ČITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vato sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki m EtfJ CUm M Altar 25th. 1940 »t Um> Pwt Office «t New lark. N. V, under Act ot Conjcreea of March Srd. 187i. ZA NEKAJ VT5Č KOT ' na dan dobivate... fC 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (iiTxcntol »obet, nedelj la pnunikor ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 92 — Štev. 92 (Telephone: CHeL*ea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, MAY 11, 1942—PONEDELJEK. 11. MAJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. ZMAGA AMERIŠKE MORNARICE VELIKA POMORSKA BITKA, KI SE JE PRIČELA V PONDELJEK MED AMERIŠKIMI BOJNIMI LA D J AMI IN AEROPLANI TER JAPONSKIMI BOJNIMI LADJAMI IN AEROPLANI, SE JE KONČALA V PETEK IN SICER S POPOLNO AMERIŠKO ZMAOO j TOKIO OB PRVEM ZRAČNEM NAPADU General Douglas Mac Arthur je sporočil, da so se japonske bojne ladje razkropile in pobegnile, da pa jih ameriške bojne ladje in aeroplani zasledujejo. General MacArtbur tudi poroča, da so japonske trditve velikih ameriških izgubah smešne ter pravi, da so v primeri z japonskimi izgubami zelo majhne. V svojem poročilu na vojni department general Mac-Artliur posebno povdarja naslednje: 1. Velika pomorska in zračna bitka severovzhodno od Avstralije je začasno prenehala . . . 2. Naše bojne ladje so se borile s čudovito hrabrastjo iu vztrajnostjo in sovražnik je bil odbit. 3. Naši napadi se bodo nadaljevali. \ 4. Sovražnikovo poročilo o bitki je popolnoma izmišljeno in ni niti najmanj j>odobno resničnemu dejstvu. 5. Njegova trditev o škodi, ki je bila prizadeta našim bojnim ladjami, je izmišljena. G. Naše izgube v primeri z njegovimi so razmeroma majhne. Edini vzrok, da niso bile objavljene, je. ker bi sovražnik s tem dobil kako obvestilo, ki bi !bik> zanj koristno. Zavezniški bombniki, ki pomagajo ameriškim in avstralskim bojnim ladjam zasledovati ..aponske bojne ladje, ki so bile pregnane :pred vrati Avstralije, so zelo poškodovali ali pa mrogoee potopili dve japonski podmornici. S tem so Japonci v veliki 'bitki v Koralnem morju izgubili 21 'bojnih ladij. Po zadnjih poročilih je razbito japonsko vojno bro-dovje plulo proti severu, oldne. Vojni department pa Tokio v angleškem jeziku posedaj naznanja, da so bombni- ročala, kako je navzlic vojni ki napadli japonska mesta ob življenje na Japou-kem prije-zelo lepem vremenu in da so le- tno in popolnoma varno pred teli zelo nizko. j zračnimi napadi. Naenkrat je C'iJj tega napada so bile vo- postaja utrlmila, nato pa je pri-jaške naprave v bližini Tokia, šlo naznanilo v japonščini, da ■ Jokohame, Nago je in Kobe.'je priletelo mnogo sovražnih I Japo Hi lika skodla in da je b:k> ubitih na mesto. K»nei naznanjajo, da je bila aeroplanov nad Tokio, da leti-' SHka kaže mračni napad na jajMuisko prestolieo Tokio. Ta napad pa se je vre- v:eh mestih ^ivzrovena ve- jo zelo nizko in mečej- bombe sni-i} 1S ^^ ko M) Tokio ^ ^r.i-a japom Osiški diplomati odpotovsli O odhodu nemških in italjanskih diplomatov s parnikom Drottningholm je državni department objavil naslednje obvestilo: Poslan tki osišea, s svojim urathiištvom in drugimi enojimi državljani, ki so odpotovali 7. maja s parnikom Drotting-liolm v Liabono v zameno za ameriške uradnike j« državljane, ki so bili v Nemčiji, Italiji, na Madžarskem, Ru-munskem in Bolgarskem, so bili tekom svojega bivanja v Združenih državah nastanjeni v Ashe-ville, N. C., White Sulphur Sprinsp*, W. Va..in Cincinnati, O. Ta delna zamenjava je bila dosežena s sodelovanjem naslednjih ameriških reptfblik, ki so prelomile diplomatske odnaša je z Nemčijo, Italija 7. maja zjutraj in so bili z bu-si prepeljani s Pennsylvania postaje v Jersey City na pomol American Kxport Line, kjer je čakal Drdttinghohn. Takoj, ko so dospeli bnsi, so (bih vkrcani na pa mik. "Švicarska vlada je privolila, da bo za poroka, da bodo različne vlade izpolnile pogoje sporazuma za izmenjavo osi-škili in ameriških diplomatov in državljanov, ''Švicarska vlada je določila polkovnika Cliarlesa Gosswei-lerja kot svojega zastopnika in NEZADOVOLJNI NEMCI "Tekmovanje v uljudnosti," ki ga \je nedavno vpeljal pro-pagaiuhii minister dr. Uoeb-bels in čegar namen je'bil omejiti izbruh razuraženosti med ueinškim -prebivalstvom, ni i-melo prav nobenega ucpelia. Privatna poročila, ki prihajajo izNetučije, pravijo, da je bila ta tekma, pri kateri bi naj-uljudnejši delavec tlobil brezplačne vstopnice za radio in gledališke sprejeta z veliko nejevoljo. Na GoeWbeLsovo ''tekmo" so nemški delavci navadno odgovarjali : " sv. mašo v Immaculate Concept i mi cerkvi na K- 14th St. ol> 9-30 dopoldne na Calvary pokopališče na Long Islaiulu. Zapcšča ženo, dva sina in eno heer. Naj mu ibo lahka ameriška zeitflja, njegovim zaostalim pa naše sožalje. se nahaja na krovu parnika in skupno z zastopnikom državne-Japotisko: Bolivia, Colombia, j ga dgpartmenta Fretleriekoiti Costa Rica, Cuba, Dominica,! B. Lyouom. Portugalska vlada Ecuador El Salvador, Gkrtema- je privolila, da bo kot porok la, Hoiti, Honduras, Mehika, za vse prizadete vlade pri iz-Niearagu, Panama, Peru in!menjaivi na Portugalskem." Venezuela. Iz Rima so -se s posebnim "Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, ki so tudi prelomile diplomatske odnošaje s osi&'eui, so sodelovale med seboj in z združenimi državami za istočasno zamenjavo uradnikov in državljanov iz Rio de Janeiro in Montevideo. vlakom pripeljali ameriški diplomati, konzularni zastopniki in časnikarji v Port Bou, ob Špansko- francoski meji in so na pe ]iri: NCBP Information Center, 2:«» E. ll'th St., New York, N. Y.; telefon: GRamercy 7-196(i. Morala gine med Nemci Nek nevtralen trgovec, ki ie prebil zimo v Nemčiji, kjer je skušal pogoditi se za dobavo lokomotiv in tovornih že lezniških voz, je dospel v Istanbul in je povedal žalostno sliko o razmerah v Nemčiji. Obleke in živeža je zelo malo in korupcija se je razširila tudi med nemško armado. P. BENIGEN SNOJ UMRL V nedeljo, dne H), maja popoldne je v sanatoriju v Rome City, Ind., zatisuil >voje trudne oči Very Rev. P. Benigeu Snoj, duhovnik frančiškairskega reda Newyorčani >e ga še. dobro spominjajo, kajti bil je med njimi nad IU let. V stanovi! je sloveusko eerkveifco občino sv. Cirila na Osjui, kjer je bila ceitkev posvečena 4. julija, liJlti. In P. Benigen je bil župnik do leta 11*26. V tem času jeibil tudi dvakrat komisar slovenskih frančiškanov , Ameriki. Prodno se je posvetil misjon skemu delu, je bil katehet v Novem mestni, leta 11*00 pa je odšel v Egipt ter vsstanovil slovensko župnijo v Aleksandriji. tki tam je šel v Jeruzalem, od koder je prišel v New York. Po odhodu iz New Yorka je bil najprej nekaj C-flsa v Le-montu, 111., leta li>28 pa je odšel v Johnstown, Pa., kjer je v.