek, sta izkoristila oba njena krmi:.'rja, <la sta se na hitro roko poročila.
Takoj sta izstopila in se podala v cerkev, kjer sta ju pričakovali obe zaročenki. Župnik, ki je bil seveda že prej opozorjen na stvar, je v naglici opravil poročni obred, nato sta no-voporočena para odšla na ladjo, kjer se je vršila v kapita-novi kajuti majhna gostija. T)b pol šestih je ladja že od-plula, ženi pa sta odpotovali domov.
faro&te se na "GLA8 NARODA9\ največji slovenski dnevnik f Združenih driavah
Važno za potovanje.
Kdor /a namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od lom, jo potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dveletne ekuinje Vam eamoremo dati najboljša pojaenMa 4* tudi pee pjhobieo preskrbeti, da je potovanje udobno M hitro. Zato n eaupno obrnite na naa aa «aa poj*»«£».
Mi pmftrti—fl vm, hodOi prošnjo ta povratna dovoljenja, potne Hala, ttiaaje m eploh vse, kar je sa potovanja potrebno v najkitrofiom čaen, m kar jo glavno. aa etraSto.	f
NedriavtjaM naj ne odlašajo do iadHjega 1Yimu**a, ker prodno se dobi is Woskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
PtMts toraj takoj ea breeplaSna navodila in SMotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovak.
SLOVENiC PUBLISHING CO. (TRAVEL BUREAU 216 We* 16th Street New York, N. Y.
SKOFJALOKA
V	tem varljivem, nezaup-nem in nezanesljivem svetu je človek najbolj vesel lepega in odkritosrčnega pozdrava.
V	dneh razdvojentwti mu ni nič slajšega in okrepčujočega kakor pozdrav iz domovine.
Prijatelj Jože flosar mi ga je prinesel iz Skofjeloke.
Jož** ji« sin ugledne rodbine, ki ima svoje posestvo ob ee>ti meti Škof jo in Staroloko.
Fantje ko hrusti. Vsi so bili po svetu.
Jože iu njegov starejši brat sta se ustanovila v Rock Springs, Wyo., kjer imata dobro obrt, mlajši doma v Loki, brata Toneta pa že enoin-rlvajset lf*t ni več.
Bil je e«len tistih redkih naših ljudi, ki je s smrtjo tloka-:*a! svojo ljubezen do bodoče, takrat se šele porajajoče Jugoslavije.
Preti vojno je bil gozdarski iližiuir v Srbiji. Padel je Avstrijcem v rok»% vojno sodisre iji: jo obsodilo na smrt in šo^t strelov je zagrmelo.
Jožo jo bil v domovini že leta dvaindvajset, letos ira je pa zopet navdala želja.
Oh odhtalu se nisva videla, ker sem se bas tedaj klatil po gorenjem delu države in večkrat mislil na New York, v torek so je pa vrnil s pa mi kom "Normandie".
Ko sva sedela v prijetnem zatišju, je povzel: — Poz« 1 rave som ti prinesel.
Razvil je zeleno steklenico in natočii: — Jagodovec iz .Javorjev je.
Pokusil sem in pri priči kon-štatiral:
\'es i m pt> rti ran in v tej deželi distiliran ktmjak, vsa ško»l->ka in kanatlska žganja, ves sloviti pridelek Kent nek v ja jji v primeri z jagiHloveem iz Javorjev čisto navadna h ruše v a \ oda.
— Pozdrave iz Skofjeloke, — je povzel in mi začel v loškem pojočem narečju praviti o krajih in ljudeh, o veselju iu trpljenju našega naroda.
Pozno v noč bi ga posluša?, toda moderna Amerika v gotovih slučajih ne pozna odlašanja in zakasnitve.
Minuto pred določenim časom je moral sesti na bus. S par besedami sva se ločila. On proti Wyomingu, jaz proti domu.
Na vsakodnevni dolgi in dolgočasni vožnji iz Hobokena se že leta in leta vdajam najdražjim mislim iu spominom. Topot je bila izključno Skofja-loka na vrsti.
Škofjoloka, kjer so dekleta zalega obraza, lejjega telesa ia dobrega srca...
Majhno srednjeveško meste-t-e. Vsaka druga hiša ima svojo zgodovino.
(»ozdič za Gradom . . Lon-trg in "rajtšola** . . . Sveti Duh, Suha, Zminec, Kamniti« i k in Puštal . . .
Cesta, vodeča v prelepo dolino proti Poljanam, Trati in Žirem, ob kateri ima vsak vrh svojo cerkvico in svetnika . . .
Polje meti Kamnitnikom in j« Trato, kjer je naš največji u metnik Ivan Grohar, nekdanji pastir iz Selo, naslikal svojo največjo umetnino 4'Sejalca**.
Tajinstvene steze za Gradom, kjer pomladi v opojnem vonju akacij zamirajo strastni šepeti in vzdihi . . .
Na mostu pod Gradom, pa kip sv. Janeza, s prstom na ustnicah, zaščitnika ljubezni in neustrašenega varovalea ,vseh njenih skrivnosti . . .
V	tistih nebeško lepih krajih je dozorevala in dosti prezgodaj dozorela moja mladost.