-rtnnovii slovensko župnijo in sezidal eerkev. Pozneje je bil zo|»et poklican v Lemon t, kjer je ostal do konca, dokler ga pred nekaj tedni ni zadela kap in je bil prepeljan v sanatoria, kjer je včeraj umrl. Rojen je bil v Zagorju ob Savi leta 1867. Med božičnimi prazniki leta 1940 je obhajal NAPADI NA NEMCLJO SAMO UVOD zlato sv. maso. Pokojni P. BenigiMi je bil stric ji»goslovaib*kega ministra Trgovec se je vrnil samo z obljubami in jk> šestmesečnem bivanju v Nemčiji ni dosegel ničesar. Tekom petih mesecev v Berlinu—ou deeenilbra in skozi a-pril—je opazil velik padec morale med nemškim vojaštvom in je videl, kako nemškemu narodu gine upanje na zmago. Ko je v oktobru prišel v Berlin, je bil vsakdo poln upanja in vse je govorilo o nemški zmagi. Toda ko je v aprilu odpotoval, je bil narod obupan in lačen, govorjenje o zmagi je potihnrlo in splošno razpoloženje je bilo potrto. Poglavitni vzrok za padec morale med nemškim narodom je bila huda zima, ki so jo morali v Rusiji prenašati nemški vojftki in vedno sla!l«še zalagali.ie s potrebščinami. Vstop Združenih drŽav v nost porazen, toda jai>oii>ke zmage so prinesle zopet nekoliko upanja. Ko v Nemčiji živilskih nakazili« ni bilo več mogoče dobiti, so pričeli častniki prodajati vojaške zaloge in vsakdo je mogel dobiti dovolj živeža, če je le mogel plačati. V decembru je mogel vsakdo dohiti še vse, toda v aprilu je bilo mogdče dobiti komaj polovico tega^ kot v d^embru. , (Kbleke, ki jo je tudi mogoče dobiti samo na nakaznice, sploh ni več. (Xbleka jc izginila čez zimo in ravno tako tod i živila. Vsled velikanskih izgntf* na ro>ki fronti so v vojaško službo poklicani mladi fantje in stari možje. Vsled tega so višje šole skoro prazne. Po uli eah jt> mogoče videti vojake s vojno je bil za Nemce narav-» sivimi lasmi. Angleški zračni minister sir Archibald »Sinclair in vnianji minister Anfchonv E>den sta Franca Snoja, kateremu izra- \veraj povedala, da so zračni žamo svoje sožalje. j napadi na nemške industrijske Pokojniku pa naj l>o lahka kraje samo uvod za splošen ameriška zemlja! Jugoslovansko lastnino delilo Roose Pri kopanju na nekem kraja poleg 4'zidu jokanja" v starem delu Jeruzalema so de-" Edino, kar sem vedno rekel,1 lavei prikopali do starih tal, o je: Filipinci bodo stali olb stra- katerili mislijo, da so ibila tla ni Združenih držav do bridke-1 nekdanje Herodove palače, ga konca. — In ljval« Bojgn, po-1 Odkopali so tudi več podzem-ka/ali so, da sem imel prav.' skih liodnikov in groTxiv z ra-Stali smo do konca.'T 1 zno lončeno posodo. Iz Sofije je prišlo v Bern v Švici poročilo, ki naznanja, da „ se je v Beograja, je poteklo dvoje let, ko 4>o Nemci z vso silo svoj ill aeroplanov in oklopnili divizij vdarili proti zapadli. V dveli dneh pregazili Holandsko in Lnk-senburšfco, dva tiidiu pozneje pa se je podala belgijska armada pod vrhovnim poveljstvom kralja Leopolda. Nemci pa so v tem časni dospeli do morja pri Boulogne in wo odrezali angleško armado od severne francoske armade. Angleži so se "slavno" uaiiaknili iz Dunkirka in ž njimi tudi wkaj Francozov. In tedaj je bilo jasno, da Nemcev ne more nikdo več zadržati, da ne bi zavzeli Pariza. 12. junija je padel Pariz, 17. junija pa je maršal Pe-tain, ki je kar čez noč ]X**tal načelnik francoske vlade, v Bordeaux u naznanil, da bo Francija odložila orožje in se bo nehala 'bojevati. S tem, da so porazili Itolaaidtko, belgijo, francosko in angleško armado v sedmih tednih in treh dneh, so Nemci brez vsakega dvoma dosqgli največji vojaški uspeli v zgodovini narodov. Li ves svet je bil iznenaden in se je bal, kajti nemška armada je bila obdana s -svitom in slovesom nepremagljivosti. Nekaj tednov pozneje pa je njen sijaj obledel, ko nemški aeroplani z vso krutostjo niso mogli spraviti Anglije na kolena. Leto pozneje pa so Rusi dokazali, da je govorica in mnenje o nepremagljivosti nemške armade napačno. In danes se Hitler ozira nazaj v dobo pred dvema letoma. Tedaj ni bilo nasprotnika, \ki bi se nru ga bilo treba hat i. Tedaj je bil prepričan, da si bo mogel zlahka vkloni-ti vsak narod, kajti skoro brez velikega napora si je podjarmil Poljsko, Dansko, Holandsko in Belgijo. Zdrobil je tudi francosko armado in v tako naglem času, da tega niti sam ni pričalkoval. Ta poraz tako močne armade je tudi najbolj žalosten^ pa tudi najbolj sramoten, kajti zgodovina ne pozna, da bi se kar tjavendaai podala miljonska armada, opremljena z najrnod e rne j š i m orožjem. Danes pa tudi Petainova vlada v Vicky ju, bodisi proti svoji volji, bodisi radovoljuo, "sodeluje" z Nemčijo in ne kaže niti najmanjšega odpora. Ali si ne bi po dveli letih svojega ponižanja mogla Francija vzeti za zgled mnogo manjše Jugoslavije, ki je bila sicer poražena in so jo nemške tolpe pregazile, toda ima še vedino svoje četni^e, ki §e niso vklonili osvojeval-euf Toda navzlic temu so za Hitlerja minili časi primeroma lahkega osvajanja. Sovražniki Nemčije postajajo vedno močnejši, medtem ko je Hitler porabil že vse rezerve in noče ž njimi izvojevati zmago, ali pa pasti. Narod doma je že sit vojne, omejuje se na vseh koncili in krajih in že izgublja vero v zmago. Zlasti pa se za-' eda, da bo vedno slabše, kajti v vojno so stopile tudi Združene države, katerih moč Hitlerjeve armade čutijo že vse povsod, toda to je samo šele pričetek. Menda se razumemo, gospod urednik, da ta pisana niso za to tu, da bi naravnost polemizirala s tem ali onim in tako razburjala našo javnost. Njih namen je, da pojasnjujejo in po-rločajo. Pii pojasnjevanju in ■poročanju se kaj lahko vrine netočnost in potem je seveda prav. če netočnost kdo popra ^i. Nerodno pa je, če kdo popolnoma narol>e razume kake ibesede in so ob njih razburi. Ko se kaj takega zgodi, je treba novega pisma, ki pojasni zadeva. To ni polemika, ampak, kakor sem rekel, pojasnilo. iGledc primorskega vpraša-šanjaseni napisal že par pisem. Menda je bilo prav prvo tisto, ki je vzbudilo odpor. Toda to se je zgodilo sani o radi tega, ker sta ga vsaj dva moža napačno razumela. . Pisal sem. da ni na n*e?tu dandanes, če se krivda za počasnost pri deluxza vprašanje ncre&enih krajev Slovenije, kot je bilo pred to vojno, kar na debelo meče na zastopnike jugoslovanske vlade. Poudaril sem, da mora način dela za rešitev tepra vprašanja l>iti nujno drugačen pri vladi, drugačen pri slovenskih Aaneri kancih. Rekel sem. da smo slovenski Aimerikanci lahko glasni in Suirtni, celo to sem rekel, da moramo biti taki, doeim morajo vladni zastopniki iskati drugih potov, diplomatwmih potov. ki navadno niso glasna in sumna. Diplomacija ne obstoji v tem, da se polože na mizo vse karte, kot nekateri naši ljudje zahtevajo. Nisem pa ne rekel ne zapihal, da zastopniki jugoslovanske vlade sploh niti "načeti ne morejo tega vprašanja. Saj sem v onem nasledn jih pisem naštel v? a j nekaj dokazov, da so zastopniki jugoslovanske vlade celo že pre-cej več storili kot samo načeli to vprašanje Da bi moral Smatrati laški agent v Ameriki za sovražnega tujca, verjemite, stoprocent no bi se jaz s tem strinjal. Toda to skušajte dopovedati Ameriki in njenim diplomatom. Tudi o tem sem pisal v enem po-smejšiih pisem, koliko boste dosegli. Ne rečem, da ne boste nikoli tega dosegli, toda ne kar z enim udaricem ali dvema. Tisti grof se je zajedel v Affnieri- ko v teh preteklih letrh tako globoko- da bo treba mnogo, •mnogo dela, zraven pa silno premišljene diplomacije, če hočemo doseči, da bodo njegove koreninice podsekane. Če sem jaz to dejstvo ugotovil, s tem še davno ni rečeno, da človeka tudi zagovarjam. . Tudi to zelo r&d priznam in mi še na misel ni kaj drugega prišlo, da zadeva Sikorskega nima z nafšim priiinorskim vprašanjem nobene paralele — za na«. Žal, ima pa paralelo za uradno Ameriko in videti je, da tudi za uradno Anglijo. In sanxo to s&m hotel poudariti- V enem poznejših pisem «em podal zgled iz rassgovora z nekim vplivnim Amerikancera, ki je pokazal. kak£?no je mišljenje vsaj sedaj še pri uradni Ameriki glede ureditve povojne Evrope. Pa 'bi lahko še več povedal, navajal besede še bolj vplivnih ust. toda najbrž bi me potem še bolj napačno razumeli. . Če kdo n* ni zameri, da sem Sikorskega in Sforzo omenil v ieni sapi, naj mi le verjame, da sem to storil ne iz svojega mišljenja, amtpak iz mišljenja A-Tuerike. Na to sem hotel opozoriti in poudariti, da so velike težave in še bodo, če >e stvari ne dbrnejo nam v prid hitreje kot pričakujemo. Zato sem pifsno zakljsučil z opazko: Vprašanje je delikatno in je treba delikatno ravnati ž njim. . 'Najbrž je vsa reč prišla v nekoliko boljši tir s tenv- da je v OOP zmagala Willkie-jcva resolucija. Xe IkmiV se spuščal v to na tem mrestu, saj ste menda *ami opazili, kako je do tistega JERRY KOPRIVSEK in njegov orkester na pieUah Terezlnka Polkf Na planincih—valček Št*. M 579 In DUQVJESNR UN"IVERSIT¥ TAMBURICA — iiv. M Sil Za toz. cenik in cene ploSč m obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 Wert 42nd Street. New York 1 JUG0SL0V. POMOŽNI . ODBOR S.S. Poročilo blagajnika, Hue 31. n»arca je izkazevala naiša blagajna $15,180.28. Do 27. aprila so prispevali še sledeči: John Poljak, Aifgo. 111., $12.; Peter Svegel, Bloomville, yt.Y. $2.; Joe Jeršan, Shingle-ton, Mich. $2.; C. Podboj, Quill lijake. Sask. Can. $2.; Matt Novak, Oven, Wis. $1.; in Ignac Sedaj. Clarksburg, W. Va. 65 teentov,. (Te prispevke je poslalo uredništvo "Glasa Naro ta.") Martin Jelene, blagajnik lokalnega odbora št. 4. v Sheboy gern, Wm., $44.77; Emma Shin-kus, iblagajničarka lokalnega odbora št. 22. v La Salle. ni. $25. (darovalo društvo Sokol št. 98. S>SPJ). T/okalni odbor 5t. 2. v Cle\-elanjcki, O. $1Q00; Lokalni odbor št. 20 Pueblo, Colo., $800.; John Jerieh. Chicago, 111. $21; in John Langer-liolc Jr., tajnik in blagajnik lokalnega odbora št. 23. v Johns-to\vn. Pa. $269.96. V Johnstown, Pa., so prispeval; sledeči: na javnem shodu Peier Zgaga Malo pretirano Ko me je pred nekaj tedni obiskala v spremstvu svojega sina gospa Keršinančeva Iz 'Ma^petha, L. I., se je ozrla skozi okno po Okolici iu rekla: — O, ta špital pa poznam. Prav dobro se ga spominjam, kajti moja sestra Mrs. Kraljic se je zdravila tukaj. Izza tistega časa je seveda že dolga vrsta iet. Pa veste, kaj je rekla takralt moja sestra in še danes-večkrat ponavljal Da je to iSkupna blagajna dn 27. apr. je bila $17.3G0,66. Hvala vsem y imenu o-'b^ra. Prosim vse lokalne odborr, da ni i pošljejo denar me*.1 no, 'la bom koncem meseca lahko izkazoval večjo vsoto. Posamezniki, ki hočejo pričevati za nai«e reveže v domovini. naj pošljejo na moj na--lov: Leo Ju rjevec, 1 »4^» West 22nd St.. CThicago. 111. Daj, brat. dai, pomagaj -e-sfrn 1 I.rfH) Jurjevcc blagajnik JP0. S*. VESTI 12 JUGOSLAVIJE. (Po porečilih iz Bolj?ari.fe je v Connemaucrh, $100.50; Pro-» j lavjji t di gres,vne Slovenke ^ o v Con- vi2ij (ok 7:)-(KX> vojakov) 24^. SNPJ, Central City, Pa.JStaffell„ divizij0. ki se vse bo- « .n M i i proti srbskim upornim m o- ^ ^tl^r i!lrOVf : Istočasno prihajajo po- st. 600 SNP.T John,town. Pa. -aj.ročila o borbi velikega obsega. m ki je trajala tri dni v vzhodnem __iMieeaiM najtooljifi špitat v Ameriki, kajti v njem niMe ne tatire. Mogwe je bilo takrat tako—1 kar pa resno dvomim—toda dandanes je povsem drugače. Povprečno jih umre pet ali šest vsak tedeii—-kakšen teden več, kakšen teden mati j. Odkar sem jaz tukaj je v moji soviet vpričo mene pobrala smrt štiri mdje sosede. Eno glavnik in značilnih načel uprave je pa : — Ali se bolnik vrne ozdravljen domov, ali ga pa izroče pogrebniku. Edinole izjemne slučaje, kot naprimer umdbolne, (božjastne ali povsem hrome, pošljejo v di-uge zavode oziroma zdravilišča. V splosnem pa ne poznajo nobenega polovičarstva. Bolnik, ki se pride sem zdravit, je lahko vnaprej prepričan : če se ne bo vrnil ozdravljen, ga bodo mrtvega odpeljali. Če bi bilo pa tako kot je Mrs. Kraljic zatrjevala, in če bi tukaj res poznali sredstvo zoper smrt, bi bHa bolnišnica že zdavnaj za precej milj podaljšana in razširjena. Za reveža in človeka s skromnimi sredstvi bi y nji ne bilo prostora. Vsi stari, že v grob nagibajoči se bogatinci bi se preselili v. njo, imeli v nji svoj* zabavišča, igrišča, igralnice in družabne prostore ter >e norčevali m rti, ki bi jih tukaj ne mojrla zalotiti. M-rs. John Stu^ek in John prišlo in kakfSpn pomen utegne Jpn"iiti1t je bilo 150 ime« S « Rf> darovali: Jos. Culkar. John'^.-u— ______: i: M '.»ijujim IZŠLA JE NOVA KNJIGA V AN-GLEŠClNI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM AMERICAN WILD LIFE imajo velik uspeh mm ii V knjigi je uatau&no popisano življenje posameznih živali, živečih na suhem, v morju in f zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno [>eatro živalstvo, kujigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v nje} na Se l marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu d useda j še ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem sv-ojem skrCeuju prinaša POPOLNI" POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo aH Škodujejo ter slednjič ribir. ker so v knjigi naštete VSE RIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega i »opisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) : 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x 6 intev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, ka-fe fn živali, ki so ravnotako na suhem kot. v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE KEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 Naročilu pošljite .... KNJIG AKNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 W. 18th STREET, NEW YORK, imeti. S svojimi pusmi o primorskem in koroškem vprašanju pa nikakor nisem želel na-■praviti vtisa, da to vprašanje omalovažujem. Ravno nasprotne! Življenjske važnosti je o pri-s-pevali: Fred Intihar. F. YniK (četnikor. ki jih Nemci imenujejo "komunisti"; o izirubah neni-kih čet ni vesti. Borba je bila v bližini križišča važne „ „ ^ , .