"GLAS NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 22, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. S.
SKRIVNOST RUMENEGA KOVCEGA
Na krovu parnika 4tNiglit-les.-", ki že ver let prevaža liieil Kalkuto in San Franeis-<coiii potnike, se je te dni odigrala tragedija, ki s«' euje s svojimi romantičnimi podrobnostmi, kakor filmska drama.
Meti gosti prvega razreda se je*naliajal Indije«', ki je le redko zapuščal svojo kabino. Kadar se je prikazal, pa je vzhajal (pozornost vseli potnikov, ker je zmerom, kamor je šel, vlekel is seboj velik rumen kov-eeg. Kmalu je postal ta kov eeg središče vsega zanimanja in potniki >so mahoma začeii govoriti, da mora Indijec imeti v kovčegu vsakovrstne dragocenosti : diamante, smaragde in druge žlahtne kamene in da samo zato vlači kovčeg s sebo j ker se boji, da bi ga kdo okra-del.
Rnineni kovčeg pa je vzbudil tudi pozornost mornarjev. Zlasti je mikalo nekega Shag-dvja, da bi dognal, kaj prenaša Indijec v kovčegu in kaj se iskriva za njegovo zagonetko. Z ladijskim kuharjem Čirom sta si prisegla, da bosta razrešila skrivnost kovčega in Iu-dijca oropala dragocenosti.
Nekega jutra je indijski potnik izginil s parnikovega kro-\a. Ni ga bilo niti v kadilnici niti v družabni sobi. Njegovo odsotnost je zlasti opazil neki Anglež, ki se je z Indijcem večkrat razgovarjal o filozofskih rečeh, lndijčeva kabina je •l ila prazna. Ves parnik so preiskali, ne da bi se jim posrečilo najti kako sled za njim. I Vzbudila seje sumiija, da j«- po stal Indijec žrtev zločina. Raz-iskavanja so usmerili prav v tem smislu in prišlo <lo pojasnit ve tragičnega dogodka.
Ko sta častnika zvečer še enkrat pogledala v ludijčevo kabino, sta na svoje veliko začudenje našla na preprogi mrtvega ladijskega kuharja. Nemudoma so poklicali ladij»k«--ga zdravnika, ki je ugotovil, na vratu strašno rano, ki je iz virala od ugriza. Ugriz je bil lnkšne vrste, da je izviral oči-vidno od kake živali. Preden pa je zdravnik še nadalje raz-iskaval slučaj, sta naletela častnika na strahovito odkritje: V kotu kabine je ležala v klopčič zvita kača. Sum jo U' vzdramil iz mira. Kača je poskušala zapustiti svoj kot. — Vsem trem možem je bilo strašno pri duši. Obstali so kakor onemeli, med tem pa je kača
brez sledu izginila neznano-kam. ftele po šesturnem iskanju so odkrili nevarno vreten-rarieo v skladišču in jo na*o ujeli.
Nadaljnja -preiskava je pojasnila smrt ladijskega kuharja, obenem pa tudi ludijčevo izginotje. Mornar Kliagdv, ki je bil z ladijskim kuharjem prijatelj, je bil zaslišan ter priznal, da sta s Čirom oma-
mila Indijca s kloroforom in ga ponoči vrgla čez krov v morje. Ko je štiriindvajset ur pozneje vdrl Cir v Indijčevo kabino in tam odprl namišljeni zaklad v kovčegu, je iz kovčega planila >strnpena kača in mu prizadejala smrtni ugriz. Strupena kača je bila takozvaim Maja-kača, kakršne navadno jemljejo Indijci s seboj, kadar gicdo na potovanje.
AHILOV GROB NAJDEN
Attilov grob že od nekdaj zanima arheologe. Madžarski arheologi so potrošili iz fonda za iskanje Attilovega groba mno-lo denarja, da bi grob našli, pa je bilo vse njihovo prrzadeva-iije zaman. Po nasvetu v<Vleže-valcev naj hi bil Attila pokopan pot! vodo, pod zemljo, v sončnih žarkih in v mesečini. Njegovi sinovi so si belili glave, kako .-toriti to, dokler ni Attilov sin ('aha poklical italijanskih kovinarjev. ki so izdelali krsto z Alti lovo pixloho na pokrovu naravne velikosti, ob straneh so 1 ili na razni prizori iz njegovih slavnih bitk. Potem so poklicali gotske umetnike, ki so izdelali srebrno krsto z Attilovim znakom na pokrovu, ob straneh pa z znaki 22 dežel, ki jim je vladal Attila. podaniki rimske države pa neso vreče z denarjem kot odkupnino Attilu. Končno so izdelali avarski kovači železno krsto, a na nji j** bilo pa samo ime Attila. Attilovo truplo so položili v krasnem oblačilu v zlato krsto, kamor so spravili njegovo orožje. Mrlič je imel na sebi vse dragulje.
truplo so balzamirali, da bi ostalo ohranjeno.