železniške proge v Bolgarijo in fc. O. Zimmerman. John Mar- kun, Fr. Kospriva, Martin Zu-I ___ pan^ Anton Zakragek. Mrs. A. ^en&u, poročila iz Beo^ra- M^vesek, TjOuis Omerzu ^ Jde vore da jo bil <en n S^ontj, Mrs. P^Zore .l Beltz zadTlji kctn>UT^tični center v Mr. ,n Mrs. Jos. ^rnell M.r m ^hodnji Srbiji, in 'Via so ro-Mns. Fr. Vautar. Anton Kamin- ka komtraisti;.na ktxiela |)0 kar, Fr. Fiket Martin Tovko,!^^ iz Užioa in ^u,ka in da . rrzmx^ Link. Fr. K u- ^ g tem omoi?0(,;]o njUl0V0 chrvsjk Jennie D.mic, .Tol.n # ^ Po roee val na družba Natural. Mrs. Fr. Lo^.r Fr., j fla lll>orniki po za. Pavlovich. John Polantz, John Cačka skušali maščevati V tem čitu narodne »ti-^ke potrebuje naša domovina viso pomoč. Kupujte redno Uni-ted States Savings Bonds in Stamps. Bovec. Anton Pncel, Jos. Bevee, A.arnes Saksek. Mr. iu Mrs. Fr. Gasnik, Jo». Glavacb Jr. V»režija Glavaoh. Jos. Krit^ay. Fr. Tontjflie, Martin Lojra Andrew Vid rich, Fr. M^arkunu Mr«. M. Orstvensek, Mrs. A. Plantan. Mrs. G. Debevc. Mrs. M. kun- Louis Noccsak. John Volk. Mrs. M. Konchan, Mrs. M. Kux-ma, !N8ike Dereani, Mrs. Jos. Greecher, JoJhn Zupan Mrs. Ceelovmk, Fr. Chuchek. Fr Za-!ar.. Jennie Koss, Anna Gabre-n ;a, Ro-e Jernejcic, Mary Clmk Fr. Koss. Jeny Lovko, Jennie SuiVioh. Gasper Petrovič/.-. Fr. Swtarsic, Mrs. F. Podboy. J. Gabrenja Sr., Frances Gabre-nja. Mary Zabric, Fr. Krayrobnich. —Po 75 cent.-. Anton Garshnik, Mr. in ^ft-John Lnbelsliek. — Po 50 cent : Rudolpih Grauda, ivn-s. L^čillč Krasavicii, Fr . Perchin Jr., Franees Gabrenja. Fr. ".up-"i. Mrs. Louis Vautar, Anion Ko-vacic, Stella Stravasnik, Anna Urban. Mi». Fr. VeiUcvsek. Jchn Kukenberger. "Bu^. Ku-kenbt-r^er, ^frs. Geo. Plesn'k. Tlionias Brief ly. Jim KoJvik-Ii A. Lindich. ^laiy Meyer?, Mr. in Mrs. Louis Kopler, John Gla* vach, Clias. Miklaucic. Karoli-ta Snyder, M Grand!, Mr>. Ke liner,. Ma rv Lou »he. — to 2*> cent.: Jos. Loska. L. Novak. L. Bevec, Anna Granda, Joe I'e-i.elou in Frances Turk. SIVALKE— ^ izvežbaiie na zig-zag stroje dobe delo pri — GOOD VALUE HAT 19West 4th Street New York Citv svojim, osebnim sovražnikom z " ubijanji m vsega, kar jim je bilo na potru.**. THE \ F \Y ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spisal znani profesor na Stevens Institute or Teehnoloey t anele&inl GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehanično znanje al morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOrE. OIiA OF MACHINE SHOP PRACTICE (r angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v stikali pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnuje vporabo vsakega stroja, o-r od j a ln meril. PuuCi vas, kako je treba vporabitt načrte (blue prints) ter vam tudi daje muogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste £ele poCetnlk, vam bo ta knjiga zelo koristna tn mnogo vreana. — 1000 slik In rlzb. 870 strani, trdo vezana knjiga stane Samo $1.98 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 316 West 18tb Street New York Hvala, tovariši! V zahvali, ki serii jo neda\*no objavil, sem ]>ozabil zahvaliti se mojim stanovskim tovarišem, urednikom slovenskih listov v Ameriki, ki so sočutno poročali o mojt u^odi. Prav posebno prisrčno se me je spomnil moj -stari kame-rad Tone Šabec, urednik1 * Enakopravnosti." V zadnjih sedemindvajsetih letih so se najina pota večkrat križala, istotako tudi najini nazori. Ko se po dolgih odmorih zopet s ostaneva, sva dm^ drugega iskreno vesela in intimnih pogovorov ni ne konca ne kraja. Torej hvala vam, tovariši, prav posebno pa tebi Tonel Preveč pretirano Vsakih štirinajst dni ali takole me obišče prijatelj iz Brooklvua. Ko me nekaj mimrt molče opazuje vzklikne: . — Danes si pa tav^enkrat boljši- kot si bil, ko sem bil zadnjič pri trf>i. In tako je vselej, ob vsakem njegovem obisku. Doklej je bil že najmanj desetkrat pri meni, in vsakokrat sem po njegovem zatrdilu tav. ženkrat boljši. Navsezadnje sem pa le srečen Človek. Vprašam vas, ljudje božji, kdo si' Še more v razmeroma tako kratkem času postavljati s takim izboljšanjem? # Vseh deset . . . Iz Barbertona mi poročajo: — Mogoče še ne veš, da je tvoj prijatelj Joe Vidergar tudi navdušen keglae- Oe ga zvečer ali v nedeljo popoldne ne ltioreš drugje dobiti, je prav gotovo na kegljišču. Kcgla tako kot malokdo drugi. Krogla nm namreč vedno po žlebu leti. Ko jo zapodi proti keglom, mu zaide v levi ali desui žleb poleg keglišča, na^aj mu jo pa tudi po žlebu vržejo. Ko so mu nedavno povedali, da si spet začel pisati kolono, se ga je lotilo tako navdušenje in tako veselje, da je pomotoma namesto krogle svoj klobuk pograbil in ga z vso silo vrgel proti keglom. Iu kar se nm ni Še nikdar prej, se mu je takrat posrečilo: podrl je namreč vseh deset. "GLAS NARODA"- New Ttif MONDAY, MAY 11,1942 Kratka Dnevna Zgodba OB ČRNEM MORJU Od Šumena, slikovitega me- ske krajine, ki postaja ga spoznas. Vama, je glede svojo le-H vantsko lego sorazmerno cisto mesto. Ko hodiš po ulicah, imaš vtis prostrannosti, svetlobe, zraka. Mesto se vzpenja na zmeren' dolg hrib in ste širi po širokem platoju, ki mu do-puseu >e iimogo razmaha'. Mnoge ulite 50 zasajene z drevoredi, arhitektura hiš je nevsiljiva brez močnih' kontrastov in vse je prepleteno z zelenjem, ki se tem uajleufce bolgarsko primorsko ■ , sta, ki iVna največjo džamijo v /očitnejši, čiin bliže je Vama,mesto in ker sem videl že prej ob morja raz£rja v krasni park \>ej Bolgariji. se vpleta v pej- V diuge strani pa se stopnjuje'njeno tekmovalko Koii^taneo, 1x1 Parli prehaja v gozdove ti zaž in v ljudsko življenje, ko-1priliv vzhodnih etničnih ele- lahko oddam glas za krilatico,!gwdotl tvorijo zadaj za Sv. likor ga moreš videti na film- me nt o v, izražen zlasti v tur- ki jo navajajo Bolgari s 'takim I Koiretantincm pravo Pismo Auburna, Illinois. »Olg Val irorsko skem traku svojega okna brzo-!škili naselbinah, ki se pojavlja- ponc^om. da je Varna kraljica vlaka, nekaj novega: z ene j jo na cestah in za ograjaiiifi po- Črnega morja. Zares to mesto stran' svoj>ki znm'-aj črnorunr- j staj- Varna je največje in je tem bolj prikupno, čim bolj krajino, v kateri š skoraj za-znatnimi učinki mešata planinski in morski zrak in dajeta tisto zdravo občutje, ki te v>e-ga prevzame. Varna je pokajena v zrcalo Črnega morja in v zelenje svo;e okolice kakor veliki dragulj in kje: koli jo človek pogleda z višine, povsod ima občutje smaragda; to prihaja od prevladujoče zelene harvr. V Varni je mnogo linij, kVr ie mnogo zelenja; park Ob obali je s svojimi mehkimi ste-, zam.i id nebelimi sencami ptav tako vabljiv, kakor so za kopalce vabljive znamenite plaže •se razprostirajo tnl moderno urejen *ra mestnega kopališča k Sv. Konstantinu in še dalje tja v divjino obalnih gozdov v -meri Dobrudže. ♦ljudje so v tem čmomor-skein mestu prijazni in uelužni. Ob čmomorskem bazenu se mešajo razna ljudstva in vidiš poleg ru-kih muzi kov. prodorne tatarske oči in lokavi obraz Armenca. M!nog4 Bolgar! znajo Ne poznam Mr. Jos. Lapanja v Auburn, 111.,' ampak dober Slovenec mora biti, ki ima poleg vseh dobrin tudi čuteče slovensko srce. Ce bi imeli v vsaki slovenski naselbini nekaj tak ill ljudi, potem bi bile vse slovenske naselbine v Ameriki zainteresirane za JPO, slov. sek cija v Ameriki. (Pr*Tukaj pošiljam nekaj denarja za JPO- slov. sekcija. Proteian poročajte imena darovalcev v slovenskih list h. Darovali ?o sledeči: •Pr> $1.00: Jos. Lapanja. Jacob Zaver. John Homec. John Us-tar, Antbn Brain, Štefah Pre-lec, Terezija Pamivšek, Robert $nwjk, Jas. Pol ker. Martin Ske-d+1. John Otgrinc, Mary Ogrinc, John Rupnik. Ant. Dolenc, J. Yuvan. Mary Ham.ec. Jaeob Zupan- Jacob Vole. Knrl Ulaski, Pete Rupslnvski. Fr. Malev .T. Marčmi. John Mezina, Anton i B^rpnan^kv, Fr. Veribina in Viflrej Kocjan. — Po 75 cent.: Ant. Mlačnik. — Po 25 cent.: ITacob Lebnn. — Po 50 cent.: John Pukel. Mary Walantufl, Fr. Lesk o višek. Max R mre i o JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR •i 4 »- * s- i; - • • V AMERIKL . . « sa Jj L 9 >; E N KJK CJJ, A s« J0š ~ a m iu jrr* Glavni uradniki: Zastopa Predsednik; Vincent Cainkar, -J630 S. Lawndale Ave., Cbh-ogo, IU. SNPJ Pod predac^lnicH: Josephine Erjavec, 327 X. Chicago >St„ Juliet. I1L SŽZ Tajnik: Joseph Zalar. 331 N. Chh-ago St., JwUet, IUInols« . KSKJ Blagajnik: Leo Jurjovec, 1*40 W. 2L'nd Place, Chicago, Illinois ZSZ Nadzorniki: John (Gornik. 040C1 St. Clair Ave.. Cleveland, Oblo SI »Z John Lrmene, 739 W. N*j»tional Ave., Milwaukee. Wise. SPZS Prank J.Wedle. .101 Ume Street, Joliet. Illinois . DSD Jyiilillie ZakrajSfk, 71)03 ComeUa Ave, Cleveland, Ohio I*S Charlie Menevul, 10007 Ilollmes Ave., Cleveland. Ohio SA1Z Direktor public! t«c: Janko N Itogelj. tWOS Sehade Ave., Cleveland. O. AI5Z LOKALNI ODBORI JPO, SS. fK': B< emoljl" 7A Lokalni odbor št. 1, Jolict. IU. — Predwduik Joh. Zalar. 351-:! N. Chicago St.; tajnik; John Adamich, 1120 Highland Ave. in blagajnik: Louis Kownerl. 734 N. Hickory St. Lokalni odbor mL 2, Cleveland, O. Predsednik : Jolni Gorvik. St. Clair Ave.; tajnik: John Pezdirtz, 14!K>1 IVj»i*t Ave. in blagnjuil-arka France* Ruppert. li»3o3 Shawnee Ave. Lokalni odbor št. 3, Chisboim. Minn. Predsednik: Prank Knel. 413-3rd St., S. W.; tajnik: Jobu Koniidor, 320 -5th St. S. W. lu blaffajnik : John La-muth. 21^ trd St. S W. Lokalni odbor št. 4. Sheboygan, Wiw. Predsedidca: Marie Pr island, 10(51 Dillingham Ave.; tajuieu: Johanna Molmr. lir« Ilitlinullum Ave. iu bka-gajnik: Martin Jelenn-, 1027 S. 8th St. Lokalni odbor št. 5, Milwaukee, Wise. Predsednik : John Oblnk. "J13 W. Walker St.: tajnik: IU*v. 1». M. Setnicar. 1210 S<». Glrst St. in hlasrujuik Ib-v. LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (Finžgar) IDIOT Spiral F. M. Dotitojevnki TRI KNJIGE—NAD 600 str. Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki Je imel že t najbolj rant mladosti uagnenja k nenormalnostim. Opis je živahen ln ne utruja kot nekateri drugI romani Doatojevske-ga. Cena $2.25 LISTKI m Spiaal K »a v ar Meiko. (144 Btrnni.) Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOVENSIil ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BREZ DENARJA Spisal Phillips Oppenbelm. (02 strani.) Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Opi»en-bclm Je znaal angleški romanopisec poznan po celem svetu. Cena 75c MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. <1^0 strnol.) Cena 75c POUČNI SPISI ANt.I KŠKO SLOVKNSKO BERILO (F. J Kernt — Zvezano Cena S2-— Bodoči državljani naj namfijo knjižiro — "HOW TO BECOME A CITIZEN OK TIIE UNITED STATES" V tej knjigi ko vsa |K>jasnila in zakoni za naseljence. Ona centov DOMAČI Ž i VINOZDRA VNIK Spisal Franjo Dular. — 27« strani. Trda vez, — Zc!o koristna knjiga za vjwkeea ži»ioore|ea; opis raznih bolezni ln zdravljenje: slike. Cena $1.50 i «OYEMREJA Spisal R. Legvart. 143 strani s V ROBSTVTJ Spisal Ivan Maluii. (235 strani.) Ivan Miitičič je eden Ustih redkih miših ljudi, ki nb )>ozna sa~ mo vojne in njenih Rrorot ter IH)sl«llc, cmiiak zna tudi vse pretresljivo opisati. Cena $1.25 turški m v mesto prihajajo tu-.k||r nas ^ Zato h] rad ai ljudi* iz mofoameduT*kdi se-;vMc.L da pv\oWnto imena v lis-lišc; v okoliših tovarnah je ^ em se. da so vsi Slovenci dali. ZADNJI VAL Stkisal IVO SORLt Poznani »lo venski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo aanlmive podatke o tvojih doživljajih v ltofaSkl Platini cena $ I RAZPRODAJ SLOVENSKIH ^arska- vsa na-mejana prežeta vonjem C'rne^ra morja, lalino ld"toca od rož in nagejjnov, kakor Sofija, olnlana z vrtovi in vinogradi. Vprav očarljivi so tu poletni večeri, ko kriče galebi nad mestom in se«kozi ulice svetlika pas Črnega morja. V tem mestu so v srednjem veku kirpčevali podjetni Dta-brovčani, čijih sledove navaja zgodovina vseli balkanskih mest. V zanimivem muzeju, ki je nastanili v ženski g-intna-7:iji — ustanovila sta ga T'eha, brata ftkoi^i^ — sem videt sli-A jkv Varne iz voe desetletij prej-šnjega veka. ko je jela nje tr-i {TOvinska vloga ra.4i. Kdo se m- ibi- v tem mestu pomnil kri- j^J J J ^jjžarskega pohoda na Turke, ki slikami. Cena SL— MOŽJE Hueh. Spisal Eattrs (209 strani.) Zanimivo delo, ki bo utfujalo vsakemu Pltatelja. Prevod prav nič De zaostaja za originalom. Cena $I .50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kal. <11? strani.) Štajerski rojak Kač ni ao svo-jega Štiridesetega leta stopil v javnost. Natoje raCel pisati krujSo črtice, kl JUi vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel a svojim romanom — "Gruntom." Cena 85c KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strnui. Cena .>0 eenlov MLEKARSTVO Spisal Anton Pero. K slikami. 108 strani. — Knjiga za mlekar- je ln faruterje v »plošnein. Cena 50 centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 'ZoS strani, ezaua. — Knjiga je imuienjeua v prvi vrsti za stavimo, umet lig in strojno ključa v-. . ulčarstvo ter Železolirarstvo. Cena $1— UMNI ČEBELAR . Spisal frank Lakmayer. 1G3 str. Cena $1.