Zlato krsto so položili v srebrno, vrzeli so pa napolnili z dragulji, potem so pa položili obe kisti v železno. Da bi nihče ne mogel Attilovega groba najti, so izdelali štiri železne krste, toda tri so bile napolnjene s kamenjem. S temi krstami so poslali vojaške čete pod poveljstvom zanesljivih vojskovodij na vse ptrani, da so jih na raznih krajih zakopali. Eno krsto so poslali na sever, drugo na jug, tretjo na vzhod, četrto na zapad. Attilov sin ("aha je ukazal naj polože to krsto pod vodo v zemljo, tam kjer se stekata dve reki. Po povratku je dal ('aha iz loka postreliti vse vojake in poveljnike, tako <la niti sani ni vedel, kje je njegov oče pokopan.
Med vasema Prijekop in Tur-čan^ki Sv. Martin na Cchoslo-vaškem je nenaraven grič, ki se mu /.*' na prvi pogled pozna, da j«* delo človeških rok. Na njem je pokopališče in tu so naleteli na zanimive izkopnine. Zadeli so na kovinast pokrov in inže-
N A
V S P O M I N
PRVO OBLETNICO SMRTI BLAGOPOKOJNE
MARGARETO SERŠEN
ki je dne 2f». avgusta 11>-'H po dolgi in mučni bolezni mimo v Gospodu zaspala.
Prezgodaj si šla od nas. Tvoje ljubezni in dobrote bomo spominjali do konca naših dni.
SOPROG in OTROCI Brooklyn, N. Y., 2:?. avgusta 1935
ŠTRAJK, KI JE PRINESEL DELAVCEM ZM AGO
njer Stopa n, ki vodi delo, je prepričan, da je naletel na Attilov grob ali pa na grob enega izmed drugih slavnih vojskovodij. Tu se je nekdaj izlivala reka Turec v Vali. Okolico so skrbno zastražili, dokler uradna komisija ne preišče izkopin.
DIABETES - VAŽNOST RANE DIACNOZE
Piše Dr. L. Rice,
zdravstveni komisar mesta New York.
Ako sladkorna bolezen (diabetes) ostane dolgo časa neodkrita ali ako se bolnik ne ravna po predpisih zdravnika, stalna prisotnost znatnih količin sladkorja v krvi povzroča škodljive posledice v žilah (arterijah). Po navadi se to najprej pokazuje v arterijah noge in ako se zanemari nadaljni razvoj, nekatere arterije se za-
VA2NOZA | NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno tU kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine t* račune smo rat poslali za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za-to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju aH pa katerem« izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj wait Ji rojakov naseljenih.
Stavka izdelovalcev nogavic v PhiladeVphiji je bila ostra in dolgotrajna. Večkrat je prišlo med štrajkarji in policijo do resnih spopadov. Po dolgem obotavljanju so pa delodajalci
ugodili vsem delavskim zahtevam.
CALIFORNIA:
San Francisco. COLORADO: Pueblo. Peter Cullg, A. Safttl Walsenburg, M. J. Bay ok INDIANA:
Indianapolis, Loili Banleb ILLINOIS: Chicago, J. BevCIC, J. Lakanleh Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois) JoUet, Mary Bam bleb. Joseph ▼at
La Salle. J. Spellch Mascoutab, Frank Angnstln North Chicago. Joie Zeleoe KANSAS: 31rard. Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND:
Kltzmlller. Ft. Vodoplvec Steyer. J. Če roe (za Pmumu W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Molar MINNESOTA: Chlsholm, frank Goals Ely, Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Lonls Vessel Hlbblnf,. John PovSe Virginia, Frank Hrvstlch MONTANA: Ronndup. M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masi« OHIO: Barber t on, Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar linger, Jacob Resnlk. John Slapoik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, John filrr še
Warren, Mrs. V. Rachar Yonngstown. Anton Klkolj OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broaghton, Anton Ipavec Claridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezovee Exoort. Lonls SnpaniH FarreL, Jerry Okorn Forest Cfty, Math Kaartn Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Taulelj Caserne, Frank Balloch Manor, Frank DemShar Midway, John 2nst „ Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F, B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. SeMfrer West Newton, Joseoh Jona WISCONSIN: Milwaukee, West AM«, Frank &kok Sheboygan, Joseph Kakeft WYOMING: Rock Springs, Lash Diamond vlUe, joe BoSteh
NASTAVLJENO...
PO VSEM MESTU
V STEKLENICAH...
PRI VSEH PRODAJALCIH
NE RECITE PIVO-RECITE RUPPERT'S
mafijo. Ko se to z#odi, nastane iran^rcna v dotii'iiem mestu. To j«' vedno nevarno in dostikrat treba odsekati nogo.
Kadi teira treba prizadevati, da se prisotnost sladkorne bolezni odkrije rim prej. In eim si* je spoznalo, <la irre za sladkorno bolezen, se mora bolnik takoj za ter i k dobremu z« I ravniku in mora ostati pod njegovim nadzorstvom. Res je, da insulin izvrši rmle/.e, ali treba ja-ko paziti na to, kaj naj bolnik je. Dejanski ob lerenju z insulinom je pravilna dijeta še bolj notrphna kot kedaj prej. Razumen bolnik to kmalu spozna in ne najde nikake tež k ore pri tem, kajti s pomočjo insulina more dijeta biti raznovrstna in obilna. Ni treba ver stradati kadar kdo ima sladkorno bolezen.