— ZDRAVILNA ŽELIŠ^A pa zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Teroora« (Ivan Albreht) Belo noči mali junak. (Dostojevskij) Filozofska zeodba (Alojt Jirasek) Na različnih potih (Franc Fri*eb> Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Verne duše v vicah (Prosper Miri me) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 75c zvezek Belfegor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Damlr Feigel) Po $ I zvezek Veridicus (Pater Kajetan) . .. • Sivko (E. S. Thompson) Radarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maj« (Waldemar Bonsels) PingvinskI otok (Anatolc France) Pisane zgodbe (Janko Em) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. Dostojevski)) C-' strani. Cena 25 centov Tisto knjigo, ki jo bi radi brali to zimo, naročite še danesi t \Tlvala vsem in vsakemu! KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street_New York City ,*ta ?ra izvršila -poljsko-ogr^ki kralj "Vladislav III. jn vojvoda j Janko Kunjanin. junak srlwkih I narodnih pesmi; kralj Vladislav na teli tleh izgubil svojo mlado glav£>. Za časa krLnv f-ke vojne >o se tu koncentrirale francosko-atn^le^ke čete. dokler nI udarila nad nje kolera in pobrala obilno žetev. Mavzolej "na katoliškem pokopališču je cKtal v spomin na žrtve iz daljnih dežel. Kaj neki pa je vsa preteklost v primeri s sedanjostjo; zakaj tudi Varna je po svojem mestnem obličju iu po utripu svojih žil mlado mesto, •ki živi samo v sedanjosti in le Ac sanjari o bodočnosti. V va-Jovih Ornega morja, ki ji butajo ob podnožje, posluha pesem slovanskega morja. Daleč onkraj njegovih * in j ill voda je Rusija, ki ima največ pravice do tega velikega jezera, čigar ime utegne — kakor je dognal naš raziskovalec dr. Xiko Zupanič — izražati severno lego, ne pa hudobnost njegovih valov, mučne plovbe. Danes ni več v Varni dubrov-niških trgovcev, imamo pa med tamojžimi 'Bolgari nekoliko dobrih prijateljev Jugoslavije. Na terasi gozdne restavracije tik ob morju 'mi je- rektor trgov.infke visoke šole razlagal pogled na bregove južne Dobrudže, tem ob Zalivu Baletka. Obala je žarela v solnem, da so se videle posamezne stavbe in selilča ob morju ali na robu visokega platoja, koder se razprostirajo dobru&ka polja Xa zadnji seji JPO slov. sekcija v ChicagU. je glavni tajnik Joseph Zalar .poročal, da bo slovenska naselbina Joliet, Dl. pcfelala blagajniku J^O. slov. teekcija vsoto $1100.00 iskrena beseda iz naroda, ki se zaveda svoje bratske dolžnosti napram našemu narodu onkraj morja. Lokalni odbor st. 2. .JPO v Cbn-r-larfdu bo tudi poslal na-daljnili $500.00 že dro>i teden. S to vsoto bo Cleveland prispeval že $3000.00. Tako naj storijo ,v»i drugi lokalni odlx>ri, ki imajo denar na rokah, da bo glavna blagajna izkazovala večjo vsoto. Sedaj ni čas, da bi navajali izgovore, sedaj je čas, da damo dolarje! ! Janko N. Bogelj,- Minn. Lokalni odbor št. 7, St. Louis. Mu. — Prwlwednlk: Geo. KovurevU-h. -JvXKt So. Jefferson St.. tajnik: Enselio Uui«', 4(il E. Maroeau Str. in hlapnjnik: John Mtiru3i«% 'J7T>i Park Ave. Lokalni odbor št. 8. Chi raso. III. — Predsednik: Antou KrnpMic, 1C-'M> ff«t 21ret Pla<-e- tajuik: Jolin OoOlieli. 1845 West tVrmak IW. iu blapajidk: Leo Jurjoveo ,Sr.. 1840 West 3Sad PL Ijokalni odbor št. 9. Waukeuan. III. — Predsednik: Anton *Ko»>al. 1015 t'»>m-monwealtli Ave. * Nortli Cbi<-ac«. IU.; tajnik: Jopb Zor<-. lf»45 Wad s worth Ave., North Chioo^o. 111., in blawnj-nik: Frank N'agtxle, ALI MeAlister SU Waukecan, III. Lokalni odbor St. 10. IJoydell, Pa. — Pmlsednik; Joseph Slatlfif: lajnik: Joseiij Arhar. P. O. Box 133. in Ma-eajnik: John Jerel*. Lokalni odbor t*. U, Butle, 3IonL — Predsednik: Cfcarles Propp. 1144 East Second St.; tajnik: Ignaelj OraŽem, To je Walnnt St. In blagajnik: Cliarles Lavshmi. -"Ol East Park St. Lokalni odbor št. IS, Pittsburgh. Pa. Predsednik: F. J. Kress, 21 fv57th St.: tajnik: John I)ei4nan in blacajnik: Xiok PovSe. Lokalni odbor št. 13. Farrell. Pa. — Prwlsednik; Frank Kraiuar, P. O. Bpx 241; tajnica: Frances Gorja nee, !>25 Cedar Ave., Sharon. Pa. In bla-»ujuik: Jolui Gaim, Sr.. 887 Cedar Avei. Sharon, Pa. Lokalni odbor it. 14, Lorain. Ohio. — Predsednica : Miss Mary E. Polutnik, 1711 East »Otb St.: tajuk-a: Matilda Ostanek. J84S East 34th »t Ln bla-gajničarka: Hermina Zortz. Lokalni odbor št. 15, Clinton, Ind. — Predsednik: Anton Jan-. It. It. 2; tajnik: Frank Bri-^rar. 115» Anderson St. in blajrajnlk: Frank Prašhikar, RR 2. Lokalni odbor št. 16, Sal i da. Colo. — Predalnik Frank L* sni k. RFD 72: taj-niea : Kallierlne Drohnik, 421 East 2nd St. in blagajnik: Louis Skull. RT Box 180. Lokalni odbor št. 17, Rock Springs. Wyo. — Predsednik: Anton Slarmau. 1216 - Kith St.: tajnik: Joseph Gomijr. 417 Tisd«'l lu bin saj ni k : John. Jenko, Jr.. 1118 Clark St. Lokali odbor št. 18. Barberton, Ohio. Prt-1i r>ekftni. ll»6-22nd St. N. W.; tajnik: Jo*t)hine Porok, 2»-l«ib St. X. W. in Ulaitjnik; Ixmis Arko. 1222 W- \Voo*ter IW. I Alkalni odbor št. 19. Asnen, Colo. — Predsednik : John Lovshin. Box 232, Asjuti. Colo. 1/okalni odbor št. 2». Pueblo, Colo. — Predsednik: John Germ. S17 E. C St.; tajnik : Frank Peehnik, 12:12 Eiler Ave. in blagajnik: Frank BrajUfl. R-. J, Box Lokah ti odbor št. 21. Denver. Colo. — Predsednik: Anthony Jersin, 4S25 Wa>JiinRtf>n St.: tajnik: Frank Oko-ron. 4759 Pearl St. in blagajnik: Geo. Pavlakovivh, 4573 Pearl St. Lokalni odbor št .22. La Salle. 111. — Predseduik: l-oo Zevnik, Lincoln Ave.; tajnik; Frank Kobilsek, Garfield Ave. in blapajuiCarka : Emma Shimkus, 717-r.th St. liOkalni odbor st. 23, Johnstown, Fa.— I'oHlH^liiik: Andrew Vidrlfh, T\X> Forest Ave.: tajnik: John Langerhole. Jr.. 516 Linden Ave, In blagajnik obenem. . Lokalni odbor št. 24, Trinidad, Colo. Predsednik: Math Karrleh. 1011 Lincoln Ave.: tajnik: Jolm Llpec._ P. O. Box 26. Bon Carbo, Colo, in blagajnik: Frank Tomažin, J802 IJnden Ave. Lokalni odbor št. t5. Claridge, Pa. — Tajnik: Jurij Previe. White Valley, Pa. k i bite jo v Jordanu Jo v kovu svojega poeta. To je torej obljubljena dežela severne Bolgarije, zlasti Varne. Vsa Varna je v znamenja Doibrudže; napisi na ulicah ,trgovinah, v cerkvaii, vse kaže tja. Odkar je Bolgarija izgubila Dbbrudio se Varni zdi, kakor da ji je odsekana roka. Nima pravega zaledja. Južna Dobrudža j« vsa giavitirala v to mesto, ki je tvorilo njen izhod v svet in trgkšče njenega žita. Ni dvoma. da inna Bolgarija do te zemlje, vse etnografske in zgodovinske pravice. Ti«oči in tisoči Bolgarov so morali zapustiti ta bla-gosl avl jena tla, ker se niso mogli prilagoditi agrarni in kultnimi politiki sedanjih ru-munskili gospodarjev. Begunci iše vedno prihajajo, zlasti po ■najliovejšili nasiljih. Ni ga •Bolgara, ki tne bi upiral vsaj svojih duševnih pogledov v Dobrudžo. izgubljeno bolgarsko deželo; ona je eden iamed bistvenih problemov bolgarske ^politike. . 