Ob zvršetku tr serije člankov o sladkorni bolezni li ore m posvariti ritatelje pr«»d raznimi laži-leki, ki se oglašujejo za z«lravljenje sladkorne bolezni. Čudne jedi. zelišča in pilee — vse to nir ne velja. Obvarujte se vseh takih lekov. Ako se na nje zanašate, si le skrajšate življenje.
Zapomnite si to, da. kdor ima sladkorno bolezen in se ravna po nasvetu zdravnika, more dandanes živeti svojo redno in odmerjeno dolirost življenja. Xe leči te se sami.
Ako hočete znati kaj ver o sladkorni bolezni, pišitr po knjižico (pamphlet) izdano od New York Diabetes Association, 3S<; — 4th Avenue, New-York City. Priložite znamko za tri cente.
"STRUPENI BRSUAN"
Je imW.
Nji
UPMAVA "QLAB UAMOUA'*
Ni treba živeti dol »jo v Ameriki, predno se človek spozna s "strupenim 1>fš1 ja-nom " (poison ivy), in spozannstvo ni nikdar prijetno. Ta plevel raste vsepovsod, zlasti v praznih stavbisrih, ob cestnih jarkih, ob k amen item zidu, ob steblih dreves, itd. Pravzaprav ni ni kak bršljan, ali tako mu pravijo. Običajno je nizko, drobno grmičevje, ali dostikrat raste tudi ob zidih in steblih dreves kot kak bršljan. Lahko se spozna po svojem trolistju. Nikar se £a ne dotikajte. Mno^i ljudje mislijo, da zastruplja že od daleč, brez dotike. To je bajka.
Ako najdete, da ste se <ra dotaknili, umijte si roke takoj in prav dobro. Navadno milo je najboljše, alkalične snovi v njem uničujejo strup. Boljše zdravilo, ko se je zastrupljenje kože že razvilo, je 5-odstotna raztopina potaisi jevega perman-Ranata. Ta tekočina pusti rjave pege na koži, ali te se kasneje lahko odpravijo z lahno raztopino oksalične kiseline ali z navadnim umivanjem. •
Da se človek obvaruje pred zastrupljenjem, naj si namoči izpostavljeni del kože s!5-odsto-tno raztopino železovega klorida na pol pomešano z vodo in alkoholom. Naj se raztopina sa-
ma posuši na koži. To neutrali-zira strup.
Nekatere osrhr so jako dovzetne za zastrupljen je. < I ruire pa lahko zmečkajo strnpriii bršljan v roki. ne da bi >«• kaj zgodilo. Tudno pa je, da ta imuniteti! lahko naenkrat utejrne zginiti in se dotičnik vendarle zastrupi.	. —FldS.
SOVJETSKI DON JUAN
Y	Moskvi je bil obsojan te dni na lo let ječe ravnatelj In-turista Mešin. Državni tožilec je ilvisrnil proti njemu obtožbo zaradi posilstva podrejenih uslužbenk, nevarnih groženj, podkupovanja in razuzdanega življenja. Xj»*gov življenjepis v obliki izpovedh zaslišanih prič
pokazal obtožeiičevo dvojno živi jen jf v vsej goloti. \ uradu je l»ii zjigrizen komunist in strog predstojnik, doma pa neumen erotik, inicijator divjih orgij. Veekiat pohabil k sebi podrejene uradnice in udati so se mu morah* bodisi pod grožnjo. tla lindo sicer odpuščene, ali pa jim je obetal j»ovišanje. Njeurovih žrtev je blizu 1» m ». X zapisniku so našli telefonskih številk žensk, ki seje z njimi Mešin zabaval po svojem trudapolneni delu.
Mešin je bil tip sovjetskega karijerista. Do boljševiškega ]irevrata se je pisal Sarkis (ia-lustov. pi> padcu rarizma pa Oeorgij Mešin. (Jalustov je bil namreč leta 19<>7 zaradi umora poslan v Sibirijo, od koder se jf čez fi let vrnil.
V	Aštrahanu je vlomil in pobegnil na Kavkaz, kjer je leta 1 *» 1 <» zakrivil veliko poneverbo državnega denarja. Kazni je ušel tako. da je ukradel dokumente šoferja Mešina in živel pod njegovim imenom. Povsod se je hvalil, kako neustrašen re-volucijonar je in koliko zaslug si je pridobil za revolucijo. So-vjeti so videli v njem junaka. Tako je hitro napredoval, dokler ga ni doletela zaslužena kazen. Prijatelji in znanci so sicer vedeli za njegovo dvojno življenje. pa so se bali njegove osvete, če bi ga ovadili. Sele državni tožilec mu je stopil na prste in napravil njegovemu dvojnemu življenju konec.
NEDELJA V TURČIJI
V Turčiji je veljal dosiej kakor ]h» muslimanskih deželah kot dan počitka pet«*k, vlada pa j«' sedaj izdala odredbo, jh» kateri <e n vaja na njegovo mesto po evropskem vzoru nedelja. Počitek se prične prav za prav že v soboto ob K«., samo časni-ški obrati hod o lahko delali še dalje.