1 V totalni vojni prOti osišču, potrebuje vla^a pomoč vsakega državljana; pomagajte s tem, da kupujete redno Unitod Savings Bonds ali Savings znamke. "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . (V So. Fork, Pi., je zadnjo eoboto uu*rl rojak Mihael Gla-vaiL s»tar 53 let. doma iz Malega Črnela pri Zatični. V Ameriko je dospel leta 1913. Zapušča soprogo Anno in štiri otnoke, Mihaela, Mary, Margaret in Johna v Clevelandu, dalje brata Johna, v Evropi pa brate in sestre. t V Bratklock, Pa., je pred nedavnim umrla rojakinja Terezija Kukic v starosti 43 let. Doma je bila od Šmarja na Dolenjskem. Zapušča it»oža. sest-jo, teto in svakinjo, v stari domovini pa brata in dve sestri. + V Milwaukee, Wis., je tine 16. aprila umrl Martin Koče, star 69 let in rojen v Starem trgu pri Poljanah v Beli Kraji-*i. Bil je kroja« .po poklicu in v Ameriki je bival 43 let. Iz starega kraja je najprvo priišel v Calumet, Mjcli., odkoder se je preselil v Kansas City, in kasneje v St. Paul. Minn- zadnjih ^4 let je pa živel v Sheboyga-nu, Wis. Zapušča ženo. t /V Clirttort, Ind., je 19. aprila preminila Mts. Mary Siiavli, v starosti 72 let in dotma iz Sem-nika pri Litiji. Zapušča sina, brata Bernarda Vozlja, sestro Loufre Fraila in štiri vnuke, v starem kriaju pa dve sestri. t V Waukeegan, H], je umrla 24. aprila po dolgi*in mučni bolezni Mrs. France? Ogrin, roj. Brus. stara 46 let in doma iz Hoterdešice . pri Logatcu. Za- pušča moža, sina in »tiri hčere v No- CMcagu, brata V Lo-rainu, O., drugega brata v sta- mri kraju pa starše in brata. + fV Dulutih, Minu. je umrl o. Žitnik, star 84 let in doma iz Šmarja pri Lljifbljani. V A-meriki je živel 51 let. t V Gilbert, Miim. je ]>red dnevi umrl rojak Anton Suklje, v starosti 62 let in rojen nekje v Beli Krajini. t V Joliet. Ill, je ' nedavno uirirl Johsn Želko, star 63 let in rojen v Suhorju pri Metliki v Beli Krajini. Semfcaj je prišel prt d 40 leti in zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in dve feestri. t V Milwaukee, Wis. je po dol-geni bolehanju umrl 20. aprtfa Anten Barborič, v starosti 6 let. I)oina je bil iz fare Šenpeter na Dblenjpkem. Zapušča soprogo, sina Franka in brata Jose-p(ha. ' t (V Cicero, lil., je pred dnevi umrla Mrs. Jennie Sedlar, stara 46 let ki rojena v Britofu pri Kranju na Gorenjskem. Zapušča rrtoža, dve hčeri, brata in feestro, v Clevelandu pa brata. + V Toledo, O., je dne 26. apr. preminil John Mazgon, star 55 let in doma od Škofje Loke. ZapuSIča 16 letno hčer Julrjo. Thaeti njegovi sorodniki niso znani. t Bine 26. aprila je Ml v 5£il-v^aukee, Wiš.. ubit od avtomobila IS letni mladenič Emil Zu-pet. Zapušča starše, brata in dve sestri. . "GLAS NARODA" — New York MONDAY, MAY 11,1942 VSTANOTLJEN 1893 TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. Spisal: EXGEIjBEBT GANGL. 4 GOVOR POSLANIKA VILDERJA NA LONDONSKEM! RADIJU. Sapica se je bilu odločneje zapletla med stare veje iu redke li.-te, jih zazibala, da so ?-e vznemirili, ter odtrgala b konca jabolko, ki «se je bil že vanje tam pri »pecljs'a vse je treba paziti dandanes." je dejal ter premetal jabolko iz roke v roko. "Ali se boš »daj žogal*' ga je vprašala s smehom žena. 44Kaj bi *e žogal, s«j nisem dete," je odgovoril stari, se dvignil s praga in stop 1 na levo stran, kjer tp stali njegovi -vinjaki. Ko »o ščetinarji začuli koiake, so začeli kruliti in Isitii a rilci v baltare. "Nikar ne bodite sitne, ščetinaste pare." je govoril gospodar ter odp:l baltaro. Pet, šest rilee'v se je pokazalo iznad korita, ki ne-mirno hlastali proti Zavimščakovi roki. Ta je vrgla jabolko v kor to. in vsi rilci so v hipu planili po sadu, ki je v trcnotku i^zgini-l med mjočninii zobmi, Zavinščak je nami in zopet zapahnil baltaro ter se vrnil k žemi. 4 4 Ta ko! Vtš, zdaj se ne bom žogal," je rekekl ter sedel na prag.. Zavinščakovka je bila o žoganju si rekla isamo tako — no, da si sploh kaj rekla" 44Xo, da! Saj me razumeš," je pripomnila žena. In tako ?e je zdela ta reč z jabolkom, urejena. V resniei pa ni bilo tako. Zavini-čakovka se je namreč spomnila, da je hotela prej začeti razgovor o va?,n*»jši stvari nego je pi>kavo jabolko. A bas jabolko, padlo z dice-ui, se ji je zaade|o primeren pripomoček, da je lahko povedala, kar je hotela. Zato je začela: : 44Ko je padlo jabolko z drevesa in mi pred nosom zdrčalc tja v jarek. «em si mislila. — lej. tako sem si mislila ..." "E, kako počasi minliš! Dej, dej, stara, kaj si s; vendar mislila," sili mož. Zavinščakovka pa je bila žc^a, ki je-bila hitrejša z roka-IK nego z glavo. "Potrpi nekoliko," pravi možu, "mislila sem si tako-le, da bo nama izginilo v»e izpred nosa. ker sva že aiaia; kakor ti^io jabolko 1m» nama v»e higinilo izpred nosa, ker r.imava več mladih rok, da bi lovile jn držale na kupu, kar sva nano^ila f trudom in delom." "Hm, hm," prikima go.-podar in si ogleduje roke,, "da to-le bo pa res, kar si rekla. Saj bi skoro ne mogel re?», da je to še človeška koža, ki mi krije kosti in meso. Podplat je, ki bi ga ne pre^lodalo c stno kamenje ^eto dni. Te-le roke bodo še nekaj časa vztrajale, a dolgo ne bodo vec mogle. Delo jim je potrlo moč. Pa bi "se nama res lahko vse razlezlo kot maslo na -otneu. Zaio bo treba koga. da nama priskoči na pomoč." — "No, no, saj tjo je ti«to, kar sem hotela riči," vzklikne žena, vesela. lyr je ubral mož prave strune. "Ponoči, kadar ne nion m epati — in spim čedalje manj — veduo razmišljam o tem." nadaljuje stari. . "In z mano je takisto." "Potlej še premišljam, to in ono in se tudi vprašujem: Če-mu in za koga pa se pravzaprav pehava brez pokoja?" "Glej, glej. saj to je, to je!" hiti žena. . *"Za ko^ra, če ne za JJoŠka." izgovori v naglici mož. Žena ploskne z rokami in izpregovori veselo:/' Za Joška, za Joška, za koga pa drugega?" i Misel na sina jo pnvza-me toliko, dn se ji utrne debela soka: "O, joj! _ A Jožek je z doma, midva sva pa sama." "Tudi o tem sem «e premišljal. Dobre glave je Jožek. Star je tudi že bli-zu štirna.jst let. pisati, citati in računati zna tudi že, in vdi se mi, da mu je dosti 3>lanja. To je drago, a doma ga rabiva, da nama ne uidejo vsa jabolka v cestni jarek. 44 Da*nama ne uidejo vsa jabolka v cestni jarek,*' ponovi žena in čaka", je-li ji pove mož to. kar bi najrajše čula.. 44Zato pa mslini," reče Zavinščak, "da naj pride Jožek ko konča šolo, domov, da ga napravim za kmeta in gosjixlairja. "Sam Bog ti je dal to misel, stari." "Same bukve ga ne bodo aedile. Zemlja ga bo redila, če jo bo znal obdelovati, in žival lilu bo množila imetek, če jo bo znal ravnat:. Bukve so za gosposke ljudi, za kmeta je kme-1 tija. Zato pa naj pride Jožek domov. Naučil se je dovolj,' in vse to nru bo hodilo prav. Če 'bi še dlje časa brskal po1 bukvah, bi n(u zanašale glavo, da bi zabil na dom in silil sej kam v latinske šole. Jaz pa plačuj in plačuj in rarimetaj, da »ni končno ne ostane še toliko, kan^o-r hi položil sivo glavo." "Jaj, dane« pa govoriš, kakor bi govorila jaz sama." "Tisti v Metliki je že silil vame, naj ne jemljem sina domov.. Da ni za gnoj in motiko, pravi, nego da je za kaj višjega in večjega! Jaz pa sem mu -dejal, da me naj to višje in večje piše v uho. a moj Jožek naj pride domov, da bo to, kar mu je oče. kar mju je bil ded iu dedov ded in vsi. ki so do ti to val i v tej-le hiši. Tako sem mju dejal in tako tudi bo!" "Gl«j, saj