MLEKO POMAGA ATLETOM K USPEHU
Kill Brown, državni komisar za boksanje, je povedal par re>nie glede važnosti, v kakšnem stanju se nahajajo a-tleti.
< >n ima že dvainštirideset let z atleti opravka. Njegova zdravstvena farma v Garrison. N. V., je splošno znano >hajališče trgovcev in podjetnikov. ki -i 11 ore j o izboljšati zdravje. < Kehno je treniral do-rti čampjoiiov v najrazličnejših panogah športa.
—	Najbolj naporen šport je boksanje. — je rekel Brown, Človek, ki I h »če na tem polju kaj do>eči, mora biti v najboljšem zdravstvenem stanju. Kaj je v/.rog. da je tako malo stoprocentuih boksarjev. Atle-tje <e preveč zanemarjajo. Po-l ajajo v nočne klube ter ne smatrajo svoje naloge za resno. Premalo važnosti polagajo na dijeto. Ni ga še bilo bok-sorskega čampjona, ki ni pil dosti mleka.
—	Po mojem mnenju je bil najslavnejši čampjon Bob Fitzsiinons. Ko se je treniral, je pil mleko, ne pa žganja. V tem so mu sličili Jim Corbett, Tom Sharkey, Peter Malier in (•eorge Kot h ne r.
—	V pit ju mleka ni za vsemi temi prav nič zaostajal Jack Dempsev, ki ga nekateri smatrajo za največjega boksarja vseh časov.
—	Mleko je potrebno za človeško zdravje. Atlet, ki ne uživa mleka, ne bo nikdar dosegel svojega cilja.
—	Osebno nisem nikdar po-knsil žganje, toda tistim, ki ga pijejo, ne nasprotujem, če gn uživajo zmerno.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO za Greyer New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj ni t lan tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna poasnila. V nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti {Im dobrega društva.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bocBsl v premoženja ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne ter ima v blagajni skoro $17.000.00
- odbor za l
Predsednik: FRANK HOTKO 507 E. "3rd St., New York City Podpredsednik: FRANK MEKINC 1055 Greene Avenue Brooklyn, N. Y. Tajnik: JOSEPH POOACHN1K 5S0 Liberty Avenue Wllllston Park, L. I. Nadzorniki: I. PETER CERAR 6038 Palmetto Street Brooklyn, N. Y.
III. FRED VELEPEC, 7725 -Druitvo zboruje vsako Četrto soboto American Slovenian Auditorium, 253
.eto 1!«5 -
Blagajnik: ANTON KOS1RNIK 101-21 — 85th Road Richmond HIIL L. I.
Zapisnikar:
ANTON CVETKOVI1CH 983 Seneca Avenue Ridge wood, L. I.
Arhivar: JOSEPH POCIACHNIK
H. JERNEJ COREL. S71 Seholes Street
Brooklyn. N. Y. - 67th PI . Glendale, L. I. v svojih druitvenlh prostorih V Irving Ave., Brooklyn. N. V.
tr
a Li a
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 22, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. '9. Z
GREHI OČETOV
Roman v dveh z<rezkih=--
Za Glas Naroda priredil I. H
PRVI ZVEZEK.
21
Po teh besedah je bilo v sobi vse tiho. Ozrem se na Marto. Z gorkim sočutjem vise njene oei na Albertovem obrazu. Ta molk je prekinil vstop nekega služabnika. Kronekova mama vrtane. Hotel sem ji ponuditi roko, toda Albert me je prehitel. To se je stari gospej zdelo prijetno. Oba stopita v obednico. kamor je sluga odprl vrata. .Marta še vedno sedi in gleda na svoje roke.
Stopim k njej.
—	Marta t
Ko dvigne oei, se ji okoli ust ziblje truden nasmeh. Molče potisne svojo roko pod mojo pazduho in slediva drugim. Meaii je utripalo srce — bilo mi je, kot bi imel Marti mnogo povedati in vendar nisem mogel najti pravih besed.
V mali, udobno opremljeni jedilnici je stala snažno pogrnjena miza pod žarečo svetilko, čije svetlobo proti stenam je zadrževala rdeča Žida. Marta nasproti materi iu z Albertom na eni in z menoj na drugi strani — tako smo sedli. " Prijazna skodelica čaja," kakor smo bili povabljeni, se je razvila v dobro izbrano večerjo.
Martino zamišljeno razpoloženje je pričelo izpuhtevati. Z gibčno spretnostjo je znala gostiti. Njena naloga jo je spočetka ovirala, da bi se bolj živo vdeležila razgovora, ki se je razvil med Albertom in Kronekovo mamo. Stara dama je z neumornimi vprašanji razodevala veliko radovednost, katere pri njej doslej še nisem nikdar opazil. Albert ji ni mogel dovolj pripovedovati, kako je živel in kako je preganjal čas. Toda, kar je slišala, ji ni vedno ugajalo. Pogosto resno zmaje z glavo. In Blednjič pravi:
—	Dragi gospod Albert! Stara ž<*na sem. Od mene že morete kaj slišati, ne da bi se zaradi tega jezili. In poglejte, smatram za veliko krivico, da se tak mož, ki je tako mlati kot vi in tako zelo nadarjen, odteguje življenju, ne da bi kaj koristnega napravil za svet.
Albert prikima, ne da bi kaj rekel. Nastane odmor, katerega prekine Marta.
—	Moja mati je izgovorila misel, ki je tudi v meni. Samo nisem imela niti poguma, niti pravice je izgovoriti.
Albert se smeje.
—	Samo govorite, gospica! Dam vam pravieo, da brez vsakega obzira poveste vse slabo, kar mislite o meni in mojem življenju.
—	Slabo? Ne! — Marta zardeči. — Ponovila bi samo besedo svoje matere in bi vam povedala, da ste samo krivični, ako v svojih duševnih zmožnostih vidite samo sredstvo, da krajšate ure svoje samote, ki ste jo sami vstvarili, mesto da bi g svojim znanjem in s svojo nadarjenostjo služili splošnosti.
—	To mi rečete, kot bi bila dolžnost vsakega človeka vpo-gniti se pred jarmom ljube splošnosti. Res? Ali moramo to? In ali mora vsakdo imeti poklic? — Albert govori sicer uljud-no, toda nekaj trdega je bilo v njegovem glasu. — Mislim, da ima človek samo en poklic, poklic vzdrževanja samega sebe. Samo to dolžnost je narava naložila, ko ga je vstvarila. In človek izjxilnjuje to svojo nalogo, en da bi se brigal za potrebe splošnosti. Vsakdo jo izpolnjuje zaradi samega sebe. Nimam nikakega poklica. Nisem bogat, komaj premožen. Toda od življenja zahtevam malo. kutini željo po učenju in znanju. Toda s tem je končano, kajti v sebi ne čutim nagnjenja pokazati svetu, kar znam. koliko sem se naučil. Včasih se mi tudi dozdeva, kot bi imel domišljijo, nagon, tla bi svoje misli in občutke umetno oblikoval. Toda niti najmanj ne želim, tla bi za to, kar naredim v svoje lastno zadovoljstvo, prejel tudi priznanje sveta. Od sveta ne želim ničesar drugega, kot tla me pusti v miru.
Z mirnim pogledom gleda Martine oči in se smeje.
—	Tukaj imate mojo izpoved, draga gospica! In upam, da mi ne boste zaračunali v prevelik greh proti meni in človeštvu, ako sem moral reči: nimam poklica in tudi nobenega ne poznam. Zadovoljen sem z brezpomembnim "nič," ki je nastal iz mene. In drugega človeka, zaradi katerega bi želel, da bi svetu kaj več veljal — takega človeka nimam. Sam stojim v življenju, popolnoma sam.
Hladno 'a mirno je Albert govoril te besede pred se; in vendar se mi je zdelo, kot da mir njegovega glasu ni tudi mir njegovega srca.
Ali pa sem mogoče le sam videl, ker sem marsikatero Albertovo besedo spravil v zvezo s tem, kar sem vedel iz njegovega življenja? To vprašanje se mi je vsiljevalo, ko sem pogledal Marto. Kar je govorilo iz njenih potez, gotovo ni bil izraz sočutja, prej izraz veselja, katero je skušala skriti. Ali je iz njegovih zadnjih besed izvedela resnico, katero je iz kateregakoli vzroka rada slišala? In zakaj me je bolela ta misel?
—	Nahajam se v čudnem položaju, — pravi Marta po kratkem molku boječe, kot bi ne mogla najti besed, ki jih je hotela povedati. Rada bi vse premislila, kar ste mi povedali in vendar seni vsa zmedena. Z vami se ne moreni prepirati, pa tudi vam ne morem dati prav. To nasprotuje mojemu visokemu mišljenju, ki ga nosim o zemeljskem poklicu človeka v svojem srcu. Kajti mislim, da človeku v življenju ni samo treba več storiti, kot hoče storiti, temveč, da mora za svet storiti, kar more storiti. Vem pa tudi, da je to bila enkrat tudi vaša vera. Takrat je govoril iz vas duh, ki je imel veselje do dela, ki je z velikim zaupanjem gledal v delovno bodočnost. In sedaj! — V nervozni razburjenosti potisne od sebe krožnik s sadjem tako nerodno, da se z velikim ropotom zadene v kristalno steklenico. — Kako zelo ste se premenili!
—	Da, kaj ne, to sem tudi jaz takoj opazila! — slišim naenkrat z močnim glasom reči Kronekovo mamo. — Pa to napravijo samo lasje. Seveda, gospod Albert! Takrat ste imeli tako lepo,, moško glavo! Sedaj pa imate strašno dolge lase. To izgleda tako mehkužno in vam prav nič ne pristoja.
Smeje vsi pogledamo dobro mamo. Na njenih rdečih licih in njenem zbeganem pogledu ni bilo težko opaziti zadrege.
—	Toda, mama! — se jezi Marta, ko vstane od mize. —''Zakaj se prepiraš z menoj T — odgovori gospa Kronekova. — Ali misliš, da bo gospod Albert hud na me, ako mu povem* kako zelo mi je tedaj ugajal s kratko pristriženimi latmif Kaj ne, gospod Albert, da net
.(Dalje prihodnjič.) ^
iz Športnega sveta
Najnovejša senzacija v športnem svetu je mladi zamorec Joe Louis iz Detroita. Slika ga nam predstavlja, ko je porazil v prvi rundi King Levinskega v Cominskey parku v Chicagu.