sem vedno pravila, da si pameten!" (JIC.) — Dne 29. aprila je! jo sedaj seveda pljuvati na imel poslanik Večeslav Vilder najlepše strani hrvaške zgodo-na londonskem- radiju sledeči vine. Po tem kopitu dela Hit-govor: ilerjev * * novi red" v vsth za- " Ne čiudite se, da so vstaškojsedenili krajih. Podjamdje-gibanje česio osramotili naj- nim narodom je treba ubiti ve-f^abši eleii>enti. Ne čudite seJ ro v svobodno življenje in v da so s, tu in tam v imenu vsta- vse. kar je doslej napravljalo škega gibanja počenjala naj-1 iz naneda in i« človeka človeka večja zločinstva in strahote. — in zato je treba falzificirati Dobesed-no te be-ede je iszgovo-i njihovo zgodovino in jo na-ii il 2®. februarja ua tako ime-j ravnati po kopitu, ki se mupo-nov«nem saboru v Zagrebu sam daia nemfiki škorenj. Paveličev tako imenovani poglavnik Ali-'rcjžlni in njegovi pomagači te Pavelič, priobčil pa jih je za- j frankorvci, je uporabil vse *'le, grebški dnevnik "Hrvatski Na- da bi zigodovino hrvaškega narod" 1. marca. Pavelič je za-jre>da prikazal tako, da s« Hr-klical sto in isto lut kam, ki jih j vati bili tisoč let navadni obje sam postavi, naj se ne čudi-| mejni stražniki v službi Nem-jo, da so doslej njegove vstaše cev in Italijanov in ela je nji-«asfccpali najslabši elementi | hovo sedanje izdajstvo samo JAPONCI POBILI CELO DRUŽINO naj se ne čudijo, če so njegovi vstaši počenjali največje grthe in zločine. "Pavelič s tem priznanjem pro; si zase milosti, kajti on sam tudi več ne more zatajiti ali s silo zadušiti strahovitega ogorčenja ljudstva liad brezpriiner-nimi orgijami in zverinstvi, ki so jih izvtišil vstj*S v Hrvatski v vrlavneni nad Srbi, nad ž logična posledica. Tako govori Pavelič, tako Kvaternik, tako žalostni zunanji minister Lor-kovič. A m to ime ne miore v \^sej zgodovini najti ne enega ■hrvatskesra imena, ne enega citata iz (hrvatske književnosti. V Pa vel ičev i spomenici pri o-tvorrtvi tako imenovanega sabora se omenjata Zrinjski in F.ankonan. Kakišnn nfsranv otroci. To prelivanje*110^* Zrinjski in Frankopan krvi kriči do neba, in ni priznanja. ni take vode ua svetu s katero bi moprel oprati svoje krvave roke harambaša teli A-sta£OA\ Pavelič kliče ljudem, naj se ne čudijo, da s^j se tako krvave pošasti našle ravno v vrstah njegovih vstašev. . V tem ima prav. Hudičevo seme hudiče rodi. Zločini in f^ta Sf. ooiskuišala »sporazumeti celo s Turki, torej z VzihodjonH. samo da bi se iznebili Nemcev, Ta poizkus sta plačala s svojima arlavama, usmrtili «o ju na Tlunaju. Pavelič omenja tudi Kvatern:ke. A kam je pognalo Evgena Kvatemika sovraštvo do Nemcev? Na vzhod, v Rirsijo. E^en Kvaternik kot Slovan v *vojem dneniikn pri-znaa. da je carsko Rusijo pr/>- Filipinec na gorenji sliki je pomagal ranjencem, ko so Japonci iz zraka bonfl»ardirali Laguno na Filipinih. Ko se je vrnil domov, je našel mrtve svojo ženo in tri otroke. izverinstva vstašev niso bila de- sil za d'nar, in crn tudi dobil, 1» samih nekih pcedincev, b"la ra liorboprrrti A^triji. V \*or-ko plod tujčeve in sovražne idt*-u»i proti nfnt^kemu co.^'po^lstvu, oloprij?. ki poizkuša zastrupiti t # * ' '—** Eviopo in ves svet. Fašizem tT.nso skupnost in sodelovanje oziroma za pokrivalo projekti-1 in ti Madžar — barbar na slorvanskem jugu. Dfa,'la. In zadosti bakrenih žic in izdajalec ti Bolgar, upirali so svoje oči proti vziho- inedi za pol tucata patron 30 osdaj podi vas nal- 44 V", du, sprejemali civilizacijo z mori kalibra. Šestnajsta takih j'GJavo skrij ck! krvi lopov ti! Zahoda. Toda ne od Nemcev, lokomotiv ^-sobuje zadosti je- Ncč inidan, glas doni čez plan: temveč od Francozov in Angle- kla, da bi se napravil proj ktil PL je padel. smatrajtK', da je en narod od ni ta Br>žič. ni sploh kak Božič Karavank do Vardarja. Tr_1 --- im~ T 1 1 — i ' — * hrvatski S»l»ori, stanov (narodni so bili izpoljen. ^u- j-,n * „ , tiko obtoževanja in * pritožba-'plastičnih snovi, hointniževin'. ° 'l!1 1 02 eJaT1* mi zaradi nasilnosti Nemcev in in ban- iz prsti kar čudovite z G^nfan: bo P^opan. Za vsak pedenj lir-l grače. l>0 rml ,V0J ve"' Madžarov, vaške zemije. za \-sako najmanjšo pravico, so se borili. 'V" HIMNA. O Štefanu Radič«, ki ^aj ^rotrstirali. Samo tako se jej ;Pol>ki „kiadjltelj Mairjan ^taši pod njegovim imenom]^^n^_r(>d- Hemar jo spesnil n u^bil že se bliža Kres! Naprej 14 V" ko l>oj besni; snnas se mora Paye-)}liinno A ln ^ Jjgjrti \ Ko sta ACussolmi m Hitler uigra treba sovoriti. Vsak lw^ tako menovani 4I»bor nv.^: :___Tam prek gimi svobode grom bila oblast, sta takoj hladnokrvno nazjnanila, da je odzvo- svdbodni Francozi imajo že ni trt^ba govoriti udarec njealivaljevati, naše besedilo: odzronilo enakopra-vnosti lja-i , ^ kor Hrvaški ukradli Dal- di. zakonom in pravici, »dzvo-l _ i ^t^ / v; * 5n odrezali H^ate Po -orali in vodah jibilslo!^^ V "arlastna besedila k tej himni, se-' bori «e«i naš dom. -ski in ^ smo dobili tudi L Slovenci nilo kuščanstvu. Treba je samo' ^ ^'tati razne govore vstaškifa ^»osrlavarjev. s katerimi poizkn-' era duhovnika^ ki je odšel Tj^^ ^ ^ Ma Zato'.lovanskih mas ukaz: ^.^cjc. ^aLruMu ... ~ .. .f - ;J{ ni noben čudež kot prav' Pa- "TlcmovmaJiaŠ je spas!" išajo zastrupiti hrvatski narod velVČ, da so med vstaši najhu^i,^ ^ 4 V/ samo 4V in še budil več i a ^Iočinstva. Ko se ie fa- i T>om «tan tvoj v prah požsran ACarš ven barbar — German i:i ti Talijan —cigan! in že mora vsakemu udariti rdečica v pbraz, da taki grešni- ki sploh morejo izgovoriti be sedo v hrvašični. Vstaji so sebe takoj izklm-čili jz slovanske slmonosti. Oni so potomci Gotov. Tako mora- ma jeri, Gjal^ki, ^enoe, so gle-l dali v nemškem imperializmu največjo nevarnost a v osvobo-Vn.rn Veihoda s^vojo " rešitev. Pod raccrami imeni Slovenstva Il-irstva. Jugoslovenstva, ško-brvatske e-note, so stremeli v teku hrvaške zgodovine za Molitveniki v krasni vezavi importirane iz starega kraja... (Nadaljevanje.) Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE—štv. 415 244 X 3% infer — £M strani On* 75 centov RAJSKI GLASOVI — (St. 4M) 2V* r 4 1 nde* — 255 »trtii Titcril St. Krticv Pet Cena S1£0 RAJSKI GLASOVI—št. 415) 2 Vi I 4 ločev — 255 stnol vstevfti Sv. Krile* Pot Cena 11-50 i NEBESA NAS DOM — (it. 418) 2% * 4Vi infer — 384 infer Cena 75e SKRBI ZA DUŠO (M. 408) 3 * 4 >4 Inčer—512 strani Cena $1.75 NEBESA NAŠ DOM— (št. 415) 2% * 4Vi infer—384 strani Cena 75e (Ker ae nam Je posrečilo dobiti te moiitrenlke po celo nizki ceni, jib tndi moremo prodajati po «orl o zmičeni ceni. Zaloga pa nI pogebno velika, zato Jib naroČite Čimprej, da Vam bomo mogli X njimi po-■trečl. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino resano .............. M t nanje Tesano ........* .11 CATHOLIC POCKET MANUAL t fino usnje Tesano......1.— šistom in nacijem posrečilo ubi-| ti, s teboi jo t: v njih še zadnjo iskro hrvat- vwlnik ro