PO 50 LETIH NAJDEN KLIC NA P0M0C
Preti nekaj tedni so v južno/bi bila postala žena nek-, ga ča-
af risk ill vodah jm> slepem naključju našli steklenico z zanimivim sporočilom. Steklenica je bila vržena v vodo pred kakimi 50 leti. Neki Peter Lanyi iz Arada jo je zaupal valovom. V njegovem rojstnem mestu je le še malo ljudi, ki se spomnijo živahnega mladeniča in njegovih drznili pustolovščin. Hrepenenje po doživljajih ga je nekoč kot 20letnega mladeniča pognah> po svetu Bil je kakor zasanjan v eksotične pokrajine in je upal, tla najde tam bogzna kakšno srečo. Za najkrajšo pot v dosego svojih namenov je pač smatral vpis v tujsko legijo.
Kakor je sklenil, tako je Peter Lanyi tudi storil. Javil se je v Marseillesu posebni komisiji in je bil nato z drugimi le-gionarji po kratkotrajnem vojaškem vežbanju poslan v Al-žir.
Enolično življenje v gamizi-ji Sidi-bel-Abbes ni nič kaj pri-jalo živahnemu mladeniču. Kmalu pa je našel dovolj prilike za spremembo na pohodih v notranjost dežele in v bojih z domačini. V teh s" je vedno izkazal kot izn^lno hrabrega in neustrašenega. Po dveh letih službene dobe, ki je bila polna najrazličnejših dramatičnih doživljajev, je avanziral za podčastnika. Tz notranjosti so ga poslali zopet k gamiziji, da bi se s svojimi tovariši nekoliko okrepil iu odpočil.
Ta prvi dopust je postal zanj usoden. Seznanil se je s sestro svojega poročnika, ki je bila pravkar prišla v Si d i-bel-Al »bes na obisk. Globoko nagnjenje, ki ga je že po kratkem času začutil do tega dekleta, ni ostalo brez odziva. Peter Lanyi je že zaprosil za premestitev v drugo garnizijo, kjer sta hotela z dekletom uresničiti svoje poročne načrte, tedaj pa se je nenadoma zaokrenilo vse čisto drugače, nego sta si želela zaljubljenca. — Mladenk in brat je namreč nenadoma izvedel za njuno tajno in ni kazal prav noben ega smisla za sestrine poročne namere. Po njegovem naj
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor sa hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
stnika, ki j<* bil njegov prija-telj.
Mladi legionar je menil, da je za vselej oropan svoje sreče. Polastilo ga je brezmejno ljubosumji'. Vedno je bil za svojim tekmecem na preži in mu je nekoč porinil meč v srce. Peter Lanyi je bil aretiran in pred vojnim sodiščem po kratki razpravi obsojen na smrt.
Močno uklenjen je v celici za na smrt obsojene čakal izvršitev obsodbe. Do tega pa ni prišlo, kajti isti dan, ko bi 1 >i 1 moral biti usmrčeii, je vzlic verigam in mrežam in čuvajem brez sledu izginil.
Oblasti so si zaman ubi'ale glavo, kako je mogel to storiti. Bržkone mu je v zadnjem t remit k u pripravila pot za beg njegova nevesta.
Peter Lanyi se je pretolkel v puščavo in poslej ni bilo več glasu o njem.
Njegovo pustolovsko življenje bi polagoma pozabili tudi najstarejši prebivalci rodnega mesta Arada. da ni golo naključje pred kratkim pojasnil««' uganke o Petru Lanyi ju. Ko je| namreč pred nekaj tedni plul grški pamik "Sultan" okrog Južne Afrike, je naneslo naključje. da je kuharski vajenec iz dolgočasja strmel v valove in nenadoma opazil nekaj steklenici podobnega. Javil je to kapitanu, ki je takoj dal zagoneten predmet dvigniti iz vode.
Pri natančnejšem pregledu se je izkazalo, da gre za fetiš nekega divjega afriškega rodu. Tz fetiša so privlekli košček že razpadajočega papirja, [ia katerem je bilo napisanih n« kaj vrst v vsem mornarjem popolnoma neznanem jeziku. Dasi je bila ladijska posadka precej pestra, vendar nihče ni mogel razumeti nobene besede. Sele, •ko je naslednji dan ladja pristala v pristanišču v Dakarha-mi, se je med množico mornarjev našel nekdo, ki je iz teh vrstic razbral zadnji klic na pomoč nekega ogrskega rojaka. Sporočilo se je glasilo takole:
—	Nahajam se v ujetništvu divjega zamorskega rodu Vam-bu v gozdovih 14 stopinj severne širine. Mučijo me, kar naj-strahovitejše me trpinčijo in na smrt sem že bolan. Ukradel sem fetiš in vanj polagam svoj krik na pomoč: Pomagajte mi, osvobodite me, rešite nesrečneža! Pismo pišem leta 1887., dneva pa ne vem povedati. Podvizajte se, če najdete moje pismo!
—	Peter Lanyi, ubegli legionar tujske legije, rojen v Ara-du leta 18i}6. Ljubi Bog, daj, da morje prav odplove to pismo.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
KNGLISH SLOVENE READEB STANE SAMO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL RVREAV m WIIT ista STRUT NEW IOBK, K. Y.
PflSrn MAM ZA CKN1 VOZNIH LISTOV, as-ZKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJS
mznmzmnTE?
AVGUST
23. Kuropa v Bremen
I^ifayette v Havre Itoma v Trst
28. Washington c Havre Majestic v Cherbourg
30.	Bremen v Bieiaen
31.	lie <le France v Havrt Hex v Genoa
24.	septembra: Rex v Genoa
25.	septembra: Washington v Havre
2P. septembra:
Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg
27. septembra: Europa v Bremen
SEPTEMBER:
4.	septembra : Norma ndie v Havre
5.	septembra : Champlain t Havre
7. septembra: Aquitania v Cherbourg
10 septembra: Europa v Bremen Conte d i Savoia v Genoa
11.	septembra : Manhattan v Havre
12.	septembra: Majestic v Cherbourg
14. septembra: Lafayette v Havre Conte Granule v Trst
17. septembra: Bremen v Bremen
I!». septembra:
Berengaria v Cherbourg
21. septembra:
lie de France v Havre
u
o
$2
Naročit* ga vrt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET New York City.
A
V I
U
i!+>
Uživajte vse udobnosti potovanja prek« oceana v vašo domovino, potujoč po gladki, sijajni
JUŽNI PROGI
"Solneni strani Atlantika"
Če hočete dobiti višek udobnosti In užitka, se po-služite JUŽNE PROGE na svojem bodočem potova-nju v svojo domovino. Milo podnebje, krasno »olnčno nebo in hitra vožnja na razkošnih italijanskih par-nikih in modri Jadran, vam bodo ostal v nepozabnem spominu.
Preko Trsta — 7 ur v Jugoslavijo
CONTE GRANDE — 14. septembra
NAJHITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA
ROMA — 7. decembra Preko Genove — 15 ur v Jugoslavijo.
Conte di SAVOIA BEX
(E.lini iryro-sfcibiliziran	<Niijhitr.j5i parnlk na purnik v službi) južni črti)
1«. sept.	5. okt.	31. avg.	24. sept.
2. nov.	19. okl.
Obrnite so na kateroeakoli pooblaščenega agf-nta alt 624 Ki f tli Ave.. (Itorkefeller Center), New York City
ITALIAN LINE
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
mam:
New York, N. Y.
(Nadaljevanje.)
Jl'TKI. spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena
trdo vezane
Knjiga je |wsvcfriiu onim. ki s<> sli skozi IhiI in prira kova nje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu-
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 63 strani. Cena ........................
Mt-nda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse nje-g«»ve na i h »ved i so se v result-He. Preti dolgimi desetletji je najiovedal letalo, subinarin, jmh let v stratosfero itd.
.15
.75
Advertise in "Glaa Naroda"
.60
KAZAKI, spisal L N. Tolstoj, 308 strani. Cena
Kdiuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega uapoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Naiieta iiovest. {Milna burnih doživljajev od začetka do konca.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-sever. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-ši i»oslali v sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od sole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto. |h> katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanlu se bo moral čita-telj večkrat od srca nasmejati.
KMEČKI PI NT, spisal Avgust Šenoa, 464 strani.
Cena
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih lw»jev. Bojev s Turki in graščaki. — ' 'Zadnji kmečki pun t" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasim roman bo sleherni s ulitkom prečita1.
KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA, spisal Past uškin. 83. strani. Cena ____________________________
Zgodovinska povest s Tolminskega, ki lio zanimala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so Iz onih krajev doma.
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI. — spisal Anatole France. 279 strani. Cena........
Anatole France je bil brezdvomno eden naj-odličnejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno IHikazal v tem romanu, ki ea odlikuje duhovit in fini humor.
LA BOHEME. Spisal H. Murger. 40*2 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga t* svetovno znano dew.
70
75
LISTKI, i K s. Meško). 144 stran' .............70
LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševee, 263 strani. Cena ..................................................CO
Izltoruo jt* |Migo<lil ljubljanske ti|»e naš prvi humorist Aleševee. Tako natančno In zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega go-s|H>darja. «la jilt vidite kot žive pred seboj.
LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani.
Cena .80
Skrajno nai>et nunah iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca.
LCC1FER, spisal Jean de la Hire, 392 strani. —
Cena --------1.—
Fantastičen romali v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. 1'itatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivl dotnišljl-
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................. A0
tiloboko zasnovana jiovest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. lK*ček je pltMl ameriške vzgoje, ki lie pozna ralik med bogatini lu reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim In slablui.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani.
Cena .30
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena .................60
Zanimiva i»ovest iz dalmatinskega življeuja.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 11U struni. Cena.........60
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ............... 75
I>o skrajnosti naitet roman iz modernega življeuja. Oppenhelm je znani angleški ro-anoplsec itoziian ik» celem svetu.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, reko-tnandